(moti m u mM
St. 13 Hitita ittlU T
Izf-Ma, IzviemS! pcndeljek. vsak dan zjtttp^ Uredništvo: allca sv. FranHtta /sfSkega it 20, I. nadstropje Dopisi naj >šilj4jo ureJniStva. Nefrankiran« plFira se ne »prejemajo, rokopisi se ^ sčajo. — Odgor Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna EdiaC * tiskarne CZ
zrefa zn mese L 7.-, 3 mesece L 19.50, p» ta L 32.— m -	----
Za inozemstvo meseino 5 lir več. — Telefon i*. -aiitva in uprava &L llo7-
# Trstu, v Četrtek 15. januarja 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
EDINOST
imerne številke v Trstu In okolici po 30 cent. — Oglasi se računajo v tirokosti ene kotoM (77 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnic«, »hvale, poslanice ta vsbila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi, ■aročnina in reklamacije se poiiljajo inkljnćao uprav* Cdinoatt, v Trstu, alica sv. ftinčiiki Aailkega itev. 30, L aadstropi* — Teleton nredniitva ta opcave ll-St.
Benmsstns !n mm
strogost
«Gazzetta Ufficiale del Regno d'ItaEa»
{Uradili lisrt italijanskega krar,estva) objavlja v svoji 7. številki od 10. januarja
1925, _potlej raznih važnih naredb raznih
ministrstev, dekretov in objav o odlikovanjih — tudi dekret, ki odstavlja župana v mali občimi Budan je v vipavski dolini te* določa, da za dobo treh let ne more bili već izvoljen!
To bi bil pcileg ukrepov v raznih panogah uprave štirkiesetmilijonske države le majhen, neznaten dogodek. Vendar hočemo nekoliko* spregovoriti o njem. Toda
z orili ob last va na sledeče dejstvo: po zasedbi so visele na našem Narodnem dcanu slovenske trobojnice ter smo svobodno hodili po mestu z narodnimi znaki! Mari smo tedaj hotefi demonstrirati proti italijanski vojski? Nasprotno je bilo. S svojimi narodnimi znaki smo izražali veselo' nado, da bomo mogli tudi pod zasedbo zadovoljno živeti v narodni svobodi!! To naj bi bil migljaj državni upravi, da tema primerno in pametno uredi svc;o politiko tudi napram našim narodnim znakom in naj ne izvaja iz takfo malenkostnih dc**odkov — kakor je bil budanjskt — posledic, ki le ogorčajo ljudstvi brez vsake potrebe za državo, posledic kakršna je na pr. imenovanje ob č iraških komisarjev, ki se jih nase občine pa pravici bojijo.
nt! Ne o dekretu samem, „ kritizirati, marveč o dogodkih, ki so bih vzrok za odstavitev rečenega župana, aJi pa pretveza gotovim elementom, sovražnim v said svobodi našega ljudstva, da so iz po kovali od političnega oblast va ono stroga mero proti župana neznatne slovenske občine. Ta poslednja domneva, ki se nam narmja, pa je za ves sedanji položaj načelne važnosti. Kajti z ono strogo* me: o videmske prefekture ni zadeta le oseba žuoana — kar bi bila podrejenega pome
DSl _ marveč je zadeto tudi vprašanje
velike važnosti za nas: vprašanje občinske avtonomije. Župan, izvod jen od ljudstva, je bil odstavljen. In kaj da pomeni to, če pride na njegovo mesto kemisar, o tem tfovorijo razni slični slučaji, a govorijo še "posebno glasno, dogodki teh drn v
mareziUd občini, ki .jih omenjamo niz>e
dctfi.	t^ , -i > •
Kaj je zakrrvđ župan v Budanjah da je
postal naenkrat revreden, da bi ostal na
čelu uprave občine? D^^odki, ki so tu
vzrdk, ali dali le povod za tako strogo
odreci so znam, ker smo opetovano
Govorili o njih v tem listu. Vršili so S3
nabori. Dekret prefektm-e v Vidmu se
sklicuje na tozadevna poročilo orožmkrTV
v Vipavi, v katerem ie Pečeno: Che a
sindaco d*i E.udagne ritomava al proprio
coirune 'dir Viopacs in accompatfnameivto
ki ga nočemo i Pr J v te dau je oblastvo razpustilo občin-
e>. .	a .1» . -	a*	• - 1 1_____«riTnai1
ski zastop v Marezigah, ker noće priznati dolga 1SO.OOO lir, ki ga je napravil pre75^i občinski komisar! Stoinosemdesettiscnč br za ma'** podeželsko občino — to ni šala,
to je strašno!
Še enkrat pravimo: ne poslušajte zlohotnih zapeljiv cev, marveč uvažujle na svete le ljudi, ki jim ljudstvo zaupa m - samo voli, da govorijo v njegovem
ki
imenu
marveč
Ne pretirana strogost, pravo razumevanje duše in običajev našega 1'udstva more donašati dobre sadove!
Ustoličenje novega prsMnlKii pcsisnsKe zfeo ni«
Optimizem predsednika on. Casertano C&tout in taktika arventinssiov - Prscetek r*xpraree o volilni reJormi FLM, 14. Sejo pctslanske zbornice je otvorilpodpredsednik cm. Gasparotto. Preči tal je prošnjo za pooblastilo v svrho sodnega pc-stopanja proti poslancu Lunelik-ju rali kršitve hime pravice. Zbornica je odobrila predlog za izročitev omenjenega
Radić zaslišan
Radić bo govoril - Izjave notranjega ministra
BEOGRAD, 14. (Izv.) Danes so praznovali tu pravoslavno Novo leto. Radi tega je poflitično življenje popolnoma počivalo. V mestu je »vladalo praznično razpoloženje.
Listi so dane« objavSi izjave notranjega ministra Maksimovića o sklepu zagrebškega sudbe nega stala, s katerim je bila ukinjena preiskava proti Radićevim torvarišem. Maksimović je izjavil, da kot človek in pravnik smatra, da je Radič kriv, ker je s svojo propagando rušil državo od dneva u jedrn jenja dalje. ,Y najkrajšem času bo objavljen «fac simil^ vseh dokumenti orv, iz katerih je razumna Radičeva krivda. Drju. Trumbiču, Radičevemu zagovor-	^ _
niku je notranji mm«ter ^te^nH ^m HRSS^ L^ek^ev^sku^, zemlji
Hst, ker bi si »cer irumbić v inozemstvu . ___._	Al
oreskrbel falzilikate od zainteresiranih
strank in bi potem tako skušal dokazati, da so avtentični Ob zaključku srvojih izjav jc minister še enkrat poudaril, da smatra kot minister m pravdmk Radića za krivega; radi tega mora Radić zadostiti vsem pravnim posledicam.
ZAGREB, 14. (Izv.) Včeraj proti večeru so se Radić ki njegovi tovariši v navzoč-
tudi francoski finančni minister Clementei ter je izjavil, da gre zasluga za doseženi sporazum načelnikom vseh delegacij in njihovim strokovnjakom. Ugotovil je, da so se po 1. 1918 prvič sestali uradni zastopniki vseh držav k reševanju perečih govedarskih vprašanj. Solidarnost, ki so jo ob tej priliki pokazali, potrjuje naše naziranje, tako je nadaljeval Clementel, da smemo z največjim zaupanjem gledati v bodočnost. Program konference ne jamči le, da bo Nemčija redno plačevala vojno odškodnino, temveč pripravlja tudi gospodarski in finančni preporod Evrope.
PARIZ, 14. Na podlagi sporazuma, ki se je dosegel na finančni konierenci, je bila za siroske reparacijske komisije in organizme ki so odvisni od L'awesovega načrta, določena vsota, 9H milijonov zlalih mark za prvo leto
___________in znesek 7H milijonov zlatih mark z* vsako
vložile nastopne skupine: Nacrjonalni blok, naslednje leto. Stroški medzavezniške komi-HRSS TYv«-r*»lfrrvirova *k,inin* zemlicrad- ^ " Porenje so se preračunali za prvo leto
na 10 milijonov; oni medzavezmike kontrolne komisije pa na S milijonov zlaiih mark za prvo leto. Stroški okupacijskih čet za dobo 1924,2*5 so bili odmerjeni v znesku 160 milijonov zlatih mark. Za našledn a leta bodo določili višino okupacijskih stroškov zavezniki sporazuma z
pred 1. septembrom
12.	Bernotovi »ocifaJfsti (Vinko Mo-demdorfer);
13.	lista Radičevih disidentov, pristašev S. Lovrekovića (Ivan Strbenac);
14.	davidovićevska lista (prof. Božo Marković).
Volil cev v vseh treh okrožjih je približno 190.000. Velika večina list je postavljenih brez vsakega izgleda na uspeh. Interesantno je, da imajo tri liste hrva-take nosilce (Radić, Štrbenac, Hribar), ena pa celo srbskega nosilca (prof. Markcwića).
Kandidatske liste na Hrvatskem in t Slavoniji
ZAGREB, 14. Hrvatska in Slavonija voli 68 poslancev v 9 volilnih okrožjih. Kakor razvidno iz pregleda, ki ga priobcuje zagrebška «Riječpa je tokrat na Hrvatskem nad 80 kandidatskih list, ki so jih
posianca. Nato se
ustoličenje novega Casertanot Ko
je vršilo
predsednika zbornice on. (Jaisertancx. RO je novi predsednik zasedel predsedmsko
,f le^or^do* -peUo ^^
i^T-Na slovensko .p.eved^a: -župan ^
imel on. Caaertano navdušen govor, poln
buda^ijski se je vračal v svojo občino tz Vipave v spremstvu nabornikov, ki so imeli na kl"ibuku barve jtt^^«^«. stave z oča .cdnkn namenom irredaaiisiK na maiiifestiscifel
Tudi če je bilo res tako. kakor ao poročali vr~avski orožniki, se moramo v pr? -sati začudeno, kaj je zakrivil župan? N:ti dekret <saim ne gcv<ari nič o tem. da bi bil župan ukazal ali sveteval nabornikom, naj si zataknejo na klobuk one barve? In kaj nai bi bfl storvP M^ri naj bi bil, -on ssm, prisilil nabcrn9ce, da snamejo ttste mkrmBCĆrane barve?! Ob znanem in običajnem razpoloženju nabornikov bi bil izzval k večjemu Vfik
lično. V mestu Zagrebu je vloženih 8 list,
v zagrebškem okrožju 13, v modruško-
_ —~r ~~ z l^A^iV* -r»Trfovaxiali ■ reškem 9, v ličko-krbavskem samo 3, v nosti preiskovalnega so^ika r^var^Li	^^ 4 v bje]ovarskem 9, v po-
s svejrm skupn^, ^nit^em.	• žeškem 10 in v virovitiškem 8, dočim iz
bičem radi P«iozbe proti «kxepu se^ta	por<>čilc* Na^kromnejše
sudbenega stola, da 2e poJa^ska imuiur	torei ličl0.krbavskJ( na,bohot-
nejše pa naravno zagrebško, a vseeno zaostaja za mariborskim.
niki hrvatski in srbski, dr. Šurmin, ^a-vr dovićevci, pučka^i, «ccšjaf:«ti ldomunisti, frankovci, Nemci, srbska stranka ter v nekaterih županijah ločeni samostojni demokrati in radikali (odn. radikalski disir
denti). Torej nad 15 skupin, vendar pa je • Zed.njenimi državami
število list v poedmih okrožjih prav raz-j 1925.
■ ™ - 1 * i —- - - -t. o	S prvim septembrom 1925 bodo morale ne-
katere države pričeti s poravnavo zastankov,
teta Radića in njegovih tovarišev ugasnila z razpustom narodne skupščine- Proti tema sklepu je Radić vložil priziv na banski
optimizma. Zahvalil se je predvsem za zaupanje, ki mu ga je izkazala zbornica s tem. da ga je izvolUa za predsednika. Oinenil je, da je naslednik dveh nepozabnih prijateljev cm. De Nicola in on. Rocco, ki »3ta ve-zmo pokazala svojo politično nepristranost. Pozdravlja jih m bo pcoosen, ako bo mogel slediti njihovemu zgledu. (Pritrjevanje.) Vsi zahtevajo popolno svobodo v izvajanju poalanskerga mandata; toda ta svoboda mora biti združena z dolžnostmi. Meja, na kateri morajo vsi priti do etika s svojimi nasprotnika, p>s*tila£a mrue^i sožitja se
m
nahajata v
dogodek. Da pa se je vračal .svojo obHno
v družbi svojih občanov, to J**™^	^n^nl ^ne jo ^vzeti iT nadvladati
tako naravno »	nlTl^JTrJ* števila, obstoji ravno
da moramo kar strmeti, kako « more U	na -	reS(lk^ da manjšine ne
šteti župami v zloč:n, ki bi zasluzil ka en	ta^a i^^J^J. ^zliko v številu
odstavitve?! Utemeljevanje dekreta pa je	sme^o
b-eba tolma-sti. kakor je stilizirano, v	s siio. (Pritrjevanje.)	^^lir
^isL dT je žitpan sam nosil na klobuku	on. Ca»ertano, da ,e edino jbormca vu:
ome rv^e ne bar v eč e je to res, potem pa je	j-nih oblastev; tako^ ^^ o ravno to dejstvo najzgovornejši dokaz, ^
ni nikdo mislil na. kako iredentistično ma-	pravlja bodočnost
nifestaci^a. Oblastva enostavno ne poznarjo nalih županov, če mislijo, da morejo biti tako neprevidni!
Dafae moramo jugofeovki — in dekret prefekture sam ne ve nić iMcapMrotnega — da so se nabori v Vipavi vršiK majmo* in v polnem redu, da so se naborniki predstavili naborni komisiji brez vsakega in tudi najmanjšega znaka — iredentističnih namenov, Kdct je torej mogel orožnike, —• ker s.iSoA ne pa^najo našega ljudstva, naših razmer in običaje-v — obvestiti v smislu, da je bila uprizorjena iredentistična manifestacija?
Resnica pa je bila ta, da budairjaaki naborniki niti nsso imeli na klobuku barv jugoslcrven^ke zastave, marveč le modro in rdeor* barvo, pomešano z raznkni drugimi! Pa tudi, če bi bi'i imeli na klosbuku le belo-modra-rdečo trakove! To še vedno ne bi bila jugmslovenska zastava — za-sta»va tuje države. A le v tem slučaju bi se motflic; govoriti o Vaki iredentistični manifestaciji. Vipavski orožniki in gospodje pri fvidetnski prefekturi, ne vedo, da kombinacija bele, modre in rdeče barv© pomeni le staro slovensko zgolj narodno zastavo, ki se ne sme istovetiti z državno zastavo kak-> iu'e države! Tudi če bi bili imeli naborniki na klobuku le trakove v rečenih barvah, gotovo bi s« jim ne bita sanjalo o kaki mv?rtidržavni matnifestaciji. To so prav gotovo natrvezali orožnikom izvostni elementi, ki sledijo nagonom sovraštva in svo^e osebne sebičnosti. Odstavitev župana m imenonranje komisarja — to se jim je zahotelo to je bil njihov nameni Zato sodimo; da pravj krivci tiste .stroge mere proti županu niso ne orožniki! ne go-spodje p« Po<Wtekturi. Krivda teh poslednjih bi Ma ta, da s slepo vero na-stavlja jo svoja	elementom, ki jih
radi sv^ih namenov z . k ^reŠ31lira
kf bi moralo
^T1* "_v posebno na arcu.T^61^™
važnost
Kar se tiče
^ptoma-
siovetisk« zastav«.
države. Nato citira novi predsednik v podkrepitev te svoje trditve Cavourja. Razlifcocvauije med zbornico in deželo ni dopustno. Dežela nima drugega zakonitega zastopnika kakor člane poslanske zbornice in nobeden izmed teh članov si ne <sme usvajati pravice, da je bolj zvest tolmač naroda kakor dragi. Nadalje je on. Casertano poudarjal, da ni sicer več mlad, toda kljub temu čuti v sebi izredno moč in vero v bodočnost italijanskega naroda. Italija je zmagoslavno izšla iz svetovne vojne; danes napreduje njena proizvodnja. To je znamenje, da ima v sebi močno življensko silo, ki ji zagotavlja lepo bodočnost.
Nato je pričela razprava o zakonskem načrtu za reformo volimega zakona. Udeležili so se je on. F era in pa komunist on. Grieco. Govor poslanca Grieco je izvaJ burne pripombe. On. Grieco je trdil, da je fašizem straža buržuaziie, ki bo padla obenem s fašizmom; tedaj nastopi diktatura proletarijata, ki bo spravila pred sodišče fašistovske voditelje. Sedanja vo!i!na reforma, ki je 9koro zatrla spJošno vodilno pravico je predvsem naperjena proti proletarijatu.
Seja je končala ob 18.45. Jutri se bo nadaljevala razprava o volilni relormi,
Nova aretacija radi bančnega škandala v Berlinu
BERLIN, 14. V postopanju proti Kuti-skerju se je izvršila nova aretacija. Rus Boris Torb ini, ki je bil zbežal, je bil prijet. Torbini je obtožen, da je bil vodja namišljene komisije romunske vlade, katero je sestavil Kutisker ter dal tako razumeti Pruski *vrža/v*ni banki, da namerava munska vlada kupiti hanausko skladišče.
Seja reparacijske komisije
PARIZ, i4. Danes se je vršila seja reparacijske komisije pod predsedstvom Bartou-a. Odobrila je nekatere sklepe, ki se tičejo izvršitve versailleskih in trianon-skih mirovnih določb, ter je sklenila, da zasKši na seji z dne 20. t. m. glavnega agenta za izplačevanja raparacij Parker ooo- GSberta.
Mnfižursko
obstoj
stol. Sedaj pa se je Radić soglasno s tojva riši potom svojega branitelja odrekel prizivu. Radi tega bo Radić od sedaj dalje odgovarjal na vprasao^a preisHovaJzieiga sodnika; do sedaj namreč ni hotel odgovori* i niti na eno vprašanje.
Opoldne je b3 Radić premeščen v samotno celico prei&kovalnejga zapora. Danes je bil Radić že zaslišan.
Proti sklepu sudbenega stola, da se ukine prešskafvs* proti voditeljem HRSS bo vložil državni pravdnik jutri pritožbo.
Ruda Bačinić aretiran
BEOGRAD, 14. (Izv.) V hotel« «Petro-grad» je bil danes aretiran tajnik HRSS Rude Bačinić. Pri njem ao našla več listin, ki ga zelo kompromitiraj
Baditeva pogodba z
Madžarska vlada urada©
BEOGRAD, 14. Tiskovni urad zunanjega ministrstva je izdal ta-le komunike:
«Povodom časopisnih vesti, da se je pri g. Radiću načel dokument, ki vsebuje pogodbo, ki jo je sklenil g. Stjepan Radić z madžarsko viado, je posetfi danes madžarski poslanik g. Hory zunanjega miniatra dr. Ninčića in mu izjavil v imenu svoje vlade, da madžarski kabinet ni imel nika-kih pogajanj z g. Radićem in da vsled tega tudi ni nikoK akleoii kake pogodbe z g. Radiće.m®
Ministrovo za notranje posle je nocoj izdalo komunike, v katerem demantira razgovor dunajske «Neue Freie Pres»e», ki ga je ba>je imel njen dopisnik z državnim podtajnikom Viklerjem. G. VRđer izjavlja, da ne sama da ni imel nikakega razgovora z dopisnikom «Neue Freie Presse», ampak da sploh ni podal nikomur izjave, ki b; vsebovala navedbe tega lista.
vo'.ilno smanje v Jaaoslavljl
V Sloveniji nastopi 17 stranki
LJUBLJANA, 14. V torek je potekel rok za vlaganje	list Na Sloi-
ven^iem so tri vodilna okrožja s skupno 26 mandati, in sicer Ljubljana mesto (1), okrožje Ljubljana - Novo mesto (10) in okroeje Maribor -
Celje (15). V treh sio-venskih volilnih okrožjih je bilo vloženih 28 kandidatskih list in pri prihodnjih volitvah nastopi 17 strank, strančic, skupin in posameznih «politikov*, ki so si sestavili * lastne* kandidatna liste.
V	Ljubljani so vložene sledeče liste:
1. Narodni
blok (Iv» Mohorič);
Z levičarski socijalisti (I. Makuc);
3.	socijalni demokrata (dr. Lj. Perič);
4.	SLS (dr. Anton Korošec in
5.	skupina Ravnihar - A ž man - Babnik-Juvan (dr. Vladimir Ravnihar),
Volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto:
1.	SLS (dr. Anton Korošec);
2.	Narodni blok (dr. Gregor 2erjav);
3.	SKS (Ivan Pucelj);
4.	slovenska republikanska stranka (Albin Preoehih);
5.	delavsko-kmečki republikanski blok, socijalistični levičarji (Ivan Makuc);
6.	republikanska franka za Slorvenijo (Josip Murn);
7.	narodni aocijaHsii (Ivam Deržič);
8.	socijalni demokrati (Melhijor Čobal);
9.	Bernotovi socijalisti (Ivan Pastorek).
V	volilnem okrožju Maribor -
Celje:
I.	SLS (dr. Anton Korošec);
Z radićevska (Stjepan Radić);
3.	prekmurski mali poljedelci (Geza Hartner);
4.	Narodni blok (dr. Lf. Pivko);
5.	lista viteza Zagorskega (L Zagorski);
6.	Pucljevo krilo SKS (Ivan Pucelj);
7.	delavsko-kmečki republikanski blok (Ivan Makuc);
8.	nemška stranka (Franc Schauer);
9.	radikalski disidenti (dr. R. Ravni);
10.	socijalm demokrati (dr. Milan Ko-run);
II,	seliašjoo-atframa svesa (A. Hribar);
Kralj Aleksandar v Liubljani
Veliki župan ▼ avdjeod - Dr. Žerjav pozvan na Bled
LJUBLJANA, 14. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica sta se pripeljala danes ob 10.30 v Laze z avtomobilom. Od tu se je kralj odpeljal m Ljubljano, kjer je sprejel velikega župana Baltiča v encurni avdi-jenci. Nato tse je vrnil kralj v Laze in od tu na Bled. Na Bled je bil pozvan minister Žerjav, da porcnča kralju o položaju- Kralj in kraljica ne ostaneta več dcigo na Bledu, ampak se vrneta v kratkem v Beograd.
„Domoljub" ustavljen
LJUBLJANA 14. (Izv.) Na podlagi čl. 138 državne ustave je veliki župan Baltič prepovedal nadaljnje izhajanje tednika «Domoljub®, ki ga je izdajala Slovenska ljudska stranka.
Pariška finančna Ronfersnco
zaključena
Sporazum dosežen ▼ vseh točkah - Podpis protokola finančne konference - Važne izjave finančnega ministra Clementela
PARIZ, 14. Uradna zaključitev fmančne konference je bila doicčena za danes zjutraj in seja se je otvoriia ie oi> 9. uri, ker odpotuje Churchill opoldto« v London V zadnjem času — sinoči — so naistale ie nekatere tezkoče postranskega pomena hi trebala je tedaj časa za proučitev poročila tudi s strani držav, ki niso imeie svojega zastopnika v odboru strokovnjakov, t. j. Romunije, Jugoslavije, Poifske. ČehooJovaške, Portugalske m Grčije. V znak spoštovanja napram delegacijam teh držav se je seja odgodila na danes.
Jugoslovenska delegacija je naistopila z zahlevo, da bi p bil dovoljen gotov rok za poravnanje zastankov, kakor je to že dosegla ItaJJ^a, t. j. v 10 letnih obrokih po-čenši s 1. septembra 1925, m to le v razmerju resničnih plačH, ki jih bo izvršila Nemčija. Isto zahtevo ja vložila tudi Če-hoslovaška, ^nedtem ko se je Romunija izrekla proti odstotkom speyertskega dogovora ter si pridržala pravico do višjega odstotka na nemških plačilih, ako bi Avstrija, Ogrska in Bolgarska ne plačevale redno vojne odškodnine.
Francoski finančni minister Clementel je izrazil časnikarjem svoje zadoščenje radi uspehov konference ter izrekel Churchillu popodno priznanj® racfi spretnosti, ki je dosti pomogla srečnemu izidu.
Minister Clementel je omenil tudi vprašanje medzavezniškab dolgov ter izjavil, da je bita v soboto izročena v tem oziru ministru Churchillu kratka nota, v kateri se naproša angleška zakladnica, da bi se jasno izrekla o svojih namerah. V noti se razpravlja tudi o posledicah Balfourjevih načel, ki jih je priznaia tucfi sedanja angleška vlada. Francoska vlada upa na od^a*-ver s strani Anglije v najkrajšem časi,
pri čemirr se jim zaračunajo 53» obresti. Kakor Italiji, Uko se dovoli tudi Jugoslaviji, da poravna zastanke v 10 letnih obrokih. Zne«ki, ki jih imata dobiti Francija in Angiija na račun okupacijskih stroskov do t, maja 1921, se nakaže,o od letnih dajatev, ki jih predvideva Dawesov načrt. Dajatve, ki jih mora nakazati Bolgariji do 31. decembra 1926, se razdelijo med zaveiciki po določbah čl. 2 državnega protokola. Repara-cijska komisija bo uverila vprašanja dolgov, ki so nastali radi odstopa nekaterih issetij svobodni ^danski državi.
Da se olaiža funkcioniranje Dawesovega načrta, bosta reparaci'ska komisija in gene-rahii agenti za izplačevanje poakrbela, da s« izplačila, ki se morajo letno nakazati, redno razdelijo na 12 mesecev.
Pri podpisu protokola finančne konference je italijanski zastopnik finančni minister De Štefani podal svojo principijelno izjavo.
Ctarchillove izjave novinarjem
LONDON, 14. Danes zvečer je pr isoel v London finančni minister Winston Churchill. Novinarjem je izjavil, da je jako zadovoljen z uspehom, ki ga je dosegel na finančni konferenci v Parizu.
Zeđlnjgse držsft zaioveUsg z Izidom koofčrtsce
Smernic s za politiko napram ZSSR PARIZ, 14. Listi so predeli iz Washing-totia sledeče: Čeravno niso Z edin jene države na medzavezniški finančni konferenci dosegle vsega tega, kar so mogle upati, je vendar CooJidge zadovoljen z doseženimi rezaifctati, v krolikor se tičejo ameriških zahtev. Ostavka Hughesa ne bo nikakor vplivala na zunanjo politiko Zedinje-nih držav. Predsednik namerava napram ZSSR nadaljevati dosedanjo politiko, to je dekrvai bo na to, da se ne prizna stervjetski režim v Rusiji
FrantGSfca zbornica grizle miz delovanje
Načrt za reformo vojaških zaporov - Pain-leve izvoljen za zborničnega predsednika
PARIZ, 14. Danes je bila otvor jena Tvornica. Ministrski predsednik Herrijt, ki je ravnokar okreval, je imel daljši govor o francoski zunanji politiki ter pripomnil, da se predloži v par dneh zbornici proračun minftstnstva za zunanje zadeve. Razprava o preračunu prične že prihodnji pojndeljek. Vojni minister je poročaj, da je pripravil nacrt za reformo vojaških zaporov. Od sedaj naprej se ne bodo obsojeni vojaki reč deportirali v afriške kolonije. Navedeni načrt je sad boja, ki »o ga bili francoski listi zadnjo polovico preteklega leta proti neprimernemu kaznovanju, ki jo bilo na dnevnem redu v francoski armadi.
Nato je vršila volitev zborničnega predsednika. Volitev se je vršila prvič javno. Za predsednika je bil izvoljen s 313 glasovi Painleve. Za komunista Cachina je bik* oddanih le 24 glasov. Opozicija se m udeležila volitev.
Predstojeća Kriza u carinsKih odnolajm
Ritd Francijo In Nenifljo
PARIZ, 14. Predsednik nemške trgovinske delegacij« Trendelenburg je ime! izročiti »sinoči svoj odgovor na zadnji francoski predlog za začasen modu-s vivendi med
______________Francijo in Nemčijo glede vprašanja tari-
ker hoče proučiti do dna to vprašanje zajfov. Medtem si jo pa izgovoril, da bo dal njega končno ureditev.	[odgovor danes, ker da ni še prejel od
PARIZ, 14. Danes so se finančni ministri;	.navodd. V oči^ed nemški
zavezniških držav sestali k zadnji plenarni' vladni krizi m vsled dejstva, da ,e le malo
sejL V vseh točkah, katerim so prvotno ugovarjale nekatere države, ki niso imele svojega zastopnika v odboru strokovnjak ko*v( je bil dosežen sporazum. Na seji sot govorili Churchill, De Štefani, Bratianu, Stđjadinović, nadalje grški, portugalski, čehoslovaški m poljski delegati. Vsi govorniki so izrazili globoko zadoščenje, da se je medsebojni sporazum tako hitra dosegel. K temu so mnogo pripomogle posamezne države, ki so privolile v nekatere žrtve v interesu celokupne stvari Ob zaključku se je vsem delegacijam zahvalil ministrski predsednik Herriot za delat, ki so ga vršile tekom konference, ter jim je častrtal k doseženemu uspehu. Seja se je zaključila ob II. Ob 12 je odpotoval v
London ChurchilL	.....
Na zaključna seji «e imel daljši govor
upanja, da bi se v d oglednem času sestavila močna vlada, ki bi mogla razpolagati z gospodarsko bodočnostjo Nemčije potom kakega diplomatskega akta, prevladuje mnenje, da bo Nemčija zavrnila ta predlog Francije. Vojna tarifov, ki bo tako začela med obema državama, se smatra kot nova nadloga bodočnosti Evrope.
Rečna luka v Bratislavi
PRAGA, 14. Na ministrstvu za javna dela se je pred kratkim vršila konferenca« katere so se udeležili tudi zastopniki bratislavske trgovske zbornice m tamošnjih paropiovnah družb. Ministrstvo je predložilo načrt za povečanje luke v Bratislavi. Med drugim se bo v kratkem zgradila r tem mestu skladišče za žito, opremljeno 8 najpopolnejšimi tehničnimi ^aparati. V to
evrho je finančno ministrstvo dovolilo 2 milijona Kć kredita. To skladišče se je imelo zgraditi že pred 2 leti, ampak vsota 5 milijonov, ki se je takrat zahtevala, je bila zavrnjena.
Kroženje bankovcev ▼ Čehoslo vaški
PRAGA, 14. Bančni urad čehoslovaške-fa finančnega ministrstva poroča, da je 'Unašala 15. decembra m. 1. zlata rezerva 1050.6 miftjonov Kč. Iz prometa je bilo vzetih bankovcev za 175 milijorvcv Kč, tako da se nahaja v kroćenju 8,114.8 milijonov Kč papirnatega denarja.
Po zadnjih poročilih iznaša -soudeležba fcehostovaške ga kapitala v ogrskih po«djet-Jih — skupno z napravami m stroji — £50 mitijo-mrv Kč.
Čeboskrvaska industrija svil«
PRAO A, 14. V čehoalo vaški republiki
Sedanja gospodarska politika sovjetske R»- narnem delavskem pokretu. Tudi Trockega sije hoče predvsem razmahniti zasebno trgo- knjiga o Leninu je zelo ozlovoljila sovjetske
vino, odpovedati se konkurenčnemu bo,u med državnim in zasebnim kapitalom ter omejiti podporo zadrug, kakor to zahtevajo gospodarske prilike. Ali se bo povzpel žitni trg do zdravih razmer, je ie negotovo, kajti žitne prilike v 1. 1924. so bile napram onim iz leta 1923 povsem druge. Medtem ko so bile žitne cene pred dvema letoma razmeroma precej ugodne, so v letu 1924. poskočile tako visoko, da je industrijsko proizvajanje ie sedaj močno ogroženo.
Tudi v drugih ozirih je začel komunistični radikalizem popuščati. Visokošolci, ki so bili radi svojega meščanskega pokolenja izključeni iz univerze, se zopet sprejemajo na sovjetskih univerzah. Napadi proti inteligenci so prenehali in vodilni sovjetski možje bodrijo na shodih celokupno rusko inteligenco, da se poprime reševanja kulturnih nalog ▼ prid ruskemu narodu. Ravnotako postopajo
devah in delovanje tajne policie je ubralo demokratične smeri. Neopaženo, toda sistematično se pomika ruska komunistična stranka proti desni. Čuti se močna m zavarovana, kajti nevarnosti, ki so ji pretile, smatra za odstranjene.
Najzanimivejša senzacija za sedanjo Rotijo
DNEVNE VESTI
tifižnidoMi 9 oHifiskem zastopa
v Msressiah
#e nahaja 53 tvomic, ki »e pečajo z obdo- J sedišča precej milo v kazensko-političnih žalovanjem svile te*r razpolagajo z 8000 stroji J	J 1 1 fn 20.000 delavci.
Večjidel svilenih izdelkov se izvaža v 'Francijo, ker so gotovi čeho-slovaski izdelki te vrste, kakor podloge in polusvila boljši nego francoski. Tucfi izvoz v Ameriko rn v AngKjo je precejšen. Ceni s« tudi blago iz žameta, ki ima na Japonskem mnogo odjemalcev,
Čehoslovaški izvoz v novembru
PRAGA, 14. V mesecu novembra m. L se je izvozilo iz Čehoskrvaške za 450 milijonov Kč sladkorja, t. j. za 323 milijonov več nego oktobra meseca. Napram mesecu oktobru 1923 se je tedaj izvoz povečal za 37 milijonov.
Skupna vsota izvoza iz Čehoslovaške v novembru m. I. je narastla ca 1765 milijonov Kč, t. j. za 303 milijonov več nego v ©kfeoibru istega leta in za 532 milijonov več napram izvozu v oktobru 1923. V dobi od januarja do novembra 1924 je izvoz dosegel skupno vsoto 14.900 milijonov napram 10.802 milijonov za isto doto leta 1923. Prebitek se računa tedaj na 4108 miKjonov Kč, t. j. približno 40
Razen sladkorja sta še dve dru$ vrsti izdelkov, katerih Izvkjz. sta'no narašča, in sicer steklenine (37 milijonov), kakor tudi žito.	_
Baj med pižitreni o MaroKu
Gen. Primo De Rivera dospe v Madrid 22, januarja
PARIZ, 14. Lrst «PetH Pari«ien» je prejel iz Feza naslednje: Pleme Kmes, ki biva zapadno od Kekuana, je fovršiio napad na plemena Abd E! Krima. Ubilo je nad sto mož in jih za-jelo tristo. — Ko je Abd E1 Krim zvedel za ta poraz, je odposlal na lice mesta ojačenja pod poveljstvom svojega najboljšega pobočnika, da kaznuje pleme Kmes. «Petit Parisien» pravi, da je treba z največjo pozornostjo' zasledovati boje, ki se bodo razvili med plemenom Kmes in četami Abd E1 Krima. Listi namigujejo, da je najbrž Raitsuli organiziral pleme Kmes za napad proti Abd EJ Kri-rnovim četam.
TETU AN, 14. Uradno poročilo pra«vi, da dos^e general Primci De Rivera v Madrid dne 22. t. m. Kasneje namerava obiskali Melillo, Lerache, Arzialo in Kazear Kabir. Nadalje ima namen predložiti v odobritev članom direktorija važne reforme glede španskega protektorata v Maroku.
voditelje. Priredili so številna zborovanja ter odobrili razne sklepe, naperjene proti Trocke-mu. Toda Trocki ostaja neomajen, večni opo-zicijonalec, ki hoče vladati po svoje, to je po načelih zmernega, popustljivega ^komunizma. Vendar pa je značilno za sedanje politične prilike Rusije, da si obe frakciji komunistične »tranke očitata desničarstvo. Tako n. pr. za-trju e Zinovjev, da hoče Trocki ustanoviti v stranki desničarsko krilo, Trocki pa odgovarja Zincv<exu in Kamenevu, da sta pripadala desnici že v 1. 1917., ko je izbruhnila komunistična revolucija. Seveda pa ni ta stvar tako nevarna, kakor izgleda. Kljub vsem govoricam in vestem, ki so jih prinašali v zadnjem času listi, ne misli nihče na to, da izključi Trocki iz stranke in odstavi od odgovorne službe, ki jo vrši kot vrhovni poveljnik rdeče armade. Kajti Trocki je premočan, pregloboko vraščen v sovjetski državni organizem in nadvse popularen. Pri vsem tem vzbujajo naslednja dejstva glede Trockega velike pomisleke. Iz aajbolj oddaljenih krajev sovjetske Rusije, tudi od tam, k;er te njegove knjige •ploh niso brale, prihajajo na osrednje vodstvo komunistične stranke resolucije komunističnih sekcij protk Trockemu. Kljub njegovi popularnosti »e m postavila sanj še nobena organizacija. Zdi te, da je Stopil na mesto že
je boj proti Trockemu. V tretjem zvezku sto- lezne, a gibčne strankine mase, železen stran-jih del, ki jih je nedavno objavil, napada kin aparat. Torej politična moč sedan:e ru«ke brezobzirno vrhovno strankino vodstvo ter I komunistične stranke ne tiči ▼ njeni notranji mu očita, da ni igralo pred oktobrsko revo- duhovni, ustvarjajoči sili, marveč v železni lucijo 1917. nikake važne vloge v revolucijo- «disciplini uradniškega aparata stranke.
-Novi
Novi volilni red
vodilni red z enoimenskimi vollnimi
Prejeli smo poročilo, da je imel občinski za-	^L^JV*? Poslanski zbornici
.__ w r, , j i 1-t j .	T K »mu m ki tvori najglavne^o točko dnev-
stop v Marezjgah pred nekoliko dnev, svojo	^ sc^anjih * Vf določa, kakor smo
izredno se,o. Pn»to» so bili vsi zastopniki.	^ ^ čitatelje, da bo znašalo Ste-
^ T A • ♦ ■ i,*S- ^ fa ?'	vseh Doslancev 560 namesto 535 kakor
odvetn.k Petns, d a si niti m občinski zrstopmk.	df> sedaj feh ^ lanskih scdežev je raz.
Ssms	^ ^
občinski komisar Padovan, je pn£k> do burnih prizorov. Večina občinskih zastopnikov je
ci 7 sašietov, seveda domačinov
Društvene vesli
—	Planinsko društvo priredi v nedeljo 18. t. m. zimski izlet na Čaven. Natančni pro-gram bo objavi,en v sobotni številki.
—	M. D. P. Opčine, uprizori v nedeljo dne 18. t. te., v dvorani Kette: N. N. .»Nebesa t^a zemlji», komedija v treh dejanjih. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
—	S. D. Adria — Sv. Ivan, Jutri v petek seja teh. komisije ob 20.30. V soboto 17. t. m. se vrši sestanek vseh članic in članov ob isti uri. Vabljeni so vsi nogometaši, da se sestanka gotovo udeleže radi nedeljskega traininga na mestnem igrišču.
—	Društvo «Pravnfk» bo imelo dne 18. januar'« 1925. v Trstu via S. Francesco d'Assisi 20, I. n. svoj občni zbor. Začetek ob 10. uri.
—	S. D. Adria. Rokometna družina bo imela v nedeljo reden trening. — Trainer.
—	Svoboda: -»Poslednji mož*. V nedeljo 18. t. m. ob 20. uri priredi dramatični odsek M. D. P. — Trst to velezabavno in že v prvič, kljub pičlemu številu navzočnih, dobro uspelo igro.
Igra je spisana za one, ki se radi posmejejo in pozabavajo. Menda ie ni tako hitro veseloigre. ki tako krasno zaoava občinstvo. Vsi oni, in dosti jih ~e, ki mislijo, da se morajo v nedeljo prav pošteno nasmejati, se snidejo v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu.
—	«Peterčkove poslednje sanje ». Dramatični odsek M. D. P. — Trst pripravlja za skorajšnjo uprizoritev to krasno Golijevo otroško igro. Pomen uprizoritve bo tem večji, ker bo prošla v:Io M. D. P. — Trst s to igro svoj petletni obstoj.
—	Akad. fer. društvo «Balkaa», Danes sestanek točno ob 20.15 v prostorih stare policije pri Sv. Jakobu. Po eetanku pevska vaja.
šistom, da skupno z njimi podajate dem is jo in da nočete priznati dolga, ki so ga napravili vaši tovariši — fašisti! Zapomnite si: vas ni izvolilo ljudstvo za svoje zaste^aike, ampak szno vas asi spravili v občiatbi zastop! PonavTjam: ne delajte neumnosti! Ostanite v občinskem zastopu in odobrite predlog!* — »NočemoN — so vzkliknili naši in oni fašistovski zastopniki in so za tem zapustili občinsko dvorano.
Kaj se je govorilo potem, ne vedo naši poročevalci. Znano je samo to, da je d^lcvan'e ob-
novega občinskega komisarja.
Te dni je bila izvedena v Marezigah £ruoa-cija fašistov. Izvršenih je bilo tudi nekoliko •hišnih preiskav. Uspeh je \>il — negativen-
Ta dogodek v marezlškem občinskem zastopu postavlja napravo občinskih komisarjev v žalostno luč. Ali je kako čudo, da se naše občine s strahom branijo takih upraviteljev? Kaj značilno za naše raxne«re je tudi, da priha-
Lenin, Trocki !n sečnji položs] u mitm Romaniimu
Leninovo grobišče na Rdečem trgu v Moskvi je postalo simbol ZSSR. Krasna je ta moderna stavba — na dveh straneh jo obdajajo govorniške tribune. Nepregledne vrste ljudskih množic z rdečimi prapori romajo dan za dnevom na to mesto — šolska mladina, intelektualci, delavci, kmetje, brezštevilna odpoblanstva z dežele. In na pročelju grobišča se pojavljajo ponoči velikanske razsvetljene črke «Lenin». Stene grobišča v notranjosti so odete v črno in rdeče. V visoki stekleni rakvi leži bleda Leninova postava, pokrita do polovice z državno zastavo. Obraz miren, Lakor da bi slavni revolucijonar spal; le bled je. Na prsih se sveti red rdeče zastave. Ob vzglavju in vznožju rakve nepremična častna straža. V kotu grobišča visi na srednjeveškem drogu velikanska državna zastava.
Ali ni bilo še včeraj, da je ta mož imel ognjevite govore zunaj na trgu? In danes je že prišel v zgodovino. Tu, v grobišču, vse tiho, tajinstveno tiho, zunaj pa valovi jako življenje. Jezik milijonov na vzhodu in zapadu izgovarja njegovo ime. Meščani so okrasili sobne stene z njegovo sliko. Delavci in kmetje nosijo Lenina v gumbnici. Svetnik jim je. Povsod, v uradih, v izložbah Leninovi portreti. Tovarne in iCgimenti so si nadeli njegovo ime. Vsako besedo, ki jo je napisal ali izgovoril poko>nik, analizira o ter ji skušajo dati globlji smisel. Znak globokega življenja, ki noče iflirovati, temveč snovati vedno več, višje in višje.
Takoj po Leninovi smrti je notranje politično življenje Rusije zabredlo v krizo. Opozicija komunistične stranke je bila izpostavljena stiustnim napadom, ki so prihajaii od vseh strani države. Pričel se je koncentrični napad na zasebni kapital; ideja državnega kapitalizma naj bi se izvedla do zadnje pičice in zasebni podjetnik naj bi izginil. Zadruga je prejela nalog, da posreduje med producenti in konsumenti.
Toda še takrat so dokazovali sovjetski gospodarski strokovnjaki, da osredn a zadruga ni kos tržnim razmeram, da se ne sme prezirati privatna inicijativa in da je boj proti privatnemu kapitalu neumesten, da, celo usode-polen. In razvoj je potrdil pravilnost teh na-ziranj. V enem izmed poslednjih govorov je moral predsednik sovjeta ljudskih komisarjev, Rykov, priznati, da zadruge niso izpolnile upan a, ki se je stavilo nanje, da jim ni uspelo prevzeti mesta zasebnega kapitala in da je tam, kjer je prej deloval zasebni kapital, ostal nezaseden prostor. Zasebni kapital, ki je bil potisnjen iz splošne trgovine, je ustvaril v žitni trgovini enotno gospodarsko fronto proti državi ter "povzroča državni banki, ki je prei sama obvladovala žitni trg, velike pre-•tUvice
nrki niso biK izvoženi po volji ljudstva, marveč da so bili narinjeni. Sedaj razumemo tudi le tisti siJni pritisk pivodons občittskib volitev v Marezigah. 180.000 lir dolga v mali podeželski občini, napravlenega v kratkem Času, to ni šal«, marveč usodno dejstvo, k: bi mu ne pritrdil nikoli noben od ljudstva svobodno izvoljen občinski zastop! Trebali so torej nari-n?enet*a zastopa. V s gleite: niti ;ajistov«\i za-
v^i uuru:	«»■ ■■ v » - —— - —--o------
lastva razumela kot preresno svarilo, naj drugače uravnajo sveje postopanj^ napram slovenskim občinami
jMm Adrlsilca" u KonRurzu
Službeni list *Osservatore Triestino» od 12. t. m. je objavil razglas o otvoritvi konkurza
nikov m upravnim svetom za dosego poravnave.
Za konkurznega komisarja je imenovan sodnik Virgilio Fiorentu, nastavljen pri tukaj-
bruarja 1925 ob 9. uri v sobi št. 15 tukaftnieg« trg'-rvinskega in pomorskega sodišča. Rok za predložitev terjaiev traja do 31. marca 1925.
Likvidacijska obravnava se bo vršila na imenovanem sod šču dne 1.« 2., 7., 9., 11. in 14. aprila 1925. ob 9. uri in sicer dne 1. aprila upn?ke z začetnico A, B, C in D; 2. aprila za upnike z začetnico E, F. G in H; 7. aprila za upn ke z začetnico I, J, K in L; 9. aprila za tS
Pokrajina	Stev. preb.	Štev. posl.
Alessandiia	806.772	12
Anc-ona	345.785	5
Aquila	453.665	7
Arczzo	308.421	4
Ascoli Pičeno	279.087	4
Avellino	440.710	6
Bari	982.675	14
Belluno	259.275	3
Bene v en t«	282.043	4
Bergamo	579.941	a
Bologna	645.989	9
Br&scia	661.395	9
Ca^liari	541.135	7
Calianissetta	397.122	5
Casnpobasso	376.994	6
Caserta	867.826	13
Catania	895.071	12
Caianzaro	556.197	8
Chieti	407.486	6
Como	662.783	9
Cosenza	545.616	8
Cremona	362.441	5
Cuneo	666.506	10
Ferrara	346.821	4
Firenz«	989.948	14
Reka	86.449	t
1-oggia	466.056 •	7
Forli	397.178	5
Genova	970.099	13
Girgenti	429.896	6
Grosseto	163.539	2
Imperia	154.350	2
Lecce	615.753	. 8
Livorao	143.130	2
L-ieca	409.524	5
Macerata	285.134	4
Maatova	360.323	5
Massa	184.437	2
Mtssinjk	613.028	9
Milan	1.906.068	27
Modena	405.067	6
Napoli	1.478.021	21
Novara	762.769	11
Padova	592.611	8
Palenn®	898.212	12
Pavia	482.523	7
Perugia	654.720	9
Pt-saro-Urbiaa	290.600	4
Piacenza	301.050	4
Pisa	361.956	5
Pola	306.069	4
Potcnza	492.132	8
Ravnima	257.745	4
Reggio Calabria	525.304	7
Regjgio F.milia	352.590	5
R m	1.614.608	23
Rovigo	289.379	4
Salerno	617.909	9
Sassari	344.332	5
Siena	251.088	4
Si rac usa	560.502	8
Sondrio	142.550	2
Spezia	213.235	3
Taranto	276.502	4
Teramo	339.009	5
Torino	1.291.800	19
Trapani	429.329	6
Trento	663.545	9
Treviso	561.759	8
Trst	327.724	4
Videm	1.026.170	14
Benetke	516.017	7
VVrona	538.815	7
Vicenza	559.503	8
Zader	18.255	1
Vseh pokrajin je v Italiji 75. Steviio poslancev je bilo odmerieno posameznim pokrajinam
- — Nedeljska povratna tekma med S. D. Jadran ter S. D. Adria na igrišču S. D. Jadran v Herpeljah je izpadla s 5 : 1 v prid Adri e. Ja-dranaši, ki so za to tekmo postavili na polje svojo najboljšo vrsto, so zopet podlegli premoči Adnije, kljub temu da tudi takrat ni bila v nafboSj^i formaciji. Vsekakor so igralci Jadrana igrali mnogo bol-e kot pret. nedeljo, posebno pa se je odlikoval to pot vratar, ubranil je par gotovih goalov in tako rešil večji poraz. Jadranaši so pokazali z izidom nedeljske tekme, da jih je volja napredovati, kar jim tudi brezdvomno dopuščajo njih debre moči. Sodnik dober — sodila je namreč celokupna publika.
Za kroniko na-^ navedem, da je prvi polčas kenčal s 3 : 0, drugi 2:1. Kotov fkornerjev) je b:lo 14, in to 10 proti Jadranu, od katerih sta dva prinesla goal, in 4 proti Adriji. Občinstva za Herpelje dovolj. Kričanja in prerekanja pa preveč. — Športnik.
—	Na Tr*teniku se t»o vršila v nedeljo ok 2.30 popoldne prijateljska nogometna tekma med četama «Impavida» in «Vala».
Iz triaSkefia ilvllenia
—	Tovora! avtomobil pivovarne «Adria» zgorel na ceiti. Včeraj popoldne okoli 14.30 je na glavni cesti med Opčinami in Sežano popolnoma zgorel tovorni avtomobil pivovarne «Adria» v Senožečah. Tekom vožtfje je namreč začel puščati pri motorju benzin, ki se je vnel.
Ker je radi tega eksplodiral tudi rezervoar za be ricin, je bil hipoma ves avtomobil v plamenih. Šofer, ki je komaj utegnil skočiti z goie<« čega avtomobila, je hitel na Opčine ter od tam poklical telefonično na pomoč tržaške gasilce. Ti so sicer 7 vso naglico prihiteli na lice me sta, a imeli so malo opravka, kajti silni ogenj je medtem že uničil vse gorljive dele avtomobila in ves tovor, — kakih 30 praznih sodčkov piva — ki je bil naložen na n cm. Od avtomo* bila je ostalo le Železno ogrodje, kolesa in mas tor.
Skoda znaša kakih 15.000 lir.
—	Nezgoda porednega šolarja. 13-letni Sil-van Marcuzzi, stanujoč na trgu S. Caterina §t. 2, se je včeraj popoldne okoli 13. ure lovil t dvema sovrstnikoma pred predoroen Montuv za. Fri tekanju je deček padel čez tramvajski tir in sicer ravno pred tramvaj, ki je vozil od Sv. sobote proti trgu Gokloni. Prisotnosti du< ha in spretnosti tramvajskega uslužbenca
je zahvaliti, da se ni pripetila strašna nesreča} mož je takoj stisnil zavore ter skoro na mestu ustavil tramvaj. Kljub temu pa je poredni de»Č-ko prišel z desno nogo pod kolo, ki mu je zdrobilo prvi člen palca ter mu razmesarilo rtrpa lo. Navzočni 1-j.udjc so dečka prenesli v bližnje lekarno, kjer je dobil prvo pomoč, nato je bii prepeHan z avtomobilom rešihke postaje v mestno bolniinico, kjer bo moral dva tedna varovati posteljo.
—	Pozor pred sleparskimi iztirjevalci davkov! V zadnjem času so zopet začeli prihajati na dom raznih najemnikov nepoklicanci, ki se izdajajo za iztirjevalce občinskih davkov tei kot taki tirjajo stanovanjski davek. Dasiravno jc mestni davčni urad opetovano objavil, da ni nikdo pooblaščen za slično iztirjevan^e. vendar gre tu pa tam še vtdno kdo na liruanice tem sleparjem. Tako je tudi g. Artuv Lazza-rich. stanujoč na Vrdeli-Sccxglietto Št. 90, v dobri veri izplačal enemu izmed teh sleparjev, ki se je izdalal za iztirjevalca Ivana Caffaro, stanovanjski davek v zn sku kakih 80 lir. La-ži-iztirjevalec mu je dal pobotnico s pečati in podpisi, ki so bili seveda ponarejeni. Šele pozneje, ko se je podal osebno v davčni urad, je Lazzarich zveiel, da je bil opeharjen. Policija zasleduje sleparja.
—	Pes zanetil požar. Sinoči okoli 20. ure je bilo poveljstvo mestnih gasilcev ttlefoničnim potom obveščeno, da je v vili v ulici Na\ali št. 18, kjer stanuje družina Pizzamei, nenadoma izbruhnil ogen:. Na lice mesta odposlani gosilci so ugotovili, da gori pohištvo v jedilni sobi. Požar je zakrivil — domači pes. Medie.n ko so Pizzameijevi sedeli pri večerji, je pes, loveč ostanke jedil, ki so mu jih dajali otroci, prevrnil petrolejko na mizi; petrolej se je raz-lil po mizi in po tleh ter se vnel; v krutkem je bila miza in del pohištva v ognjn. Domači so se takoj lotili gasiti vendar niso bili kos požaru, ki bi se bil gotovo razširil na vse poslopje. To so pa preprečili gasilci, ki so ogenj brez posebnega napora v kratkem popolnoma pogasili. Škoda se ceni na par stotin lir.
Is fcriašk^ pokrajin«
—	Kopriva- Tukajšnje pevsko in bral. društvo Zarja priredi dne 18. t. m. veselico v prostorih restavracije Zega. Začetek točno ob 15 Med točkami bo svira! salonski orkester iz Sežane. Po dokončani veselici prosta zabava. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
^-nike z začetnico M. N in O; 11. aprik za up- tako, da pride (okroglo) aa vsakih 70.000 pre-n ke z začctnico P, Q, R in S; 14. aprila za bivalcev po en poslanec. Izjemo dela le zadr-upnike z začetnico T, U, V m Z.	«ka pokrajina, ki šteje le 18.^5 prebivalcev.
--Vsaka pokrauna bo razdeljena v toKko vo-
Razpuščena udruženja. Na ukaz tukaj- lilnih okrajev, kolikor znala itevilo poslancev, šnie prefekture so- bili razpuSčeni: Zveza ki so ?i odmerjeni. Tržaška pokrajina bo imela občinskih nameščencev in od občine torej 4 istrska Jvidemska 14, volilnih okra-pre vzetih poletij, sindikait delavcev t 1«*«	111 «dr*apa_vMka po enega.
kemičnih tovarnah, sindikat poštnih usluž-! _ tu<h t znamenju normizacije. Predvče-
bencev III. kategorij* in mednaro<3ni | ra^jm j« varnostno obla«tvo ukazalo zapreti sportili krožek.	j kavarno «Edera» v ulici E. Tarabocchia, včer-
Prefektura je raizpustila ta. udruženja raj je doletela enaka usoda kavarno «Union» baje tz ozirov na javni red.	v ulici XXX Ottobre. Tozadevne odredbe so
_ Splovitev parnika -Guido Brunner. T bile izdane iz ra^gov javne varaosti, ker sta Tržiču. Pred kratkim je tržaški Lloyd spustil bdi kavarn, na glasu, da se t njih zbirajo pro-v morje prvo večjo ladjo, ki je bila zgrajena tivladni elementi.
izza pri ki uči t ve Trsta k Italiji, včeraj pa je j — Go*podnrdd Vestnik. Prvo letošnjošte-paroplovna družba «Tripcovich» dobila sroj vilko Gospodarskega Vestnika ima v razpro-orvi parnik po vojni. V tržiški ladjedelnici so daji Knjigarna J. Štoka v Trstu vi« Milano 37 {pustili v morje tovorni parnik «<3uido Brun- m Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Ra£f j-ner», ki je dolg 66.14 m, širok 10.67 m in se o eri a št. 7. Naročnina slan« letno L10. List se bo oogreeal 4.52 m globoko. Opremljen je z na- naroča pri upravi Gospodarskega Vestnika v vadn'mi parnimi stroji in bo vozil z brzino 10 Gorici, ali pa pri Tržaški kmetijski družbi v vozlov na uro.	Tastu.
!fe§fi z
Zlata maša dr. R. Grsšorčiča
Preteklo nedeljo je bilo na starem goriškem Tratniku že pred osmo uro živalno vrvenje. Zvooovi so iz visokih lin z ubranim potrkavanjem naznanjali Gospodov dan in nepregledna množica je na trgu v svečanem razpoloženju pričakovala jubilanta dr. Antona Gregorčiča, ki je ta dan darcival svojo zlato mašo. Za donele so orgije, ljudje so napolnili cerkev sv. Ignacija do zadnjega kotička in sirvolasi zlato-masnik je ob skromni asisdenci dveh duhovnikov — dr. Pavlice in prof. Tabaja — pristopil k cdtarju Gospodovemu, mešan zbor Pevskega in glasbenega društva je zapel tako čisto in jasno ko»t je bil čist in jasen mladi dan, ki ga je poslalo Nebo v
f>raslavo dr. Gregorčičeve zlate maše. Na evi strani oltarja je klečal prevzvišeni nadškof dr. Sedej, na desni msgr. dr. Zorn, dekan Rejec in drugi duhovniki. Navzočno je bilo tudi vse cista lo slovensko razum-, niltvo, kar ga je še ostalo. — Po evangeliju je stopil na prižniico župnik Budin iz Pevme. Za predmet svojega prekrasnega govora je izbral besede Gospodove, ki jih je izrekel iz ljubezni in usmiljenja v puščavi: »Množica se mi smili!* — Te svetopisemske besede je odlični govornik apliciral na delovanje zlatomašnika: p°roien v skromni kmetiški hi«i pod visokim Krnom, je že v zgodnji mladosti posvetil svojo veliko ljubezen in svoje človeško usmiljenje Množici svojih rojakov. Iz ljubezni in usmiljenja je žrtvoval svoje prihranke Šolskemu Domu, da ohrani narodno zavest tedanje mladine in poznejših rodov. Prosil je jubilanta, naj pri Daritvi pošlje svojo molitev pred nebeški prestol, da razsvetli vladarje sveta, da povrnejo množici svete pravice.
Baš med povzdigovanjem se je prikazalo božje solnce izza starega goriškega Gradu in je razlilo zlate žarke po svetišču, prisijalo je na bujno jesensko cvetje na oltarju, lesketalo se je v novem kelihu, ki so mu ga o tej svečani priliki darovali hvaležni goriški Slovenci... Električne luči so obledel« spričo svetlobe, ki jo je poslalo Nebo, pa tudi v naših srcih je biio jasno in svetlo^ zbudilo se je pomladanska upanje na skorajšnjo, lepšo prihodnjost. Po povzdigovanju je zapelo Pevsko in glasbeno društvo Fr. Bevkovo pngodno pesem, ki jo je g. Komel uglasbil m ki se je izvajala tako dovršeno, da bo ostala dolgo dolgo ▼ spominu vseh navzočnih
Po masi je množica napolnila Šolsko ulico kjer je čakal avto, s pestrim cvetjem okinčan. Ko je prišel jubilant iz sakristije mu je iz tisočero navdušenih grl zacbotnel v pozdrav gromoviti Živio! — Pohvalno moramo omeniti, da so se someščani italijanske narodnosti -vzorno obnašali in da ni nikdo motil redke slovesnosti. Opoldne je bilo kosilo, na katero «o bili po-
vabljeni ožji prijatelji dr. Gregorčiča, popc'dne se je zbralo os.j4>je in uradništvo Narodne tiskarne in knjigarne v prostrani dvorani pri Črnem orlu na južino, kjer je g. Lukažič kot vedia tiskarne slavil zlatomašnika kot ustart&vitelja teh podjetij, ki dajejo zaslužka in kruha slovenskim in italijanskim družinam. Odv. dr. Perna jc v izbranih besedah v italijanščini pozdravil navzočnega jubilanta in 'priporoCaJ složno sodelovanje ofoeh narodnosti.
Ali pa od srca želimo, da bi dr. Gregorčič v p°ZIri jeseni svojega življenja dočakal* da se še enkrat odprejo šolski zavodi, ki jih je on ustanovil iz ljubezni in usmiljenja do množice in upan,o, da je Bog utišal nje-govo molitev pri zlati maši: da vladarji sveta povrnejo naše pravice, za katere se je jubilant boril od 1. 1886. naprej, za katere so se ž njim vred borili vsi goriški Slovenci proti krivični mačehi Avstriji, saj to bo tudi v korist in čas.1
državi, v kateri danes živkno.	—i—
• ••
Dan pred zlato mašo in v nedeljo zjutraj so se vrstile deputacije gerukih Slovencev, ki »so zlatotnašniku prinašale pozdrave, čestitke in darila. Naj omen:mo le nekatere: Deputacija goriških Slovencev se mu je poklonila v soboto ob 11. uri ter mu izročila v spomin na ta izredni jubilej sreJbrnopozlačen kelih, umetno dedo milanskih zlatarjev. Nadalje so se zlato-mašniku poklonili zastopniki «Šolskega Doma«, «Narodne Tiskarne« in .Narodne Knjigarne^, ki so mu poklonili krasno diplomo, potem: zastopniki »Centralne posojilnice*, «Goriške Ljudske Posojilni ce», »Zadružne zveze«, *AIojzijevišča», »Sirotfeča^, »Zbora svečenikov «v. Pavia», stolnega kaprtelja, »Bralnega in podpornega društva®, «Zveze prosvetnih dru-štev», »Prosvetne Zveze®, »Ženskega dobrodelnega udruženja«, tržaške in g-oriike »Edinosti*, centralnega semenišča, ženske obrtne deJavnice, »Marijine družbe» in še veliko drugih. Zlatomašniku je v prisrčnih besedah čestital tudi goriški prevzvišeni knezonadškof, kakoT tudi cela vrsta njegovih osebnih čestilcev. — Vrli Kanalci so zlatomažn;ku brzojavno čestitali. Cerkljani so *e spontano odzvali s čestitkami v pismu, v katerem se nahajajo pečati m podpisi zastopnikov: »Ljudske Posojilnice«, »Slovenskega katoliškega izo braževalnega društva*, »Kmetijskega društva« m »Kmečke posojilnice*. Iz cele dežele prihajajo čestitke dr. A. Gregorčiču, kar je znak velikega spoštovanja, kateio uživa veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič med slovenskim ljudstvom. Zasebno stanovanje dr. A. Gregorčiča je bilo polno cvetja in krasnih šopov.
Odbor za proslavo zlate maše dr. Antona Gregorčiča v Gorici p^iaga tem potom račun o nabranem denarju, in »čer so podarili:
Dohodki: « Centralna Fo®oijiliiica» t Gorici L 700, »Goriška Ljudska Posojilnica* v Gorici L 500, « Narodna Trskama» ▼ Gorici L 500, »Kmečka banka» v Gorici L 200, <fŠolski Dom» v Gorici L 200, ^Okrajna Posojilnica* v Bovcu L 100, »Ljubljanska Kred. Banka» v Gorici L 50, »Okrajna Posojilnica« v Idtrj* h 50, »Okrajna Posojilnica* v Ajdovščini L 30, Ignacij Kovač v Ajdovščini L 25; skupaj L 2355.
Stroški; Nakup srebrnega pozlačenega tceliha. katerega je o-dbor poklonil jubilantu L 1820.50, stroški za cerkveno slovesnost L 345.50; skupaj L 2166.
Rekapitulacija: Primer jaje dohodke )tr 2355 s stroški lir 2166, ostane prebitek lir 189, kateri znesek je po odborov en? sklepu ferl izročen goriški upravi, da ga odpošlje šolskemu društvu* v Trstu.
Odbor -se s tem iskreno zahvaljuje vsem Rodoljubnim darovalcem ter kliče obenem jubilantu zJatomašniku: Na mnoga leta!
Gorica, dne 12. jan. 1925.
za odbor: Dr. Karo! Podgomik, predsednik.
ZVEZA PRGSVETNIH DRUŠTEV
—	Dramatično društvo v Gorici naznanja,
da se že napovedana predstava ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski», v soboto 17. m v nedeljo 18. t. m., radi tehničnih potežkoč ne more vršiti. Namesto »Pohujšania* se pa uprizori velezabavna burka v treh dejanj h »Nebesa na zemlji», ki je dosegla že dvakrat popoln tispeh, tako, da je bila in je splošna želja občinstva, da se igra ponovi. Ker smo ravno v pustnem času in si vsak želi zabave, je ta burka, ki vzbuja med gledalci salve smeha, kot nalašč. Bilo bi 'odveč delati velike reklame, kajti prepričani smo, da bo kdor je to igro že en k rat videl, spet prišel, da se še enkrat pošteno nasmeje in pazabi v «Nebesih na zemlji, na zemeljske nadlege in težave. Režia je vpletla v igro še par pevskih točk in gospod komercijski svetnik Balon iz Trsta bo ob prihodu na Plisko vico od veselja nekaj njemu zelo primernega zapel. »Nebesa na zemlji» se bo igralo v soboto 17. t. m. ob 21 in v nedeljo 18. t. m. ob 16. uri. Vloge so v istih rokah kakor pri prednjih vprizoritvah. Režira C. Bra-tuž. Pri predstavi igra godba. «Pohujšan;e v dolini šentflorjanski» se ponovi 24. in 25. t. m.
—	Davčni seznami. Na goriškem magistratu so do 15. t. m. na vpogled davčir seznami glede premičnega bogastva. Oni, katerim so bili davki na premično bogastvo previsoko odmerjeni, kar lahko razvidfjo iz davčnih seznamov, lahko vlo žijo rekurz do 15. aprila t. 1., ako so bili njihovi dohodki previsoko cenjeni ali pa več ne obstojajo, in do 15. julija t. L. akc* so vpisi v seznamu pomot ni ali pa večkrat izvršeni.
Istotako so davčni srnami gleda premičnega bogastva izločeni tudi v drugih davčnih občinah pokrajine, kjer naj si jih prizadeti natančno ogledafo, da ne bodo pozneje, kx> bodo že vsi roki zamujeni, tarnali radi previsoke odmere davka na premično bogastvo.
—	Zlata knjiga v vojni padlih Furlanov Kraljeva komisija za izredno upravo? furlanske pokrajine je sklenila v soboto na svoji seji. da naj se zlata knjiga v vojn' padlih Furlanov sestavi na račun pokra jinske uprave. Za sestavo knjige je predviden znesek 90.000 lir, Id bo krit z letnim prispevkom po 30.000 lir v proračunih za leta 1925, 1926 in 1927.
Razen tega je komisija odobrila začasno zboljšanje plač osobju deželnega hipo-tečnega zavieda v Gorici in sicer za dobo šestih mesecev, pričenši s 1. januarji 1925. Istotako je komisija odobrila imenovanje g. Pompeo Zumina za ravnatelja hipotečnega zavoda. Povrh tega se je komisija bavila še z raznimi drugimi uprav nimi zadevami, ki pa se, vsaj neposredno, ne tičejo Goriške.
—	Nov furlanski presekt v Vf<krK.u_ Včeraj zvečer je prispel iz Pavije v Videm novi furlanski prefekt comm. Umberto Riccd, da nastopi •svojo novo službo. Comm. Umberto Ricci je bil svojedobno uradnik v ministrstvu za notranje zadeve, v poslednjem času :e bit prefekt v Paviji in slovi kot mož izrednih upravnih sposobnosti. Ce je ta sloves tstemeljcn, potem nam znajo tudi na Goriškem zasijati lepši časi, kajti od izgube goriške upravne samostojnosti dal>je na Goriškem še nismo imeli dobre uprave. Sicer pa moramo počakati, da bemo novega prefekta lahko sodili po njegovih de anjrih, kajti vsled dosedanjih bridkih izkušeni smo postali strašno skeptični, že hujši kakor neverni Tomaž.
—	Nov sedež «Trgovsko-obrtne zbornice». Goriška trgovsko-obrtna zbornica se je preselila iz svoih dosedanjih prostorov v Via Co-delli št. n v novonaiete prostore na Korzu Viktora Emanuela III št. 17-11.
Sicer bi bila dolžnost trgovsko-obrtne zbornice samo pozoriti potom časopisja trgovstvo in obrtništvo 0 preselitvi; ker se pa ona ne zaveda te svoje dolžnosti, jo izpolnjujemo mi. da prrfiran-ma našim tngovsko- obrtniškim krogom nepotrebno zamudo ča«a.
—	Novo nosJopje goriškega tehničnega instituta. Kralieva komisija ea izredno upravo furlanske pckra'ine je sklenila na svon poslednji seji, da se takoj prične z gradnjo novega poslopja za goriški tehnični institut, čim da goriška občina na razpolago pripraven stavbe-mi prostor.
Že večkrat so bile slične pritožbe goriških krogov, da dosedanji prostori goriškega tehničnega instituta (nekdanja schulvereinska šola) ne odgovarjajo svojemu namenu, toda ostale «o glas vpijočega v puščavi. Seda;: pa, ko so se podobne vrste pritožbe spremenile v home klice Gorice prota Vidmu, so našle ne-°dmev v Prc» tf^hih ušesih videms-ke
_ "fla^^T brcjc konca. Ze zopet je tresk V Kriket? Smrino ranil ™lado življenj«.
ki <e if1V1a tudi v	1925 Se nadal e
iS"'ka^Vanl^^1;-et končala že v f. skajo ie nadalje, z^j	Poka,o in tre-
vedno nove in nove žrtv^V- ' zahteYa'°^ bolnici usmiljenih bratov dr	,v , $ori«ki
|c opetovano izjavil, da teko™ in?cchner sc ■1 izvršil -kot vojaški zdravnik 8Ve.tt<rvne1'v,OTJle toliko operacij, kolikor :ih ie irv^n V ■ik v goriški bolnici po	*Q°i.2dr£T:
pravijo k temu varnostne in *ojašk« "Li T.aJ Mar bi ne bila n*ih sveta «k>lino«t, d* ^
vzamejo vse mogoče vere, da se končno enkrat, kolikor je to v človeški močit, zbere in uniči vojno strelivo, ki še vedno leži po poljih in travnikih. Dolžnost starišev in vsakega odraslega človeka pa je, da neprestano svare zlasti otroke, da naj se ne dotikajo slučajno najdenega vojnega streliva, ampak da naj to takoj naznanijo v to poklicanim osebam. Mar ni še dovolj žrtev?
V torek sta našla 121«tni Anton Leban in njegov tovariš oba iz Dotja pri Tolminu, na polju v bližini vasi Šrapnel. Leban je šrapnel pobral ter ga odnesel k bližnjemu koritu, na-
pajaliSču za živino in je pričel tamkaj udrihati po njem s kladivom. Srapnel, ne bodi len, je seveda eksplodiral ter razmesaril neprevidnemu dečku obe roki. Razen tega %e je zaril šrapnektv drobec nesrečnemu dečku v trebuh ter mu povzročil smrtnonevarno rano. Na mesto nesreče je bil pozvan goriški »Zeleni krtž» ki je malega ranjenca prepeval v goriško bolnico, kjer je bil nemudoma operiran. Navzlic temu je le majhna verjetnost, da bo Leban še kdaj okreval, kajti njegovo stanje jc obupno.
— O te žeaske! V pondeljek zvečer sta se podala zidar Artur Negoda in mizar Franc Rusjan po končanem delu v neko gostilno v Via Vogel, da se mak> pokrepčata z vinsko kapljo. Ko sta se že malo preveč pokrepčala, je pričel Negoda psovati lepo natakarico Katarino K., kar pa ni bilo prav nič v£eč Rusjanu. Nastal je med njima prepir, ki se je zimaj na ulici, kamor sta bila postavljena, razvil v pretep, tekom katerega je Rusjan zabodel Ne-godo z nožem. Rane pa, na srečo, niso nevarne. — Konec te bil ta. da so Negodo prepevali v mestno bolnico, Rusjana pa v goriške zapore, lepa natakarica pa še toči nadalje rujno
vince.
—	Premog v Brd»h. V Zadružno zvezo v Gorici je prinesel neki posestnik iz Snežatnega kose premoga, na katerega ie naletel, ko je kopal v svojem vinogradu, ležečem ob potoku Birša v Snežatnem. V nedeljo se je podal g. inž. Rustid z nekaterimi svojimi zna.net na lice mesta in je naročil v svrho izsleclovanja nadaljno kopanje. Po preizkušnji sodeč obeta biti premog precej dobre kakovosti.
—	Mizarieva nezgoda. V soboto je pritrjeval 29-letni Kuinik Franc tz Mir^a U. 123, delavec pri m»z£r:ki tvrdki Butkovič, Ecštjančrč in dr. okvir okna na nekem poslopju v Mirnu. Med delom mu ie padel okvir okna na r»cko ter mu jo zlomil. Kuživk se bo nvoral zdraviti v goriški bolnici kake tri tedne.
—	Nezgoda veselega « furmana«. V soboto okrog 6. ure zvečer se je vračal 50-
letni Valentni Presi iz Kala pri Grahovem s svojim voeom, v katerega sta bila. vpre-žena dva ponižna volička, iz S tržišča proti Grahovemu. Razen Prešla so sedele na vozu ie tri druge osebe. Kar naenkrat je eden iz ponižnih voličkov zbe-srnel potrgaj uprego in oddirjal v konjskem begu. Njegovega voloivskega seseda se je ! polotil strah in hotel jo je potegniti tudi on, toda bil je tako neroden, da ys potegnil sebe, voz in veselega furmana čez rob ceste, nakar so sc vsi triije odkotaliK po strmem robu kakih 100 m gkuboJoo in tam obleiaH. Ostale tri osdbe #o uspele še pravočasno skočiti iz voza, ko so zaslutile nesrečo. Presi in vo4 sta zadobila pri drčanfu v globino razne poškodbe (Pre*l si je zlomil desno nogo), vsled česar wo Prešla prepeljali v bolnico, kjer bo moral ostati kakih 6 tednov, ako ne nastopijo kake komplikacije, vola pa v klavnico.
—	Požar v Grofnf. Antonu Tendi je pogorela do tal njegova lesena baraka v Grocjni. Mož ima približno 9000 lir škode.
—	Pod motocikljcm. 25-letni Karo! Vi-•intin, prebivajoč v Via de« Gelsi, se je vo(zil v nedeljo na lastnem motocikl ju po ulici Aquirleia. Po nesreči je z motociklia prišel pold mofcocikelj, pri čemer je zadiofcil precej težke poškodbe.
—	Nesreča aH zločin. V nedeljo cikrog
gol dneva je ustrelil vi Ločniku 16-letni ressan Marij s kroglo iz samokresa 14-letnega Hijacinta Brumata v vrat. Bru-mata je odpeljal goriški »Zeleni križ» v goriško bolnico, kjer bol moral ostati približno mesec dni, ako ne nastopijo komplikacije, Bressana pa so odpeljali orožmki v gori&ke zapore. Menda se gre v danem slučaju za nesrečo, nastalo vsled Bressa-nove neprevidnosti, ker j« mislil, da je samokres prazen.
—	Lep« «ž!ahta». V nedte-ljo sta se sprla v Prinčičevi gostilni v Cerovem 34-letni Mihael in 29-letni Franc Niko^avicič, po koijih žrlab se pretaka soncdni1 ka kri, ker sta -si bratranca. Ker pa tudi sorodniška kri ni voda, posebno še. Če jo je razpalilo vino, je Franc Nikolavčič tekom prepira strnil svojemu bratrancu isož v rebra, da se je poslednji zgrudil na tla v mlaki krvi. Vendar njegovo stanje na srečo ni nevarno.
OSPODJIHSTMO
IZVOZNA ZADRUGA.
Ta prepotrebna organizacija je pri nas Šele v povojih. To je razumljivo, kafti na-'oga take ustanove ni lahka. Pri nas, kjer so dani vsi predpogoji zadružnega deia 'n kjer je smisel zadružništva precejšen ued ljudmi, »se ni zganilot več kot do izvoda krompirja. Ljudje, kateri so poklicani voliti zadrugo, se ne zganejo več, nego j:m veleva njihova služba kot uradnikov kake zadruge. Zadrugo smatrajo kot svoijo do-neno in se bojijo pogledati preko mej te domene. Potem pa se tolažijo z običajno fiazo> «Zadružništvo ne gre pa ne gre. Naš kmet ni za zadru4jo.»
Gre, gospoda, in bo šlo. Čim večji bo gospodarski pritisk na naše ljudi, tem bolj Jih bo gnal v zadrugo1. Povsod, kamor se obrnete, kliče kmet po gospodarski organizaciji. Sila gospodarskega razvoja in delna gospodarska preorijentacija sili našo dežekx k združitvi in osamosvojitvi
Ena pot k osamosvojitvi je v izvozni in nabavni zadrugi. Ta organizacija pod •krbnrrn vodstvom zamore imetii dokaj nogočen vpliv na gospodarski razvoj nase dežele. Povsod so se take zadruge jako obnerle in njih pritisk na gospodarske sil3 je bil tako silen, da so socijalni polit'ki ter ekonomi začeli z vso stlo in natan-čncustjo proučevati razvoj zadružništva*
Pri nas na Goriškem je jako mnogo možnosti za organizacijo zadruge. Tudi ljudstvo je ideji naklonjeno. Koliko pridelkov bi mogla izvažati taka zadruga, ki jih danes izvažajo trgovci: špinača, grah, zelen fižol, črešnje, šparglji, razna zelenjavi n sadje. Naši šparglji gredo v Ljubljano, Zagreb, Gradec, na Dunaj in drugam. Isto je z grahom, fižolom in zelenjavo. Posebno zgodnja zelenjava ima dokaj po-vpraševalcev.
Danes pa leži cela naša izvozna trgovina na tem polju v rokah ^posameznikov, ki ce več ali manj okoriščajo na račun dezorganizacije našega kmeta Oni jejo ceno in ves izvoz, njih trgovska spretnost in poznanje trga jim d:»va!ju,e poljubno izrabljanje prilik. Tudi pri izvozu drugih produktov je treba regulacije, n. pr. pri izvozu krompirja. Tu je vsaj deloma uspelo urejevati ceno po ceni svetovnega trga in se izločiti iz špekulacij privatne trgovine. Tudi pri drugem blagu se da enako postopati. Poleg regulacije cene za tuji trg se da ured iti tudi cena na domačem tržišču, in to v korist kccisu-mentov in producentov, kar je prava naloga zadruge.
Da skriva trgovina z zelenjavo mnogo nevarnosti, je jasno, nikdar pa ne tc'iko, da bi postala usodna za člane. Kajti v vodstvu morajo pač sedeti ljudje, ki jim ni to le pribežališče, temveč ki so prežeti z zadružno idejo in obenem s sposobnostjo ustvarjajo v skupno dobro. Ko bi bilo resnično to, kar pravijo razni trgovci, katerih največji strah je izvozna zadruga, bi gotovo tudi oni že davno pustili vse pri miru in bi ne izvažali naše zelenjave.
Jako aktualno vprašanje pri nas je tudi prešičereja. Iz naše okolice se izvaža dsw kaj prešičev v stare pokrajine. Ali bi se ne dalo tudi tu po zgledu švicarskih vnovčevalnic za živino organizirati prodajo prešičev? Pri nas je prešičereja še malo razvita, dalo bi se pa to panogo gospodarstva povzdigniti jako visoko«. Posebno še, ker ne gredo na trg pitani pre-šiči, ampak samo mladi od 7—10 tednom
Organizirana prodaja bi mnogo koristila, da;le bi se dfcseči dosti višje cene, nego se dosežejo sedaj pri poedincih. Obenem pa bi zadruga odpra'vila vse nedostatke, katere zapazi vsakdo na našem živinskem trgu. Kmet je tu izročen mešetarjem in trgovcem na milost iti nemilost. Me-Šetarji, po večini domači Ifudje, poznajo* vse bolečine kmeta in tako je kupčija kmalu narejena. V .splošnem prešičereja precej nese in treba je paziti, da se tudi dobro razvije. Organizirani prodaji bi pa kmetje ne bili nasprotni. Posebno strandreški o-kraj ima precej prešičev in bi bil prikladen kot nekak cen trum vsega zadružnega podereta v tej panogi.
Ne samo prodajo, ampak tudi ves nakup kmetijskih potrebščin b4 bilo treba organizirati in do tega mora priti, ka>jti te ka nam bo borba brez lastnih gospodarskih icrganizacij.	•	"
Zadruga kot središče vsega gospodarskega življenja Goriške bi prevzela nase tudi težko nalogo gospodarske vzgoje naših ljudi, obudila mu samozavest in z misel za samopomoč. Zadruge morajo sprejeti nase nalogo propagande na domačem trgu, tako da se v naši deželi lootisumirajo kolikor mogoče domaČi produkti, da s tem odpom oremo vinski krizi in pridobimo domač trg tudi za naš sir.
_ Gcričan.
DAVKI IN ZADRUGE.
1. — Glasom novih davčnih in pristoj-Sinskih zakonov odpadejo vse olajšave, ki o jih zadruge do sedaj uživale in so torej z otzirom na davke in pristojbine izenačene vsem ne zadružnim podjetjem.
Zadruge, posebno posojilnice, bodo morale plačati občuten davek, takozvano «ricchezza mobile*, t. j. davek na pre-maklpvo bogastvo, odnosno davek na do-
hodke iz premakljivega premoženja. Ta davek je trojen:
1) prvi zadevla čisti dobiček in «e plača v izmeri približno 20% od zneska izkazanega v bilanci. Ne obdači se pa samo postavka «čisti dobiček*, temveč ta se zviša za v poslovnem letu plačani davek sn nagrade.
2} Drugi del davka odpade na plače in nagrade uradništva in odbora. Za ta davek jamči napram davčni oblasti vedno le zadruga, ki pa ima možnost, da ga ali sajma utrpi ali zvali na nameščence, ravnaje se vedno po delovni pogodbi. Tega davka se plača cnkoli 13%.
3) Tretji in najbolj občutni del davka odpade na pasivne obresti: to je na izplačane ali kapitalizirane obresti hranilnih vlog in stalnih vlog v tekočem računu.
Posojilnice z neomejeno zavezo plačajo •okoli 20 % (eno petino) sn zadruge z omejeno zavezo pa oktji 26% ali okroglo eno četrtino vseh pasivnih obresti, od katerih so pa izvzete obresti izpo«o^ii, ki naj se jih imenuje v bilanci «reeskomptne obresti®. Tudi za ta davek so odgovorne napram davčnim obiastvom zadruge, ki ga pa smejo zvaliti na vlagatelje. To pa je moleče na ta način, da jim ali že v začetku računajo nižje obresti, n. pr. 3.5% do A.% čisto ali pa da računajo višje obresti kaloor doslej (4.5% do 5%), ter da jim koncem leta odbijejo od celokupnega zneska obresti eno četrtino pri zadrugah z neomejeno zavezo, eno petino pa pri zadrugah z omejeno zavezo.
Praktično bi se to v knjigi hranilnih vlog in stalnih tekočih računov izvedbo tako-le: Koncem leta, t. j. 31. decembra je odbiti eno četrtino aLi eno1 petino predpisanih obresti. K glavnici se pripiše zmanjšan znesek. N. pr.: Vi oga Petra Kupljem'ka izkaže koncem leta 1924. L 124.55 predpisanih obresti. Za račun davka je odbiti eno petino, to je L 24.91, otetaaie torej čistih -obresti L 99.64. Ta znesek je pripisati glavnici.
II.	— Ker so zaostale obresti posojil iz prošlega leta dale že večkrat povod za nesporazumljenja med davčnimi organi' in zadrugami, katere so omenjene obresti vnašale v račun zgube, priporočamo, da se v bodoče obresti posojil vnašajo samo v račrim dobička. Samo predplačane cbre®ti tekočega leta naj se vpršejo v račun zgube. Praktično je izvesti v računu zguibe m dobička tako-le: zadruga ima n. pr.: L 570.— plačanih obresti. L 2 310.— zaostalih iz prošlega leta in L 4.403.— zaostalih iz tek. leta. V račun dobička bo treba vnesti ves znesek plačanih obresti, t. j. L 570.—, a od zaostaJiih obresti ie vnesti samo razliko med zaostalimi obrestmi poslovnega leta in obrestmi, zaostalimi za prošlo leto, torej v našem primeru
4.430.— manj 2.310.—, t. j. L 2.093.—. Ta znesek vnesemo v račun dobička kiot postavko «zaostalih obrestj«, a v bilanci praštejemo znesku obresti, zacs^alih za prošlo leto L 2.130.—, še L 2.093, t. j. vkirotio L 4.403.—.
Ker so obresti državnih papirjev in obresti posojil, danih državi, pokrajini, ob čini in dobrodelnim ustanovam proste davka, naj*se te obresti oddeli v računu dobička od drugih.
Upravni tro«ki naj se v računu točna razkažejo: kc4iko oidpade od vkuspnega zneska na davke, na plače (pod to postavko je računati tudi nagrade), na najemnino m na razne troške.
Zadruge, ki ima^a nepremičnine, ocf katerih dobivajo najemnino ali druge dohodke, naj to vedno točno navedejo v računu dobička, ker se ta dobodek (vakxre locativo) odbije od obdavčljivega zneska.
III.	— Najpozneje tekom treh mesecev po občnem zboru je treba poslati prepis bilance in računa zgube in dobička na pristojno davčno cjblast. (Ufficio distret-tuale delle imposte dirette). V tem računu z^ube iii dobička morajo biti natanko! raz-k a za ni uradni trojki, kakor že poprej navedeno. Tej bilanci je priložiti prepis zapisnika občnega zbora ali pa je treba potrditi na zadnji strani bilance, da se je občni zbor vršil tega in tega dne in da je bila bilanca potrjena od občnega zbora pod to in to točko dnevnega reda; ta drugi način je bolj enostaven. Najpozneje 14 dni po občnem zboru morate poslati prepis letnega obračuna tudi na prefekturo in sicer potom pristojne podprefekture.
Takoj pa po občnem zboru morate po' slati popolen prepis računskega zaključka s prepisom zapisrika a občnem zboru Za-chužci zvezi, ki na prošnjo zadruge sama sestavi načrt glede plaćanja davka, ki ga nato zadruga preda dfivčni oblasti. Tega navadno zadruge ne znajo sabj napraviti, a je potrebno, ker služi zadrugi tudi kot kontrola, da je davčna oblasi previsoko ne obdavči.
IV. — Glede občinskih davkov opozarjamo, da je dolžnost zadrug, da dobe vpogled v davčne imenike, izložene pri občini v predpisanem roku, ter da v tem roku napravijo u tok, če je davek previsoko odmerjen. Če zadruge opuste ta rok, morajo plačati davek.
Zadr. zveza v Trstu (Gosp. Vestnik).
OBRTNO NADALJEVALNA ŠOLA V NAERE2INI
Evo vam podatkov glede naše ob rt t o-nadaljevalne šole za vajence:
Šola je bila ustanovljena 1. oktobra 1891. Spodbudo k ustanovitvi je dal takratni ljudsko-šoiskt voditelj g. Fran Tomšič in vztrajno ga je podpiral takratni župan g. Ivan Caharija. Ta dva sta nabirala pri tukajšnjih industrijalcih m drugih prijateljih napredka prostovoljne prispevke. Nabralo* se je 260.— g!. Glavarstvo v Sežani je nakazalo 200.— gl. Vlada je dala podpore 250.— gl. in cbčina je prispela 150.— gl.
S tem denarjem se je vse pctrebuof csknbelo, da se je šola otvorila.
Voditelj te šole je bil cd nje ustanovitve pa do 31. oktobra 1915. Fran Tomšič, za njim pa do danes g. Avgust Tance.
Šola je bila ustanovljena, kot Strokovna nadaljevalna šola za kleparje. Pozneje so se sprejemali vajenci tudi drugih obrti. L. 1913. se je ctvoril tečaj za ornamentaino modeliranje. Šoja se je namreč začela z enim razredom ter se je razvila v 3 razrede; po-zneje se je priključil še tečaj za omamentalno modeliranje.
Uspehi so bili in so še danes pra1" dobri. Pridni mladeniči so s« strokovna izobrazili ter postali pridni, razumni dela veh, delovodje in tudi samostojni mojstri.
Z vojno je prenehal ptuk. Na novot se je šola otvoriđa 15. okt. 1920. kot splo-rna obrtno nadaljevalna šrla za vajence, ker je bila klesarska obrt popolnoma mrtva. Sedaj je že spet trirazredna šola in s prihodnjim šolskim letom se otvori zopet prekoristni tečaj za ornamentaino modeliranje.
Uspehr te šole se vidijo poivsod, se delo izvrši natančno in lično, morajo biti poleg sposobnega delovodje razumni delavci, in take sposobne moči vzgaja cbri-na šola.
Zavod za pospeševanje male obrti je letos otvori'1 tečaj za klesarske delavce. Vpisalo se je 40 delavcev, ki z vnemo sledijo pernku, katerega vrednost znajo še Je zdaj prav ceniti. Ta hvalevredni tečaj naj bi se vršil vsako leto, ker bo donašal izdatne in zelo koristne rezultate.
Učitel^stvo od ustanovitve šole dalje:
Za risanje: Avg. Kermavner (1. 10. 91.
—	31. 10. 1915); Ant Guaiz (1. 1. 97. — 31. 5. 1901.)', V£nk<3< Levičnik (1. 9. 97. — 15. 9. 1899); Avg. Tarče (1- 10. 1899. — 31. 5. 1901.); Ant. Prelz (1. 9. 1901. — 31. 5. 1905.); Ant. Bitežnik (1. 9. 1905. — 30. 4. 1915.); Ant. Fomasari (15. 10. 1915, do* danes).
Za kiparstvo: Ferd. Gustinčič (1. 9. 1913. _ 30. 4. 1915.).
Za merkantilije: Fran Tomšič (1. 10. 1891. — 31. 10. 1915.): Avg. Tance (1. 10. IS99. do danes); Jos. Macarol (1. 1. 1908.
—	15. 4. 1910.); Ant. Korsič (1. 9. 1913. — 30. 4. 1914.); Ivan Kosmina (15. 10. 1920.
—	31. 5. 1923 ); Ivafi Gerdoi (15. 10. 1921,
—	31. 5. 1922).
Za italijanščino: Ivan Vlacovich (15. 11. 1923. do danes).
Tudi danes šola dobro uspeva.
(Gosp. Vestnik),
Sposniniaife se ob vsaki prilikS fDiJašk® f^&Sfce'
PODLISTEK
W. Ceiliaa:
BREZ IMENA

Gospa Ruddock gospodu Lorcombe'u.
Park Tcrrace, St. Johna Wood, 2. junija.
Cenjeni gosopdi Ker sem večkrat odposlala na Vas pisma, ki mi jih je gospa Vanstone pošiljaia- in ker ne vem, kam bi se, sicer obrnila, si dovoljujem vprašati Vas, če poznate kakšne njene sorodnike ali znance. Zdi se mi namreč potrebno, da bi se kdo zanjo pobrigal.
Gospa Vanstone je prišla prvič k meni na stanovan e s svojo služkinjo v novembru in nikdar nisem imela nobene sitnosti ž njo. Živela je kot dama in mi redno plačevala najemnino. Ne pišem torej iz kakšnega osebnega interesa, ampak iz čuta dolžnosti.
Gospa Vanstone, k« mi jc stanovanje redno odpovedala, in je zdaj sama, me jutri zapusti. Skrivala je pred eaenoj, da to se nene razmere poslabšale in da a« more več časa v hiši ostati. Kam m namerava podati in kateri so njeni nameni, ne v«m, vendar pa d -.icne-va™\ d* aamerava »brisati vsako sled za seboj. Zadnje dneve se je aelo izpremenila. Bojim se da 8e jj bKia tcžfca bolezen in ne morem gledati tako mlado goapo tako osamljeno m zapuičeno n« svetu.
Če poznate kakžn« »je«, sorodnike, obve-•tite jih takoj. Po jutrišnje« dneva, bi jo zasto«) iskan.
S spoilovanjen
Katarino Ruddock.
Gospod Loscombe gospe Ruddock.
Lincolu Innfields, 2. junija.
Cenjena gospaJ Z gospo Vanstone sem imel samo uradno razmerje in to je sedaj pri kraju. Ne poznam n enih sorodnikov in ne morem se vmešavati osebno v n ene sedanje in bodoče zadeve.
Z obžalovanjem, da Vam ne morem ustreči, se beležim s poštovanjem
John Lorcombe.
Zadnja
Aaores Buildings.
PRVO POGLAVJE.
Sedmega junija so prejeli lastnik* trgovske ladje *Del.verance» vest, da je ladja pristala v Plyra oui.hu, k er izkrca potnike, nakar bo nadaljevala vožn:o v London. Pet dni pozneje je bila ladja v Themzi.
Po tem, ko je izrržil nekatera opravila, za katera je bil osebno odgovoren, je kapitan Kirke sporočil svo emu svaku, da ga na sedemnajstega poseti v župniščo v Luffolku Kakor navadno ob takih slučajih, y* prejel od sestre dol£o vrsto naročil in eno izmed teh pa je privedlo y bližino Caniden Towna, kjer ie izstopil iz voza m nadaljeval pot v okolico New Roada.
Tega kraja ni dobro poznal. Njegove misli so bile že pri sestri in spomnil se je, kaj je doživel pred svojim odhodom. Predvsem mu je prišla v spomin podoba taje dame, ki ga je spremljala vso dolgo potovanje. Bil si je že na jasnem, da prvo, po čemer bo sestro vprašal, bo tista dama.
Vrsta vozov, ki mu je pot zaprla, ga j« zbu-
dila iz sani. Ozrl se je in znašel se v neznani unci. Zgrešil je pot.
Prvi človek, ki ga je srečak ni imel časa. Naglo mu je pokazal pot in mu rekel, naj pri ovinku zopet povpraša, nato je drvel mimo, ne da bi čakal na zahvalo.
Kirke je šel v listo smer in prišel v kratko ozko ulico z majhnimi hišami. Imenovala s« je -Aaores Buildings®.
Pred neko hišo sta stali dve kočiji, okoli katerih se je zbrala zijalasta množica. K rke pristopil, da bi vprašal koga za p )t. Neka ženska se jc prepirala s koči,ažema in prišlo je na dan, da so naročili dva voza namesto enega. Pogledal je *kozi odprta vrata v hišno vežo, kjer se mu je pokazal presenetljiv prizor.
Na stolu v veii je sedela na smrt bo!na ženska, katero so nameravali spraviti v voz, kakor hitro bi prenehal prepir pred hišo. Ker je bila preslaba, da bi se držala pokoncu, jo je p dpiralo neko nerodno dekle plašnega pogleda. Giava »i je klonila na prsi in siari šal, ki jo je o£rio al, se j« tako premaknil, da je zakril gorent" del obraza.
V tem tr^notku jc dekle dvignilo glavo bolnice, d h ji popravila šal. Bil je samo treno-tek. g!a?a je ttkoj zope'	toda Kirke je
spoznal žensko, katere lepota mu je Še pred petimi minutami tako živo lebdela *
To prepoznanie in istočasno odkritje strašne izpremebe, ki se je izvrši'a na a cj, ga ie za trenutek tako prevzela, da ni vedel a; začeti. Ubožna ulica in sodrga pred vrati o mu plesali pred očmi. Moral se je oprijeti leznat« ograj« pred hišo.
-Kam jo peljejo?* je slišal vprašati neko žensko tik za seboj.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ĐRU2BA t TRSTU
ulica Raiiineria št. 7, ima v zalogi: Semena; Zajamčeno seme karfijola snežna kepa, špinača po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme saiat ne, solate, radića, čebulček, solatno peso, redkvico rdečo okroglo in rdečo podol-gasto;
Detelje: inkarnatno, domačo in lucerno; Trave: laško ljulko, francosko pahovko,
mačji rep in travniško bilnico.
Umetna gnojila: Tomaževo žlindro «Colu-meta», rudninski superfosfat, kalcijev cijanamid ali cpneni dušik in kalijevo aoL
Kmetijsko orodje: pluge, šape, štrpače, železne grablje, srpe, kortelače, gnojne vile, drevesne škarje, cepilne nože «Kunde» in vrtne žagice.
Ajierikansko lepivo za sadno drevje: «Tree
Stichy».
Krma za živino: koruzno moko* klajno apno
itd.
Žveplene trakce za žveplanje »o do v.
Med v vrčkih cd pol kg po L 6.
Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo go-
/ejo živino.
Zai^ske za steklcnice in vehe za sode vaake
relikosti, tudi na debelo.
Cepljene trte in sadna drevesca za večje
»tevilo sprejema naročila. Kmetovalci iz tržaške okolice, ki si želijo naročiti kake vrste trt ali sadnih drevesc, naj prijavijo število in vrsto pri Tržaški kmet. družbi v Trstu, ul. Raiiineria št. 7. Z naročitvijo pri nas odpadejo prevozni in drugi stroški.
Naročnikom trt in sadnih drevesc naznanjamo, da so naročene trte in drevesca dospela, ter jih vabimo, da jih dvignejo.
ČuJouila s:i3» Kamna
Sie ii snšali kdaj, da bi bilo mogoče svetlobne žarke, ki so vedno ravni, upogniti? Da bi bilo mogoče n. pr. posvetiti z luč,o okoli vogala, aL .pa da bi bilo mogoče poslati vodo» po zaviti cevi? JL>o zdaj ,e bilo mogoče upognni svetlob j več ali manj z vsako stvar o, toda
DAROVI
—	Za bGŽičnico Ženski podružn. 5oI. društva na polo g.e Marije Terčič s Prošeka so darovali: Družina Kapun L 5, Puntar Rudolf L 5, Goriup 10, Kante 5, Milič Ivanka 2, Marija Lukša-Devinščica 2, Rupel Iv. 2, Dolenc Fani 1, Majovsky Iv. 1, Cuk Dom. 1, Lukša Mar. 2; skupaj L 39. Denar naložen pri Zadr. zvezi.
—	Na polo g.e Line Ternovec so darovali gg.: Ternovec Vladko L 100, Mlhelčič Josip L 100, Novine 30, Virant Acg. 25, Ternovec B. 25, Ferluga V. 25, Antončič J. 20, Flego Mar. 25, Vecchiet Val. 5, Modic Ljud. 20, Korošec A. 2, Grželj D. 5, Misle j G. 5; skupaj L 387. Denar hrani g.a predsednica.
G.ca Anica Pertotova nabrala med osobjem 2ivnosten. banke L 665. Denar naložen pri
frž. pos.
Nadalje so darovali gg.: Andrejev 10, Nik-buk ov 5, Vrtnar 5, Jelenovič 10, Jože Ivanov 5, Jože Stefičev 5, Gasperšič 5; skupaj L 45. Denar naložen pri Trž. pos.
Na polo g.čne SJovice Godina »o darovali N. N. 50, Skork 50, Schaurek 15, Ida 10, N. N 10, N. N. 20, N. N. 10. 7. N. dve vazi pa-
• L , . , ,	^iradižn kov kooserve, nečitljivo 5, Vladka L 50,
samo v ravnih eriah; soince na pr. si,e v ravni : m c on r» -t-	• t *
• ^ a i i ji *■ ii L	x M. S. 20. Denar naložen pri Irž. pos.
črti na og.eaalo, to odoija svetlobo na steno,
a zopet v ravni črti. b pomočjo ogledala nam je torej povsem lahko vreči sveilobo v katerokoli sjser, da bi pa svetlobne žarke upog-niii v obliko kroga, zanke itd., to je bilo nskaj nemogočega. Danes je pa to postala resnica. In zanimivo pri tem je to, da v ta namen ne uporabljajo ka novega in neznanega, pač pa steklo, ki je narejeno iz vsem poznanega kamna kremenjaka ali — da rabimo bolj mednarodno ime — kvarca.
Kvarčevo steklo ima posebno dobre in koristne lastnosti, a do danes nismo imeli še praktičnega načina, po katerem bi mogli
— Nadalje so darovali za božićnico Ženske podružn. Sol. društva na polo g.e Mahorčič — Sežana L 252, in sicer so darovali: dr. Josip Ferfoija L 20, Polley-Fonzari 15; po L 10: And. Meržek, Jogan V., N. N., P. Štolfa, Kr stina Štolfa, g. Kiaužcr, Renčelj, Mahorčič, Znider-šič L 7; po L 5: Kranjc Ivanka, Biz ak Karla, Glažar jos., .Mahne Vida, Perhavec Mar.« Mici Scopi-Amf, Malič, Srečka štolfa, Ant. Stare, Nečitljivo, M. Rantelj, Mila Dolenc, Ta;ko Brcar, Jerina Janko, Pečar, Logar Ant., Neimenovani, Kodela Mat.; g. Goljevšček 4; po 3 L: Pirjevec, N. N., Jos. Rebec; po 2 L: Žiberna, Bjekar Zora, Jira», Bandel Adela,
kvareč raztopili Kar se je doseglo doslej, je | t,?*™^	I*, t p*'
him ta len rr.a 1 n . ri 31 t €> K I In lrV9 r*^ /> trn cf n M« AiDin, oerazm, wzdic i oni, iveDuia oos.,
bec Fr.; Fr., Fr.
za kar se iskreno zahval ujemo vsem cenjenim darovalcem kakor tudi marljivim nabiralkara.
bilo tako malo, da je bilo kvarčevo steklo dražje nego ista teža čistega zlata. Zdaj so pa znanstveniki po dolgoletnih študi ah in eksperimentiranju odkrili cenen in praktičen način izdelovanja tega stekla, tako da ga bo mogoče rabiti celo za okenske šipe.
Kvarčevo steklo je na prvi pogled ravno tako kot navadno steklo, toda je boljše v skoro vseh ozirih. Od vseh znanih trdih tvarin je najbolj prozorno. Skozi en meter dolg aitebrič iz kvarčevega stekla preide 92% svetlobe; skozi enak stebrič iz najfinejšega optičnega stekla gre komaj 65% svetlobe; če bi bil pa narejen iz navadnega stekla, pa komaj 35%.
Kvarčevo steklo se zelo malo raztega t toploti ali krči v mrazu in zato bo najboljša tvarina za precizne toplomere, za matematično natančne teleskopične in drugačne leče itd.
Skozi kvarčevo cev potuje svetloba kakor voda skozi gumijevo cev. Tudi če je vpognjena, gre svetloba skozi in sije iz nje na nasprotnem «oncu, pa naj bo cev še tako dolga.
Proces, kako se izdeluje čisto kvarčevo steklo, je odkril Edvvard R. Berry, direktorski asistent Thomsonovega raziskovalnega labc tori a Generalne električne družbe (Gr Electric Co.) v Ameriki. Skozi zadnjih let je delal na tem problemu in pri tem so mu pomagali f ziki L. B. Miller, P. K_ Lc-vers in Wallace Wright. Zgradili so poseben električni plavž, ki more ob potrebnem času
.; po 1 L: Milič Jožefa, Gulič, Žiberna . Taučer; Renčelj 0.25; skupaj L 252«
U
Za božićnico otr. vrtca Sv. M. Magd. so darovali na po!o g.čne Zmagoslave Godinove: po L 50: g. Zidar Gregor; po L 30: g. Simonič Kristjan, g.a Godina Karolina; po L 20: Kodrič Josip, f. Kodrič Vek.; po L 10: gg, N., N. N., A. Sirca, g.a Sluga Frančiška, Mi-klavec Ant., Troha Štefanija, Železnik Josip, Kleinmayr, Rebec, N. N„ Gombač Sonja; po L 8: g. Kosič; po L 7: g.a Mahne Ivana; po L 5: g.a Nardin Josipina, gg.: Pongraiič Kari, Pečar Anton, Ferl-uga Josip, Gombač Adolf, Mihelj Fr., Piziga Fr., N. N., Rauber, Merhar, Ferlin Marij, Gergič Jos., Kodrič Al., Turko, Godina Bencd., Prejfarc Silv., Lah Iv., Pregarc Jo«., Besednjak, KreševiČ P., Adar;io Savtno in gg.e Šturm Josipina, Barut Štef., Benčič Fran., Cač Mar., Konič Jos., Mahne Silv., Pavlič Jos.; po L 4 gg.: Godnič Jos., Fegec Mar. ter g.a Stopar Leonilda; po L 3: gg.e Gasperšič Mar., Babič Mar., Maurič Fran., Filipč'č Iv., Andlo-vic Lojzka. Stok Jolanda, Štok Jolanda, An-'"euzzi Amedea ter gg.: Debeli« Ant. in Po-1 aj Aldo; po 2 L: gg.e Ferluga Urška, Man-eda Ana, černigoj Mar., Leban Jos., M'helj Bern., Rudež Jos«, ter=al Mar., (Iljaš Mar., Ludvik Jož., Kerirac Mar., Ušaj Elči, gg.: So-sič Ant., Petaros Em, Gulič. M helj Vladko,
Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
GLASOVIR JE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via
Molino a vapore 3-IL
44
luč, ki sije skozi nje, razvija tako vročino, da BABICA« avtorir.irana, sprejema noseče.
leče počijo skoro takoj ali v prvič, ko jih ra-* bijo. Take potem ostanejo v aparatu dokler se povsem ne razdrobijo. Take leče bodo odslej nadomestili s kvarčevimi in izjema bo, če bo katera od teh počila.
Kemiki tudi vedno stikajo za boljšim materijalom, iz katerega bi se dalo napraviti razne retorte in druge kemične priprave, ki so doslej narejene iz navadnega stekla. Kvar čevo steklo bo odslej zakraljevalo tudi tu.
Že svojih sto let je bilo znano kemikom, da posedu'e kvarc — ta vsakemu poznani kamen — nenavadne lastnosti, a navzlic temu so pozabili nanj. šele v poslednjih dvajsetih letih so začeli delati z njim temelite eksperimente. In takrat so začeli v mali meri izdelovati kvarčevo steklo, ki je pa bilo dražje od zlata. Rabili so ga največ za posebne leče pri foto-grafičnih aparatih in pa za aparate X z ultra vijoličnimi žarki.
LEPA HIŠA z posestvom« trgovino in tobakar-no na prometnem kraju, se proda po nizki ceni. Naslov pri upravniitvu.	51
BIL AN CIST sposoben se išče za napravo bilance trgovine mešanega blaga ki bi imel šest dni tozadevnega dela. Ponudbe pod «Bilancist» na upravništvo.	53
SINGERJEV šivalni stroj, zajamčen 20 let, se proda na obroke. Kupujejo »e stvari. Acque-dotto 60.	66
F. FILIPČIČ, Dutolje 67, z zlato kolano in zaslužnim krilcem odlikovana delavnica štedilnikov. Razpolaga tudi s kamijonom za prevažanje tovorov.	69
Posiano*)
Podpisani Josip Hrvatio, posestnik, Trpčane št. 17, prekl&cuiem besede, ki sem jih dne 31. decembra 1924, izrekei na račun gospoda Antona Gržina-Šalin iz Vribice, izjavljam, da sem govoril v razburjenosti in da moje besede niso imele nikake dejanske podlage.
TRPČANE, dne 12. januarja 1925. (117)	Josip Hrvatio.
% Zlato, srebro« krone, S S platin* zobovje k S
dP	kupuje	%
I Zlatarno ALBERT POUIif
J Trst, Via Ma zini 46 g
# «	dPM1%&%
v Trstu
ri^trsTaca zsdreta z oEGoejoii jaietm
»is Pler Luigl da Palestrlna 4, pritličje
Obrestuje hranilne vloge po %

Naznanilo preselitve.
Goriško krojaško podjetje
Anton Kružići sin
se je preselilo Iz ulice Nazarlo Sauro
(prej Dogana)
na Ccrco Uiltorio Emancele št. 37
Tvrdka se priporoča Slovencem v mestu in na deželi.
PITE
PODPLAT!
M.
D. z o. z.
Via Geppa štev. 15-17
POIHŠTVO
zajamčene kakovosti a po najbolj ugodnih cenah.
POSEBNOST: popolne opreme za pisarne. Velike zaloge v prosti iuki. Skladišče 2 A in skladišče 7.
M. Steiner
Via Geppa stev. 15-17
1 Za čUnk« pod Imb aasforo* •4f*T»if« aiHv« 1« toliko kolikor mi nkea rtkvi.
Zobozdravnik
Dr. B.
mM za ifn Mezii ii zalem
Corso Gartoaldl 4/11 ne
od 9 do S In od iS do 19
delovati tudi v vakuumu (v brezzr.čiu) ali pa ^f-an, Vekjet šorin Urdih, Furl« Ant
Večje vloge, vezane na odpoved po
dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun
KT v DINARJIH 13
ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Trgovcem in obrtnikom otvarja rekoče čekovne račune
Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.	42
Urntlne nre od 9-1 zj. od V,4-7 6 hod.
PGšloo MisiSi rama if. lli3aT. liLHl

7f
iz pristnega kaučuka.
PilLMfl" Trsi, Uia Coronsa 3.
11 iTmrnffiTffTffP^ rKFF^^^ ^***^-^^

ALOJZIJ POVH
urar In ilatar
Pinzza Gsritshil 2,1, o. TeL 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja« kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.	62
Najvišja cana plavita zs
V
TrMa posojilnico in hranilnica
regUtrova«a udruga z omejeni n po'o5tv»ni
uradufe v svoji lastni hiši al!ca Torrebianca štev. 19, l. n.
kun, zlatic« lisic,
€lU«urJavv vidar, jazbeca v, mačk va« v«ric, krtov, divji* In domačih zajcav.
D. WBNDSPA€H
Trstif Via Casara BstUsii šU 10 I i. aadstr.« vraža Id ^2
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun ia vlo»t za čekovni promet, ter jih obrezuj*
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menfice, zastave in osebne kredite. — Obrestna j mera po dogovoru.
Mm are za straaS? 9i 9 do j
Ob neceijah in praznikih je ura J zaprt Št. teleL 25-S7.	16
ustanovljena letn 1882
izvršuje vsako elektrotehnično delo.
Na željo proračuni.
Via Mazzloi 3. *> Telefon 6-16
m I f?
pod cn rniii(on fimtov močnim pritiskom plina.
Cevi iz raztopljenega, kvarca se da mnogo lažje obdelovati kot navadno steklo; lahko se lih zvije in jirc ta tako obliko kot se hoče. Ker se jlii taJio lahko zvije in ker je ta tvarina tako telo prozorna tudi za ultra-vijolične žarke, k; ne gredo skozi navadno steklo, bo mogoče odšle napraviti aparate, s pomočjo katerih se bo dalo poslati svetlobo, ultra-vi-jolične žarke ali pa toploto v take kraje človeškega telesa, ki so bili doslej v tem oziru nedostopni. Tako na pr. pri boleznih v grlu, v nosnicah ali v ušesnih votlinah bo to velike važnosti. Povsem lahko bo mogoče priti do njih z zdravilnimi ultra-vijoličaimi "ali infrardečimi žarki.
V Madagaskarju in v Braziliji najdemo ogromne rr.nožine čistega kvarca, manj č stega se pa najde v Ukorekoč neizčrpnih količinah povsod na svetu. Materijala ne manjka, le pravega p-ocesa nisrro imeli doslej- danes je pa odporrajJano tudi tetiu.
Obiskovalci, ki hodijo gledat izdelovanje ? tega sickla, vid.jo na enem mestu več kri-stalno-prozornega kvarca kot ga je bilo pred par leti na vsem svetu. Po preteku osemnajstih minut po prižganju plavža, priteče izpod oje^a belo-žareči raztopljeni kvareč.
Kvarčevo sieklo bodo rabili na strehah tistih seb v bo nišnicah, ki so namenjene za solnčne kopeli. Tuberkulozni in tudi drugačni bolniki bodo ležali razgaljeni v takih sobah in na n e bo sijalo soince s svojo čudodelno zdravilno močjo. Padali bodo na nje tudi ultra-vijolični žarki, ki jih je doslej zadrževala streha, iz navadnega stekla.
Na vadno steklo zelo rado poči, če je podvrženo zelo nagli izmenjavi temperature, vlij-mo vroče vode v mrzel kozarec in počil bo; kapljica mrzle vode na vroč cilinder pri svetilki in cilinder poči. Tega pri kvarčevem steklu ni in to :e velike važnosti. Zvočne vilice iz kvarca, ki se jih rabi za uglaševanje gosli in podobnih godal, ohranijo svoj pravi ton neglede na temperaturo. Pri jeklenih vilicah se pa s temperaturo izpreminja tudi njihov ton.
Toda posebno velike važnosti bo kvarčevo steklo za napravo finih optičnih leč za velike teleskope, male daljnoglede, mikroskope, iry-tografične aparate, kineraatograiake projektorje itd.
Kinematografski projektor je t;sti aparat, ki s pomoč o močne električne luči meče na posrebreno steno znane žive slike. Vsak tak aparat ima eno ali več steklenih leč, ki so primeroma jako drage. Toda silovita električna
Kalin Fr., Stekar, Ljubič Albert in «ker ni g. Karlina dala vina»; po 150: N. N. za mulco ia g.a Ražen Mar.; po L 1: gg.e Valoveč Ter., Piziga Mar., Troha Ana, Braca ti Fran., Dodič Mar., Družina Mar., Tomažič Dan., ter gg. Pino Ferluga in dva druga, GajperSič Fr., Hrovstin fv.( Taučer, 2erjal Jos., Fabjančič Ant. in «ker so bile dobre mulceVsega skupaj L 517. G.a Meula in g. Purger Hu«*o sta darovala okraske za bož. drevo. — Vrli na-b ralki in blagim darovalcem iskrena hvala!
Por*fii poročila,
OEVTZE Amsterdam »d	d« 97.*.-; Bel-
eta od 1 'Q — do 121.— ; Pariz od Iv« 2«. do 1*0 - ; London od 115,— do	; New York od 24.0?.
do 24 3«i; Španija od — do	; Švic* od
4*».— do 4S7. ; Aten* od 42.— do 44.—; Berlin od 570 do — ; Bukarest od 12.60 do Praj^a od 71.*0 do • 72 6 >; Odrska od 0 0330 do 0 0:i4'); Dunaj od 0.03;i& do 0.0345; Zagreb od <V.I.t do 39.50.
V - l.UTE : Avstrij*fcn krone od O.OS3S do O.'»JU5; dinarii od 3J«.— do 39 tO; dolarji od 24 —; do 24 "o; ovci po 20 frankov od 93.50 d» 9360 fuut iter-
lin/ar <>d lli.tK) do
Bene^ijske obveznic« «9 85.
ČAJNO MASLO
odlikovane M ekarne v Volčah (Tolmin) v zavojih od */« kg, dnevno sveže, dobijo konsumenti in preprodajalci po najboljših cenah pri KMETIJSKO - TRGOVSKEM DRUŠTVU via Raffineria 4, telefon 36-75. i<*
GIUSE
Via S. Cafterina 7, voeai Via Mazzini
naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel
uellko Izbere tu- in mmmiMM
za moika ta žensko obtok« po konkurenčnih c&nsh,
Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO.
[I
45
Hali oglasi
PET mizarskih strojev se proda radi smrti gospodarja. Marija Dugar, Ročinj št. 107. (73)
GOSPODIČNA, začetnica, z osemrazredno Solo in trgovskim tečajem, išče službe. Naslov pri upravništvu.	_	74
MIZARSKI pokielavec se i£če. Via S. Luci a št. 5.	75
DREVESCA divjega kostanja, za presajevanje, 2—3 m visoka, so na prodaj. Andrej Stok, Povir št. 88, poŠta Sežana.	76
PRODA SE v Gorici (centralna tega) trgovina z vso opremo za 3000 lir. Trgovina lahko služi kateremukoli namenu. Podrobnejše informacije — Gorjup, Via Alvarez l-III.
70
SKJLADISČE oglja se p no da. Chiarboia sup. Ponziana 132.	71
VELIKA izbera ženskih klobukov, po nizkih cenah. Rojan — Barbariga 2-IV	72
MIZARSKEGA VAJENCA in napol izučene-ga delavca išče za takojšnji nastop mizar Blazina, Via Pierpaolo Verzerio, nasproti fovarne ZankL	77
Izšel je
1J
EDINOSTI"
u
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skladišie pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via Rattorl it 1 - VI« Makantoa št. 7-13 Spalne sobe, obodne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
Cena: V usnje vezan L 7,— » platno , . 3.—
Dobiva se v tiskarni .Edinost" In knjigarni Štoka, Via Milano.
LJUDSKA BANKA v POSTOJNI
(prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) rog. eart. * ona o j. por.
Sprejemii »lose na hranilne Knjižice In »loge no tekočI račun.
lite se
SospođiJnn ali gospa
vešča slovenščine in italijanščine v govoru in pisavi, pridna tipkarica, za notarsko pisarno na deželi 109 Naslov pove upravništvo „Edinosti"
VpraSaJte povsod
Obrestuj« vezane vloge po dogovoru, izdaja brezplačno cirkularne čeke Banca Nazionale di Credito.
Daja posojila kakor tudi JzvrSuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnajilml pogoji. ::::::
TISKARNA .EDINOST' v TRSTU
———------hm ji
R. Crlsmandch
\Mw in kreMi ler.(<>
M*m,«M«»
» « « lln»«WH»»*M>W»»«''t><*
j Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem atllu kakor | • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodemejimi »troji, • J črkami. Lynotyne, »tareotvpijo ter rotacijskim ^trojem. ; j Vsa naročila se izvriujejo točno in po zmernih cenah. $
|„»»m»n»»n«

>»MtM«mHMW«»H«,
Ulica S. ^rancesco d' Assisi 20
nj