tJKEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 'S (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stanke so od 10. do 11. idopoldne in od 5. do 6. pojoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne :	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA: eelolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21 'ff* rolletna K 10"80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1-80; za l	celoletno	K	26'40;	za
: :	ostalo	inozemstvo	in	Anit!,.,	celoletno	K	36—.	:	;
Posamezne številke po 8 vin.
St e v. 609.
V Ljubljani, v sredo dne 18. junija 1918.
/AKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•.	.. •
•
UPRAVN1STVO so nahaja v Selenburp;ovi ulici štev. 6, n., io nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Ineerati: enostopna petilvrstica SOvin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — In sera le sprejema upiavništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se no sprejemajo
Reklamacije lista so poštnine proste. —	'	■
Leto III.
»Cesar Velike Avstrije".
Da se kade po krščansko-socialnili glavah in še po nekaterih drugih možganih čudne politične fantazije, ki so s konstitucionalnimi ide-' jami v jako sumljivem nasprotju, je že stara reč. Tudi naši klerikalci pripenjajo svoje nade včasi ob take sanje, ki sicer nimajo velikega romena. ker se zgodovine ne da upodabljati s častihlepnimi utopijami posameznikov; vendar pa ie zanimivo opazovati, kakšno usodo bi pripravili gotovi ljudje avstrijskim narodom, če bi bile njih sanje sposobne uresničenja.
Na Dunaju izhaja neznaten krščanskosocialen listič z naslovom »Die Volksbe\veg-tmg«. Izdaja ga takozvani »Karl Vogelsang-Butid«. ki stoji pod protektoratom grofice Marije Henriete Chotckove.
Tega lističa ne čitamo. Ali dunajska »Ar-beiter Zeitung« jc našla v njem spis, ki zasluži, da se seznanijo z njim tudi naši čitatelji, ker razodeva fantastične, a vroče želje sicer ne imenovanih, ali dobro znanih ljudi. Naslov je teinu Članku:
»Cesar Velike Avstrije.«
San.
Razumljiva je ta sanjarija tako, da ne rotrebuje nobenega komentarja. Ugcniti pa tudi ne bo težko, iz katerega vira izhaja ta fantazija.
Članek začenja s srbsko-bolgarskim sporom. Tedaj pa sanja žurnalistični sanjač tako:
Dne 18. junija (kako natančno!) izbruhne vojna med Bolgarsko na eni ter Si bijo in Grško na drugi strani. Ker Rusija noče dovoliti vojne, se vmeša Avstrija. Grof Berchtold je odpuščen in na njegovo mesto prihaja energičen in bistroviden general. Dne 5. julija 1913 sklenejo Avstrija. Bolgarska in Rumunija zvezo za obrambo in napad. Belgrad se bombardira. Protestne shode, ki jih sklicuje na Dunaju socialna demokracija, prenapolnijo patriotični demonstranti.
Dne 9. julija se napove Rusiji vojna.
Sanjavi Članek nadaljuje potem dobesedno:
Dne U. julija navsezgodaj sc je razširila po Dunaju govorica, da je zbral sivi cesar prane Jožef zadnjo noč vso cesarsko obitelj na dvoru in oddal vlado nadvojvodi Francu Ferdinandu, ki je zasedel prestol kot Franc II. Okrog 11. dopoldne so hiteli raznašalci listov s posebnimi izdajami po mestu. Časopise so jim kar trgali iz rok. Povsod so se zlnrale skupine rkrog srečnikov, ki so osvojili kakšen list. Vsebina se je glasno čitala in venomer spremljala z glasno radostjo. Glasila pa se je:
Moji m n a r o d o m!
Niega cesarsko in kraljevsko apostolsko veličanstvo Franc Jožef I. je z ozirom na resni položai domovine in z željo, da pride vodstvo
njene usode v teh resnih časih v mlajše roke, predal meni vlado avstrijskega cesarstva.
Stopajoč v teh resnih urah na prestol naše domovine in prevzemajoč vrhovno poveljstvo nad njeno slavno armado, obljubujem vsem svojim narodom, da jim podam po zmagoslavni končani vojni za čast in obstanek Avstrije, v katero gremo sedaj, proseči za božjo pomoč, narodno avtonomijo ter zakone socialne in gospodarske pravičnosti. Kot zalog za izvršitev tega svojega trdnega sklepa izrekam s tem, da da so moja kraljestva Hrvaška, Slavonija, Dalmacija in Bosna-Hercegovina trajno združena v nerazdeljivo enoto in dajem vsej svoji državi splošno, enako, direktno volilno pravico s tajnim glasovanjem v vsaki občini.
V vojni, ki nam je vsiljena, nam ne stojita ob strani le združeni kraljestvi Rumunija in Bolgarska. Njega veličanstvo nemški cesar je ukaza! mobilizacijo svoje armade in je vsak čas pripravljen, da nam v sili priskoči na pomoč.
Obenem pozivam več kakor sto let od Rusije zatirane Poljake in Ukrajince, naj vstanejo zoper svoje zatiralce in se bojujejo ob strani hrabrih avstrijskih čet za svojo osvoboditev. Cesar avstrijski jim obljubuje svojo pomoč pri vzpostavljanju in utrditvi njih narodno svobode po premaganju skupnega sovražnika.
Narodi Avstrije! Spominjajte se slavnih dejanj svojih dedov in pomagajte svojemu cesarju pri velikem delu. na katero Vas kliče! Kri in imetje za domovino!
Franc II.
Pol ure je trajalo, pa so bile vse prodajalne in delavnice na Dunaju zaprte. Ogromne množice, noseče zastave, prepevajoče pesmi, so se valile od vseh strani proti dvornemu gradu. Ob pol 1. so bila dvorišča in vse ulice in trgi v okolici gosto napolnjeni z ljudstvom. Cesar se je prikazal pri oknu in se je z nekoliko besedami zahvalil množici...
Potem pripoveduje sanjač, da se je novi' cesar odpeljal v glavni stan severne armade v Lvov. Izbruhnila je svetovna vojna, Avstrija je sklenila vojaško konvencijo s Kitajsko in Rusija je bila popolnoma pobita. Naposled, 15. oktobra 1913, je bil Franc II. v stolni cerkvi v — Kijevu razglašen za cesarja Velike Avstrije. Srbija se je razdelila med Bolgarsko in Rumunijo, ostanek se je pripojil Albaniji, ki je dobila avstrijskega nadvojvodo na prestol. Dva druga avstrijska nadvojvoda pa postaneta kralja Poljske in Ukrajine. Dne 25. novembra 1913 sklepa Franc II.. čigar država je postala prva velesila na svetu, »večno zvezo« s cesarjem Viljemom II—
♦
Sanje so sanje, in niso resnica. Ali iz takih sanj se spoznava, kam pes taco moli.
Kmetijska šola na Grmu,
Dr. Slane.
(Konec.)
Prišle so jim na pomoč prirodoslovne vede. Učenjaki, kakor: Scheele. Priestley, Lavoisier so proučil vali prirodne zakone, ki so pogoji rastlinskega in živalskega življenja. Adam Smith spiše knjigo o narodnem gospodarstvu, Christian Schubart (1734 do 1787) vpeljava na svojem veleposestvu setev raznih deteljišč. Krompir je postal dobrotnik človeštva, novi plugi so se vpeljali, ki so orali 8 do 10 palcev globoko (prej le 4 do 5 palcev), redilo se je z več hrane, več živine in večja vprežna živina. Gnojenje se ie preinačilo. da se zamore več pridobivati iz njiv. travnikov. Nemški zdravnik Albrecht Thaer je učil, kako se naj vpelje saditev kulturnih rastlin, kako se skrbi za dobre živali. Kemik Justus Liebig (1803 do 1873) uči kmeta gnojiti. uči uspešno prehranjevati hišne živali. Liebig odkrije umetna gnojila, uči njih pripravo in rabo. Na kmetijo prihajajo: moka iz kosti, su-perfosfati. kalijeve soli, guauo, kilisalpeter, Tomaževa žlindra. On ie učil kmete, kako naj doma izrabljajo vse odpadke in porabljajo za klajo živine, ali za gnojenje. Kmetijske družbe nastajajo, katere snujejo kmetijske šole. kmetijske zadruge rastejo, kakor gobe iz ta! v pomoč kmetovanja; zavarovanje pohištva, živine se £Oii. kreditna društva nastajajo za kmete. Posestva so precej rasla v ceni. Prirodoslovne vede so zmagale tudi na kmetiji. In ko se je to zgodilo, so našli kmetje, da je treba tudi biti dober gospodar, in ekonomija, nauk o gospodarstvu naroda se je tudi sprejel na kmetiji in trgovina kmeta je zahtevala tudi knjigovodstvo.
Monarhi skrbijo za kmeta; kmet jim daje vojake, konje, oves za svoje armade in davek kmeta je tudi l^hko velik, če se kmetu pomaga na noge. »če ima kmet denar, ima ga celi svet.«
In tedaj so vseobče nastale v vseli državah, v katerih niso ovce pregnale kmeta, kmetijske šole. Veda kmetijstva, katero so učili razni znanstveniki, je tekom 19. stoletja vplivala na prakso in spoznalo se je, da zamorejo le kmetijske šole podajati kmetom poduk o vedi kmetijstva. Državno oskrbstvo in občine so skrbele
na Francoskem, Nemškem za stvaritev, uravnavo teh šol. Stvarjale so se visoke, srednje kmetijske šole in nebroj kmetijskih .šol za iz-goio kmetske mladine, ki ostaja doma in kmetuje. Na Nemškem je leta 1806 oče Thaer v Mogliuu ustanovil prvo visoko šolo kmetijstva in nastalo je do leta 1900 na Nemškem več takih šol. akademij. Justus Liebig je bil nasprotnik teh visokih šol in je želel, da bi višji poduk o kmetijstvu bil na družili vseučiliščih z vsemi disciplinami znanosti. On je zmagal in tako so se zvezale prejšnje akademije z vseučilišči. Nekatere akademije kakor ona v Hohenhcimu je še ostala. Na Francoskem, Nemškem, v Italiji skrbi država, skrbijo občine za razcvit svojih visokih kmetijskih šol, snujejo pa tudi srednje kmetijske šole, da v njih izgajajo dobre oskrbnike večjih posestev. Visoke kmetijske šole imajo nalogo, da znanosti gojijo, katere zadevajo kmetijo, in dijakom podajajo znanstvene podlage kmetijskega dela. Omenjeni narodi pa' imajo tudi veliko onih kmetijskih šol, ki so namenjene za izgojo mladih, manjših kmetov in delavcev na kmetiji. Znameniti izgojevatelj mladine Švicar Pestalozzi ter Fcllenberg in Wehrli so osnovali prve take šole. Sčasom še je v teh šolah gojila teorija in praksa. Take šole. kakor tudi srednje in visoke kmetijske šole so zvezane s kakim večjim posestvom. V nekaterih državah imajo v zimskem času šole za poduk kmetske mladine. Po zimi ima kmet več prostega časa. In poleg vseh teh kmetijskih šol hodijo učitelji na zimskih šolah in drugi podučevat kot potovalni učitelji. Po leti si pridobivajo ti učitelji na potovanju in v stiku s kmeti dosti gradiva za podučevanje po zimi o tem, kaj manjka v kakem posebnem kraju, kaj bi bilo storiti na kaki kmetiji in starejši dobivajo več zaupanja do tega učiteljstva. Ali glavne Šole so in ostajajo šele s permanentnim šolanjem v kmetijski vedi in praksi skozi dve ali tri leta. Kmetijska društva, katerih je povsod dosti, s posebno vnemo skrbijo za kmetijske šole in ta društva so vez med šolo in kmetom. Na Nemškem, na Francoskem obstajajo tudi nadaljevalne kmetijske šole. V teh šolah skrbijo v nedeljah za poduk
v kmetijski vedi najrevnejše kmetiške mladine. Samo na Pruskem je bilo leta 1902 1427 takih nadaljevalnih kmetijskih šol. V razvitejših in zato bogatejših državah skrbijo rade občine na kmetih za te svoje šole in so dotičnim kmetom riajljubše šole. Ali v teh krajih se pa tudi zaveda kmet svoje važnosti in se hoče Še učiti tudi starejši kmet. Na Danskem so bili krneti pred 40 leti analfabetni pijanci, danes so prvi iii za Angleži najbogatejši v Evropi. 3 miljone ljudi je v tej državici. Leta 1800 jih je bilo 800.000. Kme-
tijska šola je tam podlaga vseli naukov, v njej se gojijo tudi nauki za pridobitev občne omike in na Danskem so fanti in dekleta enako dobro podučeni o vedah kmetije in prva ljudska visoka šola se je na Danskem ustanovila in veselo živi. Tam ni minister za poljedelstvo jurist, ampak kmet in drugi ministri po večjem tehniki. Tedaj kmetijska šola ni neumnost, je tako važna, da si Jožje mislimo odstranitev kake šole juri-starije, kakor kmetijske šole.
Poročilo okrajne bolniške blagajne v Gorici.
(Konec.)
UPRAVNI STROŠKI:
se razdele tako: a) plače odbornikom (predsedstva. načelstva, nadzorovalnega odbora in razsodišča 1016 K, nasproti 968 K v letu 1911; več za 48 K; b) plače uradnikom 24.171 K 28 vin., nasproti 20.677 K 88 vin. v letu 1911; več za 3493 K 40 vin.; c) stanarina za uradne prostore in ambulance 1410 K, nasproti 1422 K leta 1911; manj za 12 K; d) čiščenje uradov, razsvetljava in kurjava 979 K 88 vin., nasproti 1006 K 69 vin. v letu 1911; manj za 26 K 81 vin.; e) pisarna in tiskovine 2585 K 69 vin., nasproti 2253 K 70 vin. v letu 1911; več za 331 K 99 vin.; f) pristojbina za imenovanje uradnikov 727 K 50 vin. (leta 1911 nič); g) penzijski sklad (vštevši penzijski zavod v Trstu) 3422 K 52 vin., nasproti 2512 K 81 vin. v letu 1911; več za 909 K 71 vin.; h) poštni stroški, pravde, nagrade in razni stroški 6418 K 52 vin., nasproti 4259 K 40 vin. v letu 1911; več za 2159 K 12 vin.; skupni upravni stroški znašajo torej 40.731 K 39 vin., nasproti 33.100 K 48 vin. v letu 1911.
Povišek torej za 7630 K 91 vin., ki je nastal vsled časovnega napredovanja uradnikov; dalje jc bil nanovo imenovan uradnik III. razreda za računovodstvo; vsled izrednih stroškov za volitve glavnega zbora (tiskovine in za izredno delo uradnikov) ter dijet delegatom, stanujočim izven goriškega sodnega okraja.
DRUGI IZDATKI:
se razdele tako: a) odpisi: za neizterljive prispevke 1099 K 6 vin., za neizterljiva povračila po § 32 16 K 80 viti., nasproti 257 K 64 vin. in 77 K 32 vin. v letu 1911; povišek torej za 780 K
90 vin.; b) izguba na kurzu efektov je bila v letu 1912 znatna in znaša 4272 K 80 vin., nasproti 1803 K 62 vin. v letu 1911; večja izguba znaša torej 2469 K 18 vin.; c) prispevek zvezi bolniških blagajn je znašal za leto 1912 753 K 58 vin. (v letu 1911 je znašal 1037 K 62 vin.); manj torej za 284 K 4 vin.; d) znižanje inventarne vrednosti in razni izdatki 925 K 48 vin. nasproti 764 K 52 vin. v letu 1911; povišek za 160 K 96 vin.
Skupnih izdatkov v letu 1912 je bilo tore} 208.793 K 83 vin., nasproti 204.865 K 68 vin. v letu 1911; izdatki so sc torej povišali za 3928 K 15 vin., vsled izrednih upravnih stroškov, povišanja oskrbovalnih stroškov v bolnišnicah in izgube na kurzu efektov.
POSNETEK:
Skupni dohodki................
Skupni izdatki................
Čisti upravni dobiček . . .
K 229.423:09 » 208.793:83 K 20.629:26
REZERVNI SKLAD:
Rezervni sklad 31. decembra 1911 K 152.179:82 Cisti upravni dobiček za 1. 1912 . » 20.629:26 Rezervni sklad 31. decembra 1912 K 172.809:08
IZKAZ PREMOŽENJA:
31. decembra 1912:
Aktiva ...........................K	185.737:53
Pasiva .........................  »	12.928:45
Rezervni sklad 31. decembra 1912 K 172.809:08
31. decembra 1909 je znašal rezervni sklad' 105.602 K 82 vin.; v. treh letih je narasel torej' za znatno vsoto 67.206 K 26 vin. ali za 63:6 % od zneska, zbranega od leta 1890 do 1909.
Ljubljana in Kranjsko.
— Zaupnice brez zaupanja. Zaupnice klerikalnih klik dr. Šušteršiču padajo kakor gnile hruške. Za šentviškim Belcem sta priromali občinski kliki v Črnučah in Št. Rupertu in na zadnji svoji seji je tudi izvrševalni odbor klerikalne stranke naprosil Šušteršiča »naj prezira osebne napade«. To jc za dr. Šušteršiča prav-zapav hud tobak, ker jc i doslej brez te prošnje bil na obe ušesi gluh za vse stvarno fundirane obdolžitve. Sicer pa je čisto naravno, da slavni klerikalni izvrševalni odbor ne vzame biča v roke in ne požene Šušteršiča v •sodno dvorano. Ali naj mar dr. Krek terja od Šušteršiča, da javnosti dokaže svoje politično poštenje? Roka roko umiva in sila kola lomi! Zato pa si klerikalna klika, družba z vzajemnim nezaupanjem, rešuje svoje nolitično življenje z vzajemnimi zaupnicami. Drug. drugemu.
— Po krivih potili. Klerikalci se hočejo po krivih potih polastiti vodne sile na Ljubljanici. Na zadnji seji deželnega odbora so sklenili, zahtevati od glavnega močvirskega odbora kot lastnika zajezilne naprave na Ljubljanici, naj dovoli deželi izključno uporabo te zajezilne naprave. S tem hočejo doseči, da bi mestna občina ne mogla elektrarne napraviti, tudi če bi klerikalci pri ministrstvu propadli in č<^ bi si občina pridobila sredstva za zgradbo elektrarne tako, da bi ji deželni zbor tega ne mogel za-braniti.
— Dramatično društvo v Ljubljani je naznanilo včeraj deželnemu odboru in mestni občini ljubljanski, da za sezono 1913/1914 vodstva slovenskega gledališča ne more več izvrševati, da pa je radevolje pripravljeno, sodelovati s svojimi sredstvi pri vzdrževanju slovenskega gledališča, ki ga morda prevzameta dogovorno deželni odbor in mestna občina ljubljanska.
— Izjava. »Slov. Narod« v dopisih iz šiške sc kar ne more otresti grde navade, namreč zavijanja in laganja. V snočnji številki laže. da sem se na občnem zboru Vodovodne zadruge prav toplo zavzema! za povišanje vodarine. To je grda laž! Istina je. da sem baš jaz predlagal, da se vsi odjemalci vode pozovejo, naj postanejo člani, s čimur bodo plačevali najmanjšo pristojbino, to je 30 vin. za 1000 I. Istina jc dalje. da sem pred letoni dni in še popreje vedno deloval za tem, da se vodovod odda občini. Dokaz: Članki v »Zarji« o šišenskem vodovodu, zapisniki seje »Vodovodne zadruge« in moji pogovori o tem vprašanju z bivšim gerentom g. Zajcem. Na drugo pa se še povrnem v daljšem članku, kjer pokažem neosnovanost trditev »Slov. Naroda«.	Anton	Kristan.
Mesečni shod mizarjev se vrši v nedeljo 22. t. m. točno ob 9. dopoldne v salonu gostilne pri »Levu« na Marije Terezije cesti z običajnim dnevnim redom.
— Poučni tečaj za mlajše sodruge. ki ga je * ustanovila mizarska organizacija, se ie pričel
ter sc nadaljuje vsak petek točno ob 8. zvečer v društvenem lokalu. Ze prvi večer se je tečaja' udeležilo lepo število sodrugov, kar je dokaz, da je tečaj potreben. Želimo, da bi se tudi so-drugi drugih strok udeleževali tečaja.
— Zidarski shod se vrši v nedeljo 22. t. m.: točno ob 4. popoldne v gostilni pri Kržinu v Bizoviku. Poroča sodrug Zore iz Ljubljane. Zidarji! Prihitite v polnem številu na shod.
— Vodovod za Moste. Med ljubljansko mestno občino in deželnim odborom je sklenjen dogovor, po katerem se razširi mestni vodovod v Moste. Dela, ki so pioračunjena na
90.000	K, se bodo takoi pričela in bo vodovod v Mostah dograjen še letos.
— Volitve v bolniško blagajno in zakon v varstvo volilne svobode. Najvišje sodišče je pred kratkim odločilo, da velja zakon v varstvo volilne svobode tudi za volitve v bolniških in podpornih blagajnah.
— Nova električna centrala na Notranjskem. Gosp Karol Kress, c. kr. stavbni svetnik in civilni inženir v Pragi, namerava izkoristiti vodno moč potoka Unec, ki izvira blizu Planine in teče potem po planinski dolini med Garča-revcem in Lazami ter potem zopet izgine v mnogih kraških požiralnikih. V ta namen hoče v potoku Unec približno 60 metrov pod cestnim mostom pri hasberškem gradu vzidati 0-8 metrov visok jez, odkoder naj se na največ 11 kubičnih metrov sek. cenjena obratna voda dovaja potom obokanega, v betonu sezidanega vodotoka k garčarevskem hribu. Ko preteče obratna voda hribovje, ki loči planinsko dolino od ljubljanskega polja, pride ista v 9812 metrov dolgem rovu v ob pobočju Kladuškega griča ležeči vodnjak, odkoder se napelje po ceveh s strmcem okroglo 145 metrov na električno centralo, postavljeno v dolini nad Retevjem. Centrala sestoji iz treh turbin s skupno močjo 16.215 konjskih sil in iz naprave za kalorično rezervo. Spodnja voda od turbin v dolini se spelje do velike Ljubljanice nad Verdom pri Vrhniki po 30(1 metrov dolgem rovu. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu ie razpisalo komisijsko obravnavo na dan 7. julija 1913 in po potrebi na sledeče dni ob devetih dopoldne pri hasberškem gradu v Planini.
— Preiskava mleka, lržno nadzorstvo je včeraj zjutraj na Marije Terezije cesti z ozirom na zasirjenost in znažnost pieiskalo mleko. Preiskali so uri 78 strankah z laktodenzimetrom 1260 litrov mleka. 255 litrov mleka se je z ozirom na snažnost precedilo in ie bilo v štirih slučajih snažno, sicer pa več ali manj sinetno. Za-sirjeno ni bilo v nobenem slučaju.
— Ogenj v sobi. V pondelick okoln pol 7. zvečer so zaoazili ogenj v stanovanju stroje-vodje Ivana Štajerja na Starem trgu št. O. 6 tem Je bilo obveščeno reševalno in gasilno društvo, ki |c biio takoj na licu mesta in ogenj pogasilo. Ker ni bilo nikogar doma, so morali v stanovanie siioma 'm bi bil ogenj brezdvomno
napravil veliko škodo, ako bi stranke ne bile
ognja pravočasno opazile in obvestile rešilne postaje. Ogenj je menda nastal vsled tega, ker se je bil vnel zazidan tram, ki je v stiku s cevjo od štedilnika.
— Tatvine po ljubljanskih trgovinah. Ljubljanska policija je prišla na sled tatovom, ki so kiadli različno blago po ljubljanskih trgovinah. Blago so razpečavali po nizkih cenah. V pon-deljek ie aretirala policija trgovskega sotrud-nika Žnideršiča, ki je bil uslužben pri K_endi.
— Otrok naj ne varujejo stari ljudje! 25 korakov od Logarjeve hiše v Studoru je plitva, približno dva metra dolga mlaka. Dne 26. aprila so šli vsi domači na polje, ostala je doma le užitkariea Helena Logar, ki je varovala otroka. Otrok je zašel v plitvo vodo in utonil. Sodišče je kaznovalo starko z 1 tednom zapora.
— Posledice slabe vzgoje. France Triller se je učil pri Francetu Rodetu v Kranju čevljarskega obrta. Slaba fantova vzgoja ga je privedla do tega, da je postal tat. Jemal je svojemu mojstru večkrat denar, in sicer iz odprte, včasih pa tudi iz zaklenjene miznice. Kakor mojster trdi. mu je fant najmanj do 100 K izmaknil. Obdolženec priznava, da je zaklenjeno miznico z nekim jeklenim brusilom odpital. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe.
— Kinematograf »Ideal«. »Zunia«, sijajna ciganska drama, je splošno ugajala pri včerajšnjih predstavah v kino »Idealu«. Ostale slike so tudi ugajale, posebno še Žurnal Pathč. Za smeh skvbe znani komiki Luka in Moric. V petek velikanska detektivska privlačnost »Skrivnost Chaleau Richmonda« v štirih delih. V torek velikanska amerikanska drama iz divjega za-pada »Mojsterski strel lovca na leve«.
— »Skrivnost Chateau Richmonda«, sijajen detektivski film, se bo predvajal v kino »Idealu« od petka do pondeljka pri vseh predstavah. Začetek vsak dan ob 4. popoldne. Primerno za mladino.
—- Prof. Mila« Pajk je danes zjutraj po kratki hudi bolezni umrl v Ljubljani v 37. letu svoje dobe. Pokojni profesor Pajk je bil poseben strokovnjak v kranjskem domoznanstvu. jako priljubljen učitelj in priden sotrudnik pri raznih slovenskih znanstvenih listih.
Štajersko.
—	Liboje. V nedeljo dne 15. t. m. je sklical neki klerikalni podrepnik iz Pasje vasi pri Velenju shod rudarjev v gostilni Gorenšek v Zabukovci pri Libojah za 8. uro zjutraj. Naši sodrugi so si hoteli enkrat privoščiti teater zastonj, pa so čakali v Žalcu in v Petrovčah na vlak. kedaj se bo pripeljal odrešenik rudarjev v osebi Zajca, klerikalnega podrepnika iz Velenja. pa so ga čakali zastonj, kajti prišel Je že v soboto zvečer in je prenočil v farovžu v Ori-žah in prišel zjutraj peš v Zabukovco. Sodrugi so šli in so zasedli točno ob 8. prostore v gostilni in čakali, kdaj bo gospod Zajec začel govoriti in na shod so libojski sodrugi povabili tudi sodruga Marna iz Celja, ki se je temu vabilu odzval. Ko je bila ura pol 9. in ni nihče več hotel priti, je pozdravil in otvoril shod tajnik klerikalne »strokovne« zveze Zajec, in imenoval gospoda Supanca za predsednika sinoda, kar si pa naši sodrugi niso pustili dopasti in so izvolili Šumarja za predsednika, kateri je dal besedo Zajcu. Zajec je hvalil svojo »jugoslovansko strokovno zvezo« in njene dobrote, pa podpore. katere deli, in kako so majhni tedenski prispevki in kako velike podpore. Kaj se bo moralo zgoditi vse za rudarje v državnem zboru, 'da se bo moralo izvesti prepotrebno starostno zavarovanje in kako je dobro, če se rudar in delavec organizirata, da skupaj držita in delata. Ko je končal svoj- govor, ga je sodrug Marn vprašal, da naj pove rudarjem, kdo je v vodstvu tiste jugoslovanske strokovne zveze, nakar je naštel cel kup klerikalnih doktorjev in farjev. Za njim je povzel sodr. Marn besedo; opisal je »delovanje« »jugosl. strokovne zveze« in klerikalne stranke sploh v pa ' mientu, v deželnem odboru, v občinskih odborih in poudarjal, da advokat in korar nimata srca za delavca. Nato je omenjal sramotno obnašanje klerikalcev pri plačilnih gibanjih in pri stavkah. Gospod Zajc Je moral podatke sodruga Marna v žep vtakniti; ker se ni mogel drugače izviti, je hotel delavcem natveziti Vevško stavko na hrbet socialni demokraciji. Ampak s tem si je zadrgnil zanjko okolo vratu, zakaj sodrug Marn je slučajno od tam doma in so mu razmere dobro znane. Temeljito je zdelal katoliškega lažnjivca in ko je delavstvo videlo katoliškega moža v nagoti, se je z gnusom obrnilo od njega iti mu pokazalo hrbet in ga pustilo samega pri mizi. Mož je videl, da ne opravi nič, pa le rekel, da bo še enkrat prišel in da naj pazijo delavci, da ne bodo ti prokleti rdečkarji izvedeli, kaj da namerava ... da ne bodo poklicali spet tistega Marna iz Celja ali pa še mogoče Sitarja iz Trbovelj. da bi mu naredila križ čez njegove račune. Delavcem svetujemo, naj dobro pazijo na klerikalne hinavce!
Občinske volitve v Trstu.
Sijajna socialistična zmaga.
Trst, 17. junija 1913.
Kakor naznanjeno, se je vršila danes ožja volitev v VI. mestnem okraju za tretji razred. Socialistična kandidata — Cerniutz In Shno-netta — sta bila izvoljena z veliko večino glasov. Socialistična kandidata sta dobila 710 glasov; italijansko nacionalna kandidata pa 375. Zinaga Je bila pričakovana. Toda veliko število glasov, ki izraža neomajno socialistično prepričanje volilcev tretjega razreda tega okraja, je presenetilo sodruge in nasprotnike. Ako bi bili uidi vsi slovensko nacionalni volil-ci, ki so pri prvi volitvi glasovali za narodne kandidate, danes oddali do zadnjega svoj glas socialno demokratičnim zastopnikom, bi še ne bilo doseženo to število glasov. Danes smo dobili poleg prejšnjih še 186 novih glasov. Da-
našanja volitev je pravi socialistični plebiset. Kamora je dobila tako zasluženi odgovor. Potom splektarjenja in teroriziranja je izkušala gospodujoča nacionalistična večina vsiliti svoje kandidate. Naklepi so se ponesrečili. Stranka mednarodnega socializma praznuje danes novo zmago. Boj, ki ga je pri teh volitvah pogumno in dosledno izvedla, je doprinesel pričakovani uspeh. — Sedaj naprej do nov.ih in še večjih uspehov!
Narodnjakarska hinavščina.
Prisiljeni po naših razkritjih in po našem nad vse korektnem nastopu v narodnih zadevah, so tržaški narodnjaki morali ves čas volilnega boja molčati o šolskem vprašanju in drugih narodnih rečeh. Sedaj jim je žal, da so molčali in bi radi nadaljevali agitacijo proti nam v imenu šolstva, kakor so jo vršili, dokler nismo imeli prilike, da bi pojasnili ljudstvu resnico o teh in drugih rečeh. Hinavščina narodnjakov presega vse meje. Že par dni sem objavlja tržaško narodnjaško trobilo povest, da jugoslovanska socialna demokracija ne more sodelovati z narodnimi strankami v skupnih narodnih zadevah, dočim da se druge socialistične stranke pravzaprav silijo na skupno delo. Narodnjakom in njihovi »Edinosti« povemo. da se ne bomo silili na skupno delo in da ga res odklanjamo. Vzrok pa je ta, da ni v narodnih vrstah nobenega nagneuja za skupno delo in pa da je tam preveč politične hinavščine in premalo politične poštenosti. Kadar se bodo gospodjjc v Narodnem domu naučili poštenosti in slekli hinavščino, se bo dalo z nami govoriti o skupnem delu. Do tedaj pa ne. Zakai ne?
Evo vam nekoliko pojasnila!
1. Leta 1902. so bili socialni demokratje, slovenski in italijanski, pripravljeni za skupen nastop na ulici za slovenske šole. Zato so nas narodnjaki proglasili za narodne izdajice.
2. Nekaj let pozneje so nastopili slovenski socialisti skupaj z narodnjaki na shodu v Narodnem domu za sloyenske šole. Sodrug Kopač se je podaj s člani političnega društva »Edinost« na namestništvo z resolucijo, ki je zahtevala slovenske šole in so slovenski socia-liti demonstrirali za te šole na ulici skupno s slovenskimi narodnjaki. Zato so nas narodnjaki obrekovali in pripovedovali, da smo proti slovenskim šolani.
3. Povabljeni smo rade volje prišli na ma-nifestacijski shod za slovensko vseučilišče, ki. se je vršil v Narodnem domu. sklican po feri-jalnem dijaškem društvu »Balkan«. Našemu govorniku niso dali govoriti in so ga hoteli natepsti. Zato so narodnjaki tudi pisali, da smo proti slovenskemu vseučilišču.
4. Povabljeni po resničnem prijatelju Ciril-Metodove družbe dr. Merharju, smo sodelovali in najbolj delali za ustanovitev podružnice C. M. D. v Sv. Križu. V odboru te podružnice so sedeli naši sodrugi iu delali za podružnico. Zato so nas narodnjaki proglasili za nasprotnike C. M. D.
5. Povabljeni smo sodelovali s pevskim zborom in drugimi našimi institucijami pri božičnici za slovenske učence v Sv. Križu. Zato so nas narodnjaki obrekovali, pripovedovali da sovražimo slovenske učence in so hoteli narodnjaki in narodnjaški učitelji uničiti našo krlžko delavsko organizacijo. Ob istem času so izrabljali naiodnjaki prireditve C. M. D. in v agitacijo za protidelavsko N. D. O. in v agitacijo proti socialni demokraciji.
G. Sklenili smo, da smo pripravljeni sodelovati z narodnimi strankami pri zadnjem ljudskem štetju. Zato so pisali narodnjaki, da agitiramo pri Slovencih, naj se vpišejo za Italijane in da oviramo narodni stranki delo pri ljudskem štetju.
7. Povabljeni smo poslali svoje državnozborske poslance k namestniku princu Hohen-lohu. naj urgira pri vladi dovoljenje za filijalko šole C. M. D. v ulici Acquedotto. Poslanca Pittoni in Oliva sta izvršila dano jim nalogo in vlada je takoj poslala za šole potrebno dovoljenje. Zato so pripovedovali po svojih listih, da smo bili proti tej novi šoli C. M. D.
S. Naši državnozborski poslanci so zahte-hteval; in je vlada izvedla podržavljenje učnih moči v šoli C. M. D. v Trstu. Zato je »Edinost« obrekovala naše poslance In pripovedovala, da so bili proti podi žavljeniu učnih moči pri C. M. šoli v Trstu.
9. Na skupnih sejah, kjer so bili navzoči člani našega političnega odbora, člani odbora pol. društva »Edinost« in člani odbora slovenskih staršev, so naši člani izjavili, da hočejo na ulico za slovenske šole. Proti tej demon« stracii! so bili narodnjaki iu so drugi dan pravili, da smo bili ml proti demonstraciji.
10. Na enaki skupni seji se je sklenilo poslati memorandum o tržaški slovenski šolski mizeriji vsem slovanskim iu socialističnim državnozborskim poslancem. Dr. Rybar je naročil, naj se ta spomenica ne pošlje tja, kamor je sklenil skupni odbor.
11. Na enaki skupni seji se je sklenilo, da bo to skupni odbor vodil delo za slovenske šole in da ne sme nobena stranka zase sklicevati za šole shodov. Teden pozneje le sklicalo pol. društvo »Edinost« shod za slovenske šole v Narodnem domu proti sklepu in brez vednosti skupnega odbora in brez vednosti našega pol. odbora. Na tem shodu sta — povsem tem kar se je zgodilo. —■ dr. Kvbar in dr. Wilfan obrekovala sociale demokrate, češ da so proti slovenskim šolam, in uarodni izdajalci.
Za danes zadostuje to. To pa pove že preveč o narodnjaški hinavščini in pove tudi, da so tržaški slovenski narodnjaki največji sovražniki slovenskih šol v Trstu. Kmalu pa še kaj več!
Trst.
gostje. Sodrugom priporočamo to gostilno.
—	Izpred porote. Predvčerajšnjem se je vršila v Trstu porotna obravnava proti Jakobu Kriščaku, ki je bil pri Sv. Jakobu pred kinematografom »Musič Hall Mandial« dne 14. aprila t. I. smrtno ranil kinematografskega uslužbenca Cassana. Zaradi tega umora je bila med časopisjem huda polemika o narodnem sovraštvu. Porotniki so odklonili vprašanje umora in potrdili vprašanje uboja. Na podlagi tega krivdoreka je bil Kriščak obsojen na štiri leta težke ječe. poostrena z enim postom ob vsaki obletnici uboja. Všteje se mu preiskovalni zapor, obtoženec si je pridržal tridnevni pritožni rok.
Socialno politični pregled.
= Iz pivovarniške stroke v Belgiji. Leta 1911. se je v Belgiji zvarilo 17,800.000 lil piva. Število pivovarniških delavcev je z ozirom na množino produkcije prav veliko. Vendar pa do zadnjega časa ni bilo dosti slišati o belgijskih pivovarniških delavcih. Razun nekaterih neznatnih društvec, je manjkala vsaka prava organizacija. O zvezi pivovarniških delavcev za 1. 1912. poroča sodr. Lauwers sledeče: Zveza šteje 9 skupin s 711 člani, 666 moških in 45 ženskih. Prispevek znaša 20. 30. 50. 70 centov na teden. Letni dohodek znaša 7050;S5 frankov. Zvezni organ izhaja mesečno v 2000 izvodih. Zveza se ie ustanovila v juliju 1911. Leta 1912. je priborila že povišanje mezd. Pivovarniški delavci v Belili imaio tudi večje število krajevnih organizacij, v katere vplačujejo navadno zelo nizke prispevke. Sodrug Lau\vres meni, da bi zveza štela lahko 3000 članov, če bi se ji ta lokalna društva priklopila. Nekatera so svoj pristop že prijavila. Kako nujno potrebna je belgijskim pivovarniškim delavcem dobra in enotna strokovna organizacija je razvidno iz mezdnih in delovnih razmer. V Bruselju ie uposlenih čez 2000 pivovarniških delavcev. V tamošnjih pivovarnah, ki so največje v Belgiji, je pri 80.000 stotih, za varjenje določenega lnnelja uposlenih samo 275 delavcev. Delovni čas znaša 11 ur na dan s povprečno plačo 35 centov na uro. Poročilo pravi dalje, da delavcem odtrgavaio na mezdi za vsak praznik, ki pride na delovnik. Priprave za generalno stavko pa so na pivovarniško industrijo občutno vplivale. Velike pivovarne, zlasti v Valonski provinci, so morale prenehati. Več mi-ljonov kilogramov hmelja se je manj porabilo kot lansko leto. Kljub neugodnim razmeram.
pravi Lamvres, korakamo vendar dalje in prt-čakujemo z naraščanjem moči strokovne organizacije boljšo bodočnost.
= Izreden občni zbor čevljarske podružnice v Ljubljani se je vršil v nedeljo 15. t. m. in ie bil novoljno obiskan. Predsednik sodr. Sajovic je u.,oril zbor. naznanil dnevni red ter poročal, da sc lansko leto ustanovljena podružnica lepo razvija. Vendar pa še ni dosegla takega vpliva pri vseh tovariših, da bi čutili vsi potrebo, da se je tesnejše oklenilo. Odbor ie izpolnjeval svoje dolžnosti v polni meri, če pa uspeh ni takšen kot si ga želimo, je vzrok v nezanimanju in nezavednosti med čevljarskimi pomočniki za delavske potrebe. Blagajnik sodr. Hafner je podal blagajniško poročilo, ki je bile sprejeto brez debate. Član nadzorstva sodrug Dornik je poročal, da so računi in knjige v najlepšem redu. K drugi točki: »Razmdh čevljarskih pomočnikov v Ljubljani« je poročal sodrug Sajovic, ki je v jedrnatih besedah razložil žalostne razmere, ki vladajo v čevljarski stroki. Na.vajal ie posamezne slučaje za dokaz svojih trditev ter pozival navzoče, da se takoj lotijo dela za izpopolnitev organizacije. K tej točki je govoril tudi sodrug Zore, ki se je isto-tako bavil z mizernim stanjem Čevljarskih pomočnikov. Naglašal je zlasti, da je velik del čevljarskih pomočnikov vsled nezdravih de-lavniških prostorov izročen proletarski bolezni, ki zahteva vedno več žrtev. Z ozirom na zadnje mezdno gibanje je konstatiral. da so plače dosledno padale, kljub temu. da so se čevljarski izdelki znatno podražili. Duši so razmere v čevljarski stroki skrajno slabe, vendar ni med čevljarji opažati tistega zanimanja za izboljšanje tazmer. kakršno bi bilo potrebno. Ce čevljarski pomočniki hočejo, da se njihove razmere izboljšajo, tedaj naj se nemudoma oklenejo svob strokovne organizaci e, kajti edino ona bo izpremenila te razmere na boljše. K tej točki sta se oglasila še sodruga Turčin in Kisovec, ki sta istotako naglašala potrebo organizacije in skupnega dela. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Ivan Sajovic predsednik. Kisovec, namestnik; Ivan Hafner blagajnik; Turčin, namestnik; Karol Bolha tajnik: Smrejc, namestnik. V nadzorstvo pa- Dornik, Leichne m frpinc. Po zboru se je vpisalo lepo število članov v organizacijo. Nato je sodrug Zore še enkrat pozival navzoče naj se krepko lotijo dela ter odboru priporočal točnost v izvrševanju društvenih poslov. Sodr Lajovic je zaključil lepo uspeli zbor.
Zadnje vesti.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Stališče Bolgarske.
Sofija, 18. V svojem odgovoru tia srbski predlog o delni demobilizaciji je bolgarska vlada zahtevala, da se upostavi nad spornim In nespornim ozemljem bolgarsko-srbskl kondominiji (skupno posest), dokler se konflikt ne razreši, nadalje je zahtevala tudi priznanje pogodbe Iz leta 1912. Glede na bolgarsko-grški spor stoji bolgarska vlada na stališču, da se mora rešiti samostojno In ločeno od spora s Srbijo. Do razrešitve bolgarsko-grškega spora pa zahteva kondominij nad južno Macedonljo In nad ozemljem ob izlivu Vardarja; ali zahteva tudi kondominij nad Solunom, ni znano.
Vladna kriza v Srbiji.
Belgrad, 17. Uradni »presbiro« poroča, da kralj Peter ni sprejel Pašičeve demisije; s tem je kriza končana.
Črnogorci na ministrski konferenci.
Cetinje, 17. Konference ministrov v Peterburgu se udeleži črnogorski ministrski predsednik general Vukotič, ki odpotuje že te dni.
Izmišljeno dnevno povelje.
Belgrad, 17. Po tujem časopisju razširjene vesti, da je kralj Peter izdal dnevno povelje, v katerem jo'dejal, da so Bolgari postali sovražniki Srbov, je popolnoma izmišljeno. Ravno tako je neresnična vest. da je bilo duhovnikom, učiteljem in bolgarskim veljakom v okrajih Kumanovo in Hrastovo zaplenjeno imetje, njih družine pa da so prepeljane v Srbijo.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA HO-RAVSKEM.
Brno, 17. Pri današnjih deželnozborskih volitvah v čeških kmečkih občinah je bilo izvoljenih 12 krščanskih socialcev, oziroma katoliških narodnjakov. 13 agrarcev in 2 naPre(l' r.jaka. V ožji volitvi je 7 krščanskih soc'#cV* 7 agiaicev. 4 naprednjaki. 2 samostojna agtar-ca in 2 divjaka. V nemških kmečkih občinah je bilo izvoljenih 11 naprednjakov, 1 krščanski socialec in 1 radikalec.
PATER ŠILINGER UMRL.
Brno, 17. Češki klerikalni državni in deželni poslanec pater Šllinger, član moravskega deželnega šolskega sveta in glavni urednik »Hlasa« je umrl po daljši bolezni v Ltihačovicu kjer se je zdravil. V pondeljek zvečer ga ie zadela kap. Star je bil 47 let.
Bolgari utrjujejo Sofijo.
Solun, 17. Bolgari grade utrdbe okrog Sofije. 16.000 četašev se zbira pri Kistendilu z namenom, da udro v Srbijo.
Vojne operacije zaveznikov.
—	Da se poznaanoj Gostilničar »Pri Panorami« v Skorklji ni dovolil, da bi se v njegovi gostilna vršil shod zidarjev, ki *o edini njegovi
Dunaj, 18. »Siidslavische Korrespondenz« poroča o gibanju zavezniških čet sledeče podrobnosti: Srbija ie postavila proti Bolgarski tri armade. Severna vojska med Donavo. Pirotom in Nišem šteje 24.000 mož. južna vojska med Vranjo in Kratovom šteje 23.000 mož, var-darska vojska na črti Kumanovo-Skoplje šteje
54.000	in razpolaga s pretežno večino srbske konjenice in artiljerije. Vrhovno poveljstvo nad vardarsko vojsko je poverjeno prestolonasledniku Aleksandru, dočim je princ Juri dodeljen južni vojski. Razentega ie zbrana pri Gevgeli divizija 14.000 mož. ena divizija pa pri Prištini; obe sta postavljeni proti Albaniji. Srbska fronta zoper Bolgarsko je ojačena z novimi utrdbami. V artiljerijo so uvrščeni vsi uporabni zaplenjeni turški topovi in je močnejša od bolgarske. Tud srbska konjenica po številu nad-kriljujejo bolgarsko. — Grška je postavila proti Bolgarski deset divizij s 128.000 možmi in dve konjeniški diviziji. Črna gora zbira pri Peči tri brigade, ki pojdejo v Sandžak. Bolgarska je svoje vojne sile na črti Vidin-Solun že razvila.
Kolera med bolgarskimi in srbskimi četami.
Belgrad. 18. V okolici Štipa je med srbskimi in bolgarskimi četami izbruhnila kolera, ki se nevarno razširja. Doslej je ugrabila med .vojaštvom do 500 žrtev.
REDLOVA ZAPUŠČINA.
Praga. 18. Vojaška in civilna sodna komisija sta zadnje dni urejevali Redlovo zapuščino-Predvsem je komisija odločila stvari, ki so las< erarja. Tako so izročili zbornemu poyeljni-štvu bogato knjižnico vojaških znanstvenih knjig in mnogo rezervatnih predmetov. Zasebno Redlovo premoženje obsega njegovo ®Pra' vo, avtomobil in tri konje, ki so jih prodali 1500 K. V gotovini s našli 15.000 K. Dunai^a vojaška komisija ima baje tudi Redlovo oporoko. V oporoki je določil Redi za svojega slugo Jožefa znatno svoto, bratom in sestra"’ je zapustil od ostanka enake deleže.
IZ OGRSKE DUME.
Budimpešta, 17. Na današnji seji. od kateri je opozicija izostala, je poslanska zbornica iz volila soglasno grofa Štefana Lazarja (vladin stranka) za podpredsednika. Rešila je več mani ših zakonov, med drugimi zakon o zapiranj trgovin.
GENERALNA STAVKA V MILANU.
Milan. 17. Danes zjutraj je bila generalna stavka takorekoč popolna. Vsi tramvajski uslužbenci, kovinarji, tiskarji in rudarji so V. stavki. Ravnateljstvo družbe »Edison« je sklenilo otvoriti tramvajski promet, četudi v omejenem obsegu. Toda do 7. zjutraj je prišlo tako nezn,atno število uslužbencev, da je bilo nemo goče z njimi kaj početi. Mesto je torej ostalo brez tramvaja. Snoči je prišlo do velike demonstracije v Nigvardi. Množica je zahtevala, da se izpuste tri osebe, ki so jih bili aretirali kara-binjeri. Vojaštvo je razpršilo množico in aretiralo še 15 oseb. Tudi v mestu je zelo živahno gibanje. Pred kemično tovarno Richard in Gi-nori ter pred zavodom De Angelis se je zbralo veliko stavkajočih delavcev, ki so zahtevali, da se ustavi delo v teh podjetjih. Kavalerija jih ie razgnala s sabljami. Na trgu Volta ie prišlo do spopadov brez krvavih posledic. Tudi v plinarnah je stavka popolna. Za mestno razsvetljavo je pa poskrbljeno. Peki so storili korake, da ne zmanjka kruha. Težka nezgoda se je primerila v ulici Lodovico pred stanovanjem Sindikalistične zveze. Stavkajoči so hoteli ustaviti neki avtomobil in dopovedovati šoferju, da je splošna stavka. Avtomobil je okrenil v drugo smer. pri tem pa mu je prišel neki biciklist pod kolesa. Razburjena množica je obkolila avtomobil. Med
B. Gotzl,
Brez konkurence!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov douiiaee&si izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Noifdiiai postrežba.	Rajulžfe cene.
jem so prihiteli karabitijeri. oprostili avtomobil
In aretirali več oseb.	......
(Stavka se je bila pričela pri kovinarjih. Razširila se je vsled tega. ker je sodišče obsodilo nekoliko stavkajočih delavcev. Strokovna zveza le naposled sklenila splošno stavko. Do spopadov je prišlo /e včeraj, ko so delavci popoldne na shodu sklenili, da nadaljujejo stavko in da agitirajo zanjo, pa so hoteli potem odkorakati na trg pred stolno cerkvijo. Policija in kavaierija jim je zastavila pot. Po uradnih poročilih je bil ranjen neki policijski lajtnant. vev. karabinjerov (žandarjev) municipalmh gardistov in vojakov. Na strani demonstrantov so bi'e ranjene tri osebe. Policija je aretirala mnogo oseb. vsled česar so delavci se bolj raz-
dra;'em'pOTRES NA BOLGARSKEM.
Sofija, 17 Po Bolgarskem je učinkoval zad-„5i potres katastrofalno. Središče gibanja je bilo v okraju Gornje Orehovice. Okrog 300 ljudi ie mrtvih; materialna škoda je velikanska._ Mesta Gornja Orehovica, Timovo, Leskovec in vasi Dolnja Orehovica. Kaltinica in Samosoden so takorekoč razdejane. V Timovem se je porušilo gimnazijsko poslopje, v katerem so bili vojni ranjenci. Tudi mnogo dijakov so pokapale razvaline. Tudi v Gornji Orehovici se je porušila šola; med žrtvami je mnogo dijakov in učiteljev. Nova tovarna za sladkor, kolodvor, rafinerija špirita in več velikih mlinov je razdejanih V Leskovcu je izbruhnil v blaznici požar.
Reševalne akcije so se udeležili tinski vojni ie,-niki.
TRILETNA VOJAŠKA SLUŽBA NA FRANCOSKEM.
Ljudstvo naj govori!
pariz, 17. Zbornica je sprejela predlog, da se konča glavna debata o vojaških predlogah s 435 proti 125 glasovi. Poslanec sodrug Vali-lat le predlagat razpust zbornice, da dobi ljudstvo priliko ob novih volitvah Povedati svoje mnenje o pridržanju zadnjega letnika vojakov in o triletni vojaški službi. Predlog je odklonila s 412 proti 149 glasovi.
Socialisti proti nujnosti vojaške predloge in za ljudsko armado.
Pariz. 17. Sodrug jaurčs je v imenu socialističnih poslancev izjavil, da bodo glasovali socialisti proti nujnosti in proti začetku podrobne razprave zakona o podaljšanjuvo]-gke službe. Pri glasovanju za talo 375 poslancev za nujnost. 190 proti nujnosti In zbornica je sklenila s 381 proti 189 glasovom začetek podrobne razprave. Poslanec »odrug Val/fant je nato utemeljeval protipred-log skupine združenih socialistov. Socialistični 7ah(eva ljudsko armado. Vaillant očita ? o5-n?kf vladi da si Je dala vsiliti zakon za Kfnnimitko Službo od ruskega imperializ-triletno voja . vejjgeval mirovne ideje med-
ma' a i. ?/!Jqlistov Socialistični poslanci so narodnih soci .trjgvajjt Valllaptov predlog za
Cvedta UuSke armade le odklonila zbornica I 498 proti 72 glasovom.
TURŠKA ZAROTA.
h	Stroški zarote.
Cfirigrad 17. Policija je po knjigah, ki so prišle v roke. dognala, da le veljala zarota grotl Mahmud ševketu približno m.ljon kron.
Izpuščeni aretiranci.
Carigrad. 17. Mnogo oseb. ki so bili zaradi atentata aretirani, med njimi več višjih Častnikov, je policija zopet izpustila, lekom 'današnjega dneva bo izpuščena večina onih, kf so bili aretirani le zaradi sumnje.
Aretiran general.
Carigrad. 17. Prejšnjega predsednika vojnega sodišča divizijskega generala Kezak Sulejman pašo so zaprli.
Vodja zarote.
Carigrad. 18. Preiskava je dognala da je !erden glavnih krivcev na umoru Mahmuda Sevata Seri! paša. ki živi v Parizu.
Novi kabinet.
Carigrad 18. Novi kabinet je sestavljen tak n- Veliki vezir Said Halhn paša prevzame vnanie oosle ker je Rifaat paša definitivno od-jfoSl vstop v kabinet. Izet paša prevzame S portfelj. Talaat beg notranei zadeve. Bivši predsednik zbornice Halli beg postane predsednik državnega sveta. Minister javnih de e Osman Nlzainl paša, trgovinski in poljedelski portfelj prevzame krščanski Arabec senator SoleJmau Bostani. Ostali ministri Sevketovega kabineta in šejh ul islam ostanejo na svoflh mestih Nova vlada ima izrazno mladoturski značaj'; pripadata ji dva krščanska ministra.
POLICIJSKA REVOLTA.
Rio de Janeiro. 17. V mestu Manaos (v Braziliji) se ie policija uprla. Poveljnik je ranjen. Guverner, njegova rodbina in njegovi pristaši so pobegnili v glavni vojni stan.
stitki nemškemu cesarju, je predsednik svojo namero opustil. Socialni demokrat sodrug Dotsch je še enkrat pribil neodkritosrčnost vojne uprave v Redlovi aferi in živo opisal bedo rezervistov na meji. V imenu socialno demokratične stranke je ponovil zahtevo, da se vsi rezervisti in nadomestni rezervisti takoj odpuste. — Govorili so še slovenski klerikalec dr. Verstovšek, separatist Nemec. Nemško nacionalni Dobernig je pel labodjo pesem in naznanil, da se v kratkem poda v politični pen-zijon. V svojih izvajanjih se je obširno pečal z jugoslovanskim vprašanjem; izrekel se je zoper narodno avtonomijo Slovencev na Štajerskem in Koroškem v tisti sapi, ko jo je zahteval na Češkem. Kako si misli rešitev jugoslovanskega vprašanja, je seveda pozabil povedati. — Za Dobernigom je s peturnim obstrukcijskim govorom kratkočasil zbornico češki agrarec Prosek; ljuto je napadel češkega ministra, iz česar se ic jiokazal glavni nagib češke agrarne obstrukcije; nadomestitev poljedelskega ministra Zenkcrja s češkim agrarcem.
Ob 8. zvečer je bila seja zaključena; prihodnja bo jutri ob 10. dopoldne.
URADNIKI IN USLUŽBENCI NAJ ČAKAJO.
Dunaj', 17. Napram zastopnikom večine se je ministrski predsednik grof Stiirgkh izrekel zoper poletno zasedanje. Vlada predlaga, da se finančne predloge rešijo v oktobru ali najpozneje do 1. decembra; v tem slučaju bi vlada nakazala naknadno uradnikom in ostalim uslužbencem poviške za zadnje četrtletje.
SOCIALNI DEMOKRATJE ZA PARLAMENTARNO DELO.
Dunaj. 17. Vodstvo socialno demokratičnega kluba je naročilo svojemu zastopniku v starešinstvu posl. zbornice, da vztraja na sledeči zahtevi; Poslanska zbornica naj nadaljuje svoje delo: pred poletnimi počitnicami naj reši reformo dohodninskega davka in tri predloge o davkih na luksus. Za rešitev teli predlog ni političnih zaprek, ker obstruirajo Ukrajinci le predlogo o državni žagnjarini. Nadalje je zbornici še pred poletnimi počitnicami predložiti rudarsko novelo, poročilo draginjskega odseka o stanovanjski oskrbi, predlogi socialno političnega odseka o odpravi delavske knjižice, predlogo narodno gospodarskega odseka o kartelih. Do jeseni naj socialno politični odsek pripravi zakon za varstvo pekov, socialno zavarovalni odsek pa naj konča svoje delo.
zagnal po tleh. Gospod župan, ki so mu le italijanski delavci trn v peti, pa ni vzel palice, ko je slovensko pevsko društvo domov grede prepevalo italijanske pesmi. Tudi za one Italijane, ki jih je spravil župan v občinski odbor, nima palice; njegov sin govori vedno italijansko, a nad njim še ni nikdar zavihtel palice. In ta gospod župan, ki tako sovraži italijanske delavce, ima štampiljo z napisom Giovanni Zacharia!
— Na štiri tedne zapora je bil v pondeljek pri sodniji v Gorici_ obsojen Lenardič Josip iz Št. Petra pri Gorici, ker ie ponarejal podpise zdravnikov okrajne bolniške blagajne v Gorici in isto ogoljufal. Prislepariti je hotel bolniško podporo. Enkrat se mu je posrečilo s ponarejenim zdravniškim podpisom inkaslrati za štiri dni bolniške podpore v znesku 6 K 72 vin., a drugikrat je bil pravočasno zasačen in je moral poravnati tudi prvo poneverjeno vsoto.
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zatje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Maksim Gorki j
Cena K 4*—
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala
/T
Kdor ve razločiti dober liker od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
m
Po slabem pitju Si bolan,
Od tega boš Vesel, močan 1
g;
v:
»FLORIAN* ne slabi in ne omami, ampak
daje moč In veselje do dela.
Postavno varovano
T
Pošljite naročnino, če ie še niste 1
T
Poslanska zbornica.
Dunaj, 17. junija.
Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju Na začetku seje se le nameraval predsednik di. byi-vester spominjati petindvajsetletnega vladarskega jubileja nemškega cesarja' Viljema, ker so se socialni demokratje in Poljaki demonstrativno absentirali in ker so tudi opozicioname stranke, uazii&nile.^da b.o.do glasovale p.roti ca-
Goriško.
— Volilno gibanic na Goriškem za deželno-zborske volitve postaja na naši strani boljinbolj živahno. Od vseh strani se oglašajo zaupniki s prošnjami za shode. Posebno med kmečkim prebivalstvom je želja po shodih zelo velika. In da narašča zanimanje med kmeti za naše shode od dne do dne je umevno, ker volilno gibanje nasprotnih strank — le gosp. Stepančič rogovili po Krasu že mesec dni — se še ni pričelo. Klerikalci so pravzaprav z agitacijo že pričeli, in sicer s tem, da deželni odbor pridno deli nagrade svojim prstašem za dobro rejene bike, prasce in lepo urejene hleve; to je pa tudi vse. česar je zmožen goriški deželni odbor. »Slovensko politično društvo v Gorici« je še v povojih in si ne upa na dan z dedščino Gabr-ščekove stare, konservativne, narodno-liberalne stianke. Shodi, ki smo jih doslej priredili, so nad V-S8 leoo uspeli tako v Povirju, v Sežani, v Bukovem. v HudajUžiii in vrženo ^ nedeljo v Osiavju nad Pevmo. Ti shodi nam uaje’0 upanje. da se bo število naših glasov pri teh volitvah znatno povišalo. Posebno shod v Osiavju, ki je bil prvi socialistični shod med kmečkim prebivalstvom v Brdih, je uspel nad vse pričakovanje. Gostilniški prostori so bili nabito polni in ljudje so stali ob vratih in zunaj na cesti ob oknih. Nad dve uri je govoril sodrug dr. Tuma in pojasnil pomen volitev v deželni zbor. namen in dolžnosti deželnih zborov, stališče socialnih demokratov napram deželnim zborom, gr.ilo gospodarstvo v goriškem deželnem zboru, ki je naprtilo deželi nekaj miljonov dolga in osvetlil je upravo deželnega zbora, ki gospodari tako. da deželni dohodki ne bodo že več zadostovali niti za obresti dolgov in za vzdrževanje uradnikov, čeravno je naša dežela najbolj obložena z dokladami, ki znašajo s šolskimi vred skoraj 190 % in na užitnini 120 %, torej naj-višie doklade izmed vseh avstrijskih dežel. — Končno je še razlagal navzočim, da so nauki socialne demokracije ravno tako prikladni kmečkemu delavstvu kakor industrijskemu. Poslušalci so izvajanja sodruga Turne pazno in mirno poslušali in mu napravili ob koncu
burne ovacije.	,a,.ys\
— Nabrežinski narodnjakarji so s kričečo reklamo vabili na veselico Ciril-Mctodove podružnice.- ki so jo bili priredili pretečeno nedeljo. Vsakdo je pričakoval, vsled cirkuške reklame. da bo vsaj polovica primorskih Slovencev v nedeljo v Nabrežini. Ali obisk ie bil tako klavern. da je na popoldanski veselici plesalo komaj 10 parov. Proti večeru so prihajali na vrt. kjer je bila veselica, tudi slovenski in italijanski delavci, da izpijo kozarec piva ali vina. Kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo, tako so se razkačili narodnjakarji, ko so zagledali delavce. Vpili so nanje kakor blazni, da morajo rdečkarji in Italijani z vrta. Italijanske delavce je fina narodnjaška družba obkladala z imeni kakor — porca Italiani in jim klicala fora Ita-liani. Posebno se je odlikoval pri tem divjem zmerjanju vodja nabrežinskega narodnjaštva in vihtel palico nad italijanskimi delavci. Teni je seveda vglonel3 kr.t	sn &ueira . ia ga
■-•.'Si.
Moderne srajce -- bele in barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste,
in vse druge vrste z ovratnikom in brez	_ 1||U nAmictnm
ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki	L Iv 0 IJUUUOIUIII
ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge	I	I	■
in kratke spodnje hlače, majice, noga-	j	•	•	~	x	•
vice itd. vse v največji izbiri in naj- V mOCtlll lil ŠpOrtlil boljši kakovosti po zelo skromnih in
stalnih cenah	trgOVUll
P. Magdič, Ljubljana,
Naflepša birmanska darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
•	M
naivečjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
najfinejše
vrste.
Cene
najnižje.
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
,1K0‘
Tovarniška
znamka
JKO‘
NaroCite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobit« zastonj in poštnin« rrostn.
Ugoden nakup! Ugoden nakup!
Na prodaj je glavno pOSlOpje
"J
(krasna dvonadstropna hiša, posebno solidno zidana) v Ljubljani, na Dunajski cesti 31 K hiši pripada okoli 360 m2 dvorišča in okoli 700 m2 vrta ob Bleiweisevi cesti ter dve postranski stavbi h glavni hiši prizidani, okoli 17 m dolgi in okoli 6 m široki. Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni. Porabljivo za gosposko bivališče kakor tudi za vsako obrt m trgo-v no izredno ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vrtom in hlevomevent. tudi garažo, na najbolj prometnem mestu med južnim in državnim kolodvorom oziroma g v posredni bližini obeh kolodvorov. V vsakem slučaju izredno ugodna prilika Vse kar se proda se lahko ogleda ob delavnikih od 4. do 6. ure popoldne, ob nedeljah in pragih od 11. do 12. ure dopoldne. Pismene ponudbe m vprašanja na
JOSIP ZIDAR, Ljubljana.
1 1
P
ll
j
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTR O AMERIK ANA
Trst-I\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
najnovejSIml brzoparnlkl z dvema vrttnlcama, električno razsvetljavo, brezličulin brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domaCe hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopefj itd.
S
ss
s
53
%
s
B
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
-Kolodvorska ulica štev. 26. ----------------—-
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit dc 30 dni je obresti post. Cez 30 dni do 6 mesccev se imajo računati obresti po 6 odstotkov ::	Od	kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od ‘2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira \ ren oženjska in blagovna vrednost. Vsak Član. najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
laniHBiimBaHBHiRBBimuiiinn
i Družinski kruh!
HHGBBBBB
i
B u
g I
m :
B
iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico64
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsuninega društva za Ljubljano in okolico". — Čiani, segajte po njem!
B
m
B
B
m
B
B
S B ■ B S B
XX
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	času.	::
BBBBBBBH
Ofl
t1?
s
[| Konsumno društvo za Ljubljano 0=
okolico
TjBoamajb—»—caacs »sai i
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
od dne vloge vi 0 do dne dviga, tj
hranilne vloge članov po §1
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo./	Načelstvo.