Loto IV.
Szombathely, 8. julija 1917.
Štev. 27.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Nevfn je aa leto voakoml na njegov naslov 6 K. Sküpne v edno fare .	.	. .	. 4 K.
Cena Novin v Ameriko jo na leto .	. . 12 K.
Cena ednoga droboa je doma 6 fllerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. meb. v Črensovcih, CSERF0LD, Zalamegye.
K temi se more pošllatl naročnine I vsi doplsl, nej pa v tiskarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikansk% dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ t na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Kak si mislim to?
Preveč dosta lűdi je, ki me ne raz-. mejo. Kak si, prej, mislim to, ka bi z svoje moči mogli kaj takšega napraviti, kak je poripostáv!anje edne fare pa što bi to rédo?
Ob prvim: Što bi rédo ? Tiste občine, šterím je predaleč v stáro céi½ev. Na priliko v Beltínskoj fari tri műrske vesníce, bi si lehko zmíslile to v takšo formo, ka bi cérkev níndri goriposta-víle rávno na sredí med Dokléžovjom i Melincamí. Rávno tak bi lejko Adrianicí pa Lipa vu zvézo stopíle ne za edno pa ne za drűgo vés, liki na šredi med njima. Tak rávno Polane pa Hotiza, ali Brezovica. Vu Sobočkoj fari Műrske vesnice itd. Ka jas znám, kak bi bőše biIo. To tisti t zuájo, šteri tam živé,io. Rávno tak pri Gradí pa vsešírom, kda je že potrebno fare delítí. VsakojaČki bi tak moglo biti, ka bi nájskrájší lü-djé vednáko dÚgo pol meli do cérkve, ne ka bi céi*kev bila na ednom, ali drfigom koncí fare. To bi te bilo za vsakoga pravíčno.
Či bi si pa to občine štele rédítí, nájprvo je, ka si poskrbíjo dovoljenje cerkvene oblástí. Ki v tom brez! pfl-špeka pa plívánuša ščé kaj včínílí, tisti že ne bodi po vednákoj poti. Žáto je nájobprvim njídva presvet potreben. I njeva poIeg cerkvene právde dovolíta, či se za to poskrbí, ka de noví plivá-nuš meo cérkev, farov, dostojni doho-dek pa či se stáromi plívánuši porvné zgüba, štera z razdileoja fare má, ár on tüdi more dale živeli na svojem mesti.
Potom se pa more napraviti edna komíssíja, štera stojí z odebráníh 10—12—15 možov tístíh vesnic. Tá komissíja bi pobírala pa v račaní mela peneze, bi je prekdávala vsako leto 2-krat plivánuší, naj v shranilníco de-ejo na intéreš. Pobirali bi pa tak, ka
bi knige meli, vsaki bi sám zapísao v knigo, kelko je kda dao pa. bi té knige — vu vsakoj vési edno — cela komíssíja pod predsedníštvom plívánuša vküpzračunala. Tak bi vküpdáni penezi vrédi bili.
Vönametávanje stroškov je ne náj-bóše. To je samo tam potrebno, kde se ništerí gízdávci z cela vöjemléjO pa nikaj neščejo darüvatí. Záto ka pri vö nametávanji tak pride, ka Vnogi, ki velko dáčo, má pun dugá. drűgí pa poleg mále dáče lepo gotovčíno má. Pa naprej níšče ne ve, kelko bi se moglo navržti, ár takše delo ne ide edno leto, tomi čas potreben.
Inda sveta so lüdjé 40 — 50 let deteti kaj takšega, zdaj bi pa radi vse na ednok. Tak smo zdaj z tem, kak tisti, ki tri vüre dremle na sto!íci pa čáka železníčkí vlák, kda si pa goríséde, te bi pa rad v ednoj vüri tá prišeo, kama je índa celi dén peškí šo. Nájbőše je 2 — 3 svétke si zebratí vu eduom leti, na štere komíssíja ide od bíže do híže pa v)tüppoberé, ka što nameni pa pre-more dati.
Po takšoj poti bi vsako leto moglo pár jezér korou vküp príti. Vzemimo za podlago račúna 400 bíž. Či bi po-prek vsaka 20 korou dála, to je vküp na leto 8000 korou. Vnogi bi dáli več, ništerni siromácje menje, pa tá šuma bi mogla vküppríti. To ne bi bilo za níkoga preveč. Vu deseti letaj bi to bilo 80.000 korou, z interešom vréd blűzí stojezér. Telko je pa pred bojom zadosta biIo za takši začétek pa či boj míné, bode znova zadosta. K tomi samo to potrebno, ka lüdjé težáke pa foringo tüdi samí dájo, ka se že Iehko vönavrže po rédi, ki pa nešče dati, naj pláča.
Za začétek dojde. Sam vído cérkev zídano za dvejezér lűdí, štera je prázna samo 40 jezér koron koštala v takšo formo. Farov pa posebna drűga po-
slopja tak tüdi ne bi na dtagše príšlo od 12 —15 jezér koron. Ovi penezi bi pa bili, ka bi se za to vse zemla kű-píla pa ka bi se stáromi plívánuši po-vrnola zgüba za to, ka je tam prle dohodka meo. Cérkev bi se te že od z notra meIa fčas pomalí olepšávati z nabíranja, kda bi fara stála. Za začétek dojde za pár što koron eden oltár pa na koruš eden málí harrno-nium.
Tak bi to mogoče biIo vu 10—15 le,tíh napraviti, ka je za takše velko delo jako krátki čas pa bi bilo Bogi prav n¾r díko pa dűšam na velki hasek.
Ka što drűgí k tomi pove?
Bassa Ivan
plívánus.
Bojna.
Na francuskom so slednji čas močne bojne nehale. Oboja stranka trűdaa. Na mestáj so napadi, močnejše stre-lanje, to eden, tam drŰgi pride pár što metrov naprej, liki pobiti ne more ni eden ovoga. — Taljanje so pri Asiago i Arsiero mestaj pa vu okoli« tak zvá-nih sedem vesnic eden kilometer naprej prišli pa so za té máli napredek darüvali 28 jezér mrtvecov. I té napredek so znova zgübili. Naši so za-vzeli visino pri Sugani i do 2000 Tali-,janov vlovili. — Na Rususkom se stre-. lajo z štükami tü i tam, posebno pri Lucki i v Galiciji kde je v zadnjem časi močen napad, ali nazaj zbiti. VMacedonii i na Türskom se samo straže pernjajo.
Mir?
Od mira itak samo telko známo, kak prle. Socijáldemokrátje, prej, delajo mir v Stockholmi na 8vedskom, liki meša se, ki misli, ka tej mir naprávijo.
Rimski pápa so dosta vČinoli za mir dozdaj pa brezi uspeha. Telko neprijá-telov zmiriti je teško delo. Bog zna, ka mo šče vse mogli pretrpeti, dokeč se nas smilüje.
To dvoje so záto Sv. Oča Ii doség-noli, ka vsaki dén več takših ide na-
2.
NOVINE
1917 julija 8.
záj vu svojo domovino, šteri so več za boj ne, ka či je že romi, naj konči domá má svoj miren kot pa ka be-težne vlovlence na švicarsko spravlajo, kde je vrači čisti zrák pa kde domáče lüstvo ne sovráži siromaka tüjinca.
Dom i svet. — Glási.
Nas državni zbor razpravi od za-časnoga proračuna.
Austrija. Novo ministerstvo je na-stalo pod voditelstvom ministerskoga predsednika dr. Ernst viteza Seidlera.
ProstOZÍdarje so v Ameriki osnovali zveze pod naslovom ,Liga prijatelov nemške republike*, štera nameni nem-škoga casara i drüge nemške vladare odpravili i 1jüdovlade (se ve da neverne) vpelati. V té namen delajo tüdi na Španjolskom prostozidarje. Naši so zdaj bole tiho v toj zadevi ali pred bojom so tüdi ne 'drügoga mišlenje bili, kak katoličanske vladare pač vse vladare stirati i Matercerkev podreti.
Amerika. Amerikanci so do 15 mi-lijardov kron podpisali na vojno poso-jilo. 1000 milijonov koron so Odločiti na zgradbo zračnoga brodovja (letal, zračnih ladj.)
Poklonilo se je pred ap. kraljom odposlanstvo 1. i 7. armade, z šterima je k^alj odslobodo Erdeljsko od rumun-skoga jarma. .
ToČa je na Jüžnom Vogrskom 1000 plügov ščista vničila.
Nájvišja cena ráni krumplov je 40 filerov za kilo — či što má k odaji. Tak je odločilo držávno drűštvo boj-noga pove.
. Velko diko si je Spravo 20. hon-vedski pešpolk vu taljanskoj bojni. Dečki so se vojsküvali, kak oroslánje. Talján je njihove járke zandrűgim na-pádao pa so ga seli nazájzbili tá, od-ked je prišeo. Vu tom polki so tüdi naši slovenski dečki.
V Kobilji je v toj sűšavi trinájset hiž zgorelo, Ogenj se je z velkov náglo-ščov širio pa so njemi komaj pot sta-vili. Vnogi sirmák pogorenec je več ne rešo, kak golo živlenje pa ka je na sebi meo.
0Ženila Sta se g. Tkalec Wiljem črensovski vučiteo i kantor, kadett V 20. dpp. pa gd. Preiszler Margitka, vučitelica. Vse dobro Želemo od sv. Drüžine mladomi pari.
Novo odrédbe za žétvo so vödáne. Njihova vsebina je na krátci eta: Vsa žétva pšenice, žita, soržice, prosá, haj-dine, ječmena i ovsa se dolizavéže. Vsaki je dužen svoj pov, kak nájprle more, zmlátiti. Začétek mlatidbe se more pri občins^om poglavárstvi naznanila Zmlačeno Zrnje je vse dolistá-vleno. Či što prle potreben kaj ponü-cati, kak se od njega Zrnje prekvzeme, to si more zamerkati pa od toga račun dati. Po občinaj do komiššije nastáv-lene, štere Zrnje prekvzemejo pa morejo, tüdi včasi vöpláčati. Od prekvzétja ko-miššija cedlo dá, štera se more čuvati pri hiši, ka de pri roki, či de potrebno. Što sám ne pova, ali ne pripovao zadosta, on od komissije slobodno kűpi
Zrnje vu svojoj vési, pa njemi komiššija ne smej dragše računati. kak ona kü-püje. Či se zastávleno Zrnje ne vzeme prek, te vérti za mesto pa za čuvanje pláča ide. Kelko, se sledkar objávi. Zrnje vu granáre odpelati je dužen on, ki je povao. Ki si ne správi zrnja, on meio dobi, kak dozdaj. Pšenice, žita, soržice i ječmena vsevküp se nibá pri vsakoj hiži na vsako 15 let starejšo moško peršono na mesec 15 kil — od vélke meše do vélke meše računa-joć. Za ove drűge kotrige hiže pa 12 kil na mesec. Ki kűpijo Zrnje, prinjih brezi rázločka peršone 12 kil na mesec, šteri pa držávno melo dobijo pa bo 7 kil na peršono na mesec, iti Za drűge potrebčine kmetije se mera sledkar razglási. Vicispán má jv^ vso Zrnje za gospodarske potrebe edne okolice vküp spravili v edno žitnico pa vsakoj hiži telko dati vsako štrtino leta, kelko njoj ide. To pa samo te, či bi za kakših posebnih zrokov volo potrebno bilo.
Visoki šoli ,v Varšavi na Polskom so zaprli. Zrok je ka so dijaki nepokorni.
Kak je bilo v Pragi v francozkoj V0jni? Slovenec poroča: Leta 1742. so držali Prago Francozi s 30.000 možmi i so bili tü oblegani od naše vojske. Obleganje je trpelo 11 tednov t. j. od začetka julija pa do konca septembra. V tom časi se je potrošilo 17 jezer konjov, psov i malodane vse mačke. Fünt mesa je šteo od 12 do 20 kron, zavec 30 kron, vrabeo 50 filerov,
0diik0vanje. Zorkó Edmund, poročnik 32. dpp. z Beltinec, je odlikovan z srebrne v hrabrostnov svetinjov. Čestitamo i še mpogo slave Želemo.
Vtopo se je Balažic Véncek, 14 leten sin Balažic Stefana z Sr. Bistrice. Ko-pao se je v Műri, jo šteo prebroditi i da ne bio plavač, se je pogrčzo.
Potrdo je računa naš državni zbor za potrebe orsága na štiri mesece.
Sooialisti so v Budapesti proti de-lavnoj stranki (Tiszova) demonstrirali, Zakaj njim je ne dao volilne pravice i so mnogo oken pa električnih kot spotrli i v dvema krčmoma vse spotrli i na küp zmetali. Bilo jih je do 30 jezér.	£
Rusija. Nova Vlada potrdi právdo, poleg štere vsaki sme na drügo vero stopiti, naj to samo naznani svojemi dühovniki ali cerkvenoj občini.
Nova meša Č. g. Puvar Mataja, be-nediktinca se je dnes tjedep vršila na Tišini. Vdeležijo se je poleg lepe navade mnogo vernoga slovenskoga Ijüdstva i dü-hovnikov. Slavnostni govornik je bio Kuhar Števan, beltinski plivanuš, ki je od ve-like česti i težave dühovništva lepi govor držo.
Rdeči križ je na Pet.ro vo zberco držao v našoj krajini tüdi i lepi znesek nabrao na dobre svoje nameni. — V Soboti je pa dnes tjeden predavanje meo, šteroga se vdeležo tüdi dr. Czipott Zoltan, zdravnik, voditeo sobočke re-servne bolnišnice.
Ne je mrtev Markoja Martin, Feren-cov sin, z Črensovce, kak je dnes tjeden poročeno bilo. Sobočan nam je
toti pisao, ka ga je sam zakapao, pa li ne Istina. Te zakopani je naime pi-sao iz boInišmce. Kak se je zmoto Sobočan, ne verno še dozdaj.
Austrija. V dižavnom zbori so sprejeti računi orsački.
Grčko. Novi ministerski predsednik je Venizelos, veliki prijateli naših so-vražnikov.
Švicarsko. Mednarodno spravišče je tü držano za volo mirű. —- IIoffman državni svetnih, šteri je brzojáv (telegram) poslao v Rusijo za volo mira našega, je mogo odstopiti. Njegov na-slednik je Ador Gustav.
Švedsko. Rusko spravišče socialistov, štero se za mir potegüje, je odloženo.
Poboínost državna. Dr. Gs&rnoch Ja-noš, knezoprimas je oproso vse püšpe-kije Vogrskoga i Horvacke, naj pobož-nost drži jo za mir i srečen dokonček žetve. Dnes tjeden je v mnogih mestah držana ta pobožnost.
Slovo Vzemejo od vseh svojih milih, dragih pa se njim z zahvalnim srcom v goreĆe molitve priporočijó: Gombosg Kard, dbr. 18. dpp. z Šalamenec; Rancer Ludovik, Bituper Kolman z Te-šanovee, Ternlin Ludvik z Moravéc, IIorvat Karo!y z Martjanec. Grof KoI-man z Vaneč, IIorvat Jožef z Križovec. Nadale pa iz 83. pp. Vukan Matjaš i Kűzrna Franc iz Tišine; Voros Franc i Kolrnanič Franc iz Borejec; Skalíč Jožef i Hajdič Ivan iz Gederovec; Vidovič Leopold iz Krajne; Fara Aloiz iz Tropovec; Bo-žan Matjaš iz Vančavesi; Gipot Števan iz Polane. — Le idite dragi vojaki za (jbrambo domovine! Mislite na tiste, štere ste v ljübeztai za sebov nehali, teí do molili za vas, vi se pa vojskÜjte za njé. Ostanite čisti, verni, ljübite Boga, bogajte višje, molite radi, trpite mimo i tak se nikaj ne bojte!
Vrednik.
Dari vojakov. Na podporo M. Lista i Novin so dali: Varga Jožef z Bogo-jine 2 kor., Kovač Anton, des. z Štri-gove 1.25 kor., Žalik Matjaš z Hotize 2.62 kor., Virág Martin z Adrijanec 1.25 kot., Itopoš Mirko z Čöpenec 1.25 kor., Mertik Jožef z Bratonec 1 kor., Murkovič Lovrenc iz Podturma 63 fiL, pešaki 48. pp., Lehko Martin podd. z Trnja 3 kor.. Jerič Štefan z Ganča-nov, Zadravec Jožef z Adrijanec, Novak Gjura iz Slavonije, Šajnovič Anton z Štrigove, vsaki 2 kor., dbranci 301. dpp., Gigüt Ivan z V. Polane, Balažic Janoš z M. Polane, Tratnjek Štefan z Odranec, Zelko Matjaš z Laz, Žalig Štefan, Tkalec Ivan z Trnja, Varga Mihael z Kraljovec, Kralj Ivan z Ho-tize, Pétek Štefan z Filovec. Naše čtenje njim je kak lelije v püngradi, krepi, tolaži je. Kda se srčno zahvalijo za njé i je nadale prosijo, da njim ma-terna reč najbole nagaja, srčen pozdrav pošljejo vsem svojim dragim i prosijo vseh nas molitve za mir. — Bog lepo plati na. dari. , Srce Jezusovo povrni vam. Molitve ne i zostanejo pa pomoč božja tüdi ne. Vüpanje. Vrednik.
Mnogi trpijo na zaprtji pa se ne brigajo za to. Na to pa trebe paziti, kajti što črev redno ne izprazni, po-
1917. julija 8.
NOVINE
3
stane trüden, jez)jiv, manjaren i težko krven. Pomagajo Fellerove rebarbarske „Elza-Kroglice“. 6 škatlic poštnine pro-sto pošlje za 5 kor. 57 fil. E V. Feller, lekarnar, Stubica, Centrala 146. Horv. Pri tom se more tüdi naročili Fellerov bolečine vtišajoči „Elsa-fluid* 12 kantic franko 7 kor. 32 fil.
Podpora na Marijin List i Novin. Z Kroga: nabrao Lapoši Štefan. Po 2 kor. 50 fil.: Lapoši Anton, Lapoši Alojzi. Po 2 kor.: Ferenčic Ferenc, Smodiš Štefan, Meolic Treza, Senčar Bara, Jelenovee Kata, Varga Jüri, .Varga Ferenca žena, Mataj Treza. 1 kor. 40 f.: Bertalan Kata. Po 1 kor.: Tütanek A na, Škraban Štefan, Žitek Jožef. Ko-vačič Jožef, Marič Mikloš, Borovitf Ivan, Tütanek Štefan, Bratkovič Ivan, Kós Marija, Smodiš Marija, Hegedüs Matjaš, Križan Štefan, Križan Jula, Grabar Štefan, Horvat Verona, Bejek Marija, Kreft Štefan, Erjavec Štefan, Čipot Jožef, Veindorfer Vince, Cőr Ferenc, Fujs Andraš, Zankoč Kata, Veindorfer Ros&, Kolmann Matjaš, Granfol Lujza, Ratnik Matjaš, Rajnar Jula,.Marič Treza, Kreft Ferenc, Gombosi Anton, Horvat Verona, Kovač Ana, Bejek Anton, Lu-kač Lajoša žena, Škraban Ferenc, Tü-tan Janoš, Kovačič Mihao, Činič Roza, Kreft Ána, Zadravec Jožef, Šafar Roza, Deutšek Janoš, Tütanek Ferenc. Po BO fil.: Smodiš Jula, Kom,iu Anton. Po 60 fil.: Hauko Štefan, Bejek Štefan, Vrzel Johan, Huszár Ferenc, Sečko Ferenc, Lütar Ferenc, Gombosi Marija, Gomilar Ivana žena, Bencak L'za, Vogrinčič Jakob, Tütan .Jožef, Gombosi Imre, Ružič Kata, Mencigar Jožef, Debelak Jožef, Mencigar Marija, Bejek Franciška. Po 50 fil.: Smodiš Treza, Rajnar Jvan. Po 40 fil.: Granfol Matjaš, Vörös Marija, Kós Štefan, Škrilec Jožef, Lukač Ferenc, Mataj Lujza, Horvat Antona žena, Graufol Jožefá žena, Horvat Jožef, Gomilar Marija. Po 30 fil.: Marič Ferenc, Žitek Treza. Po 20 fil.: Kolarič Rozalia, Granfol Eva, Lukač Ferenc, Tütan Ivan, Tütan Jožef. Po 10 fil.: Dorajan Janoš, Bejek Štefan. — Z Borejec: 2 kor. Erjavec Žuža; Po 1 kor.: Erjavec Alojz, Kočar Treza, Guit Mihala žena, Ciglár Verona, Kolmanič Ivana žena, Guit Ana, Štefanec Ivana žena, Cigüt Janoš, Ciglar Jula, Ciglar Jožef, Kolmanič Ferenca žena. Po 60 fil.: Farič Ferenca žena, Ciglar Jožef. Po 50 fil.: Gergék Matjaša žena, Gipot Fani. Po 20 fil.: Marič Lujza, Kős Ferenca žena. Nabrala Guit Ana. — Z Do-Mežovja: Po 4 kot.: Antolin Štefan. Po 2 kor.: Lipič Ivana žena, Vindiš Štefan, Bakan Mikloš, Žižek Andraš, Kubilec Ivan. Po 1 kor.: Vohar Marija, Bobovec Jožef, Pintarič Ferenca žena, Kavaš Balaž, Perdigal Jožef, Ždavec Mihao, Gujtman Mikloš, Balažic Martin, L¾den Ferenc, Mihalič Mihala žena, Poredoš Štefana žena, Kranjec Štefana žena, Pintarič Ivan, Lopert Ivana žena, Puvar Ana. Po 90 fil.: Brunec Jožefa žena. Po 80 f.: Novak Ferdinand, Vinkovič Orša, Fal Kata, Gjörek Matjaš. Po 60 f.: Meserič Štefan, Forjan Orša, Čergöli Treza, Perdigal Matjaša žena, Forjan
Štefan, Bobovec Martina žena, Börec Marija. Po 50 f.: Baša Štefan, Poredos Ana. Po 40 f.: Vohar Kata, Ropoša Ivan, Antolin Ana, Škerban Štefan, Fal Ivan, Klemenčič Jožef, Čergöli Ivan, Slavic Mihao, Slavic Jožefa žena, Kolb Jožef, Ropoša Ivan. Po 20 f.: Gregor Ivan, Horvat Matjaš. Z Nemšiaka: Po 3 kor.: Fujs Jožef, Fujs Marija. Po 2 kor.: Bakan Ivana žena. Po 1 kor. : *Nere Andraš, Nere Štefan, Činč Ivan, Kavačič Mihao, Petek Marko, Obal Jožef. — Srce Jezusovo povrni obilno vsaki *filer. — Vrednik.
Naš milostiven višji pastir so se srečno puvrnoli domo z fronte, kje so jih 83. pešci z najvekšov 1jübeznostjov sprejeli, kak naznanjajo našemi vred-ništvi vojaki.
Z svoje krčme je stirao Grah Matjaš na G. Slavečih eksekutora. 120 kron more za to plačati.
Obsejen je na 14 dnevno vozo vojak Pörš Štefan od Grada, zato ka je Ki-selak Ani 80 kor. odneso.
Vojaški pozdravi-
Jerič Mihal, sanitec v 707, tab. bo!nišnici; Gajži Martin, dmbr. 5. dpp. z D. Bistrice; Šer uga Jožef, vojni delavec, z Beltinec; Bokan Janoš, p. 48. pp. z Doličov; Hari Ludovik, p. 104. bat. z Krašič; K o Š t r i c Štefan, p. 48. pp. z D. Bistrice i pajdaši; Z s o 1 d o s Marko, dbr. 20. dpp. z Trnja; Škarjot Ivan, treuski vojak z Lipovec; V u č a k Anton, betežen vojak, T r p 1 a n Imre, ceto v. 83. pp. z Marko več; M e r i č n j a k Ferenc, p. 48. pp. z Vdovec ; Z e r d n i Štefan, tep. 14. tp. z,V. Polane: V,inkovic Marko, trenski vojak; Žilaveč Matjaš, pa' ziteo prevzetib, z Van½veši i D e u t c h Gu-stav, železničar, z Sobote; K o z a r Šandor, stražamešter od Nedele; Rajner Ferenc, telefoništa z Rakičana, Ga r Matjaš z Gornjih Slaveč; Horvat Anton, dbr. 18. dpp. z Ver-íeja i pájdaši; Ga Š par Mikloš, poddesetnik, z Cöpinec, Grebenar Augustin z Gr. Siuika, Repnjek Kard z Marko več, p. 83. pp., H o z j a n Janoš, vöjni financ, z Hotize; Magdič Ivan, dbr. 4: dpp. z Trnja; Sabo-tin Vince, betežen vojak, z Gančan; Mencigar Štefan p. 104. pp., Bunderla Jožef od Grada, Turza Peter z Večeslavec; Kun-kola Štefan z Monaštra, Skrilec Štefan z Gradišča, železničarje; S m o I k o Štefan, p. 26. pp. z Beltinec; S a b i a n Jožef, dbr. 18. dpp. z Bogojanske fare; Zver Štefan z Go-milic, Tratnjek Štefan z Adrijanec, dbr. 20. dpp., Gombosj Karoi, dbr. 18. dpp. z Salamenec; Edšidt Matijaš, paziteo zaje-tih, z Gederovec; Saruga Ivan bp. 238., Sinkec Kolman, desetnik 18. dpp., Vugri-nec Ivan, strelec 11. b. z Žižkov; Zver Martin, dbr. 5. dpp. z Ižekovec; Mi.gyar Štefan, od strojnih pušk z Noršinec; Sze-géri Štefan, domobr. 18. dpp. od Sv. Jeléne; Ka r dinar Jožef, dombr. 11. dpp., Kolenko Jožef, sanitets z D. Bistrice; Trplan Jožef, topničar; Sarjaš Andraš, telefonist, z Črensovce; Puhan Štefan i Golob Štefan, tele-fonista 13. dpp. z Bogojine; Mukič Ludovik dbr. 14. dpp., H a ne Štefan, Sobočan Matjaš, trenski vojak z Trnja, Lazár Matjaš, topničar z Gradec, Báthori Matjaš, sanitec z Kupsinec, Gomboc Franc, p. 83. pp.,
Pozvek Ferenc i pajdaši, p. 64. pp., Ti-baut Marko, topničar iz Stajarskoga, Tratnjek Štefan, razsvetlač, Gigan Matjaš, topničar z Žižkov, Rajtár Janoš, dbr. 20. dp. z V. Polane, ■ P e r h o č Tamaž, strelec 11. str. 6. z Medjimurja, Vogrinčič Štefan, betežen vojak; Kohek Ivan, z D. Bistrice; Pozvek Jožef, dbr. 11. dpp., K a rh Ferenc, podd. 18. dpp. z Doličov; Sőmen Janoš, dbr. 300. dpp. z Brezovice; Oig la r Ferenc, vojni delavec, z Borejec; Hozjan Štefan, topničar z Hotize; Benko Ludovik, dmbr; 20 dpp. zZeazkovec; Stevanec Ferenc, dbr. 18. dpp. pri strojnih puškah; Vinkovič Martin, telegrafist, z Bratouec; Antolin Ferenc; Törnar Ferenc, p. 48. pp. z Bre-zovice; Bežan Jožef, dobr. 18. dpp., Kor--pič Jožef, podd. 11. dpp. z G. Sinika; Kardinar Jožef z Bogojine, Maroša Štefan i Tratjek Ivan z Gomilic, Ritlop Štefan z G. Bistrice, dbr. 11. dbpp., Tkalec Štefan, p. 14. pd., Kosednar Anton, p. 104. pp., Edšidt Matjaš, stražar zajetih, z Gelja, Pavlič Jožef, betežen vojak, Rac Anton, dbr. 31. dpp. z M. črnec; Cmre-čnjak Janoš, des. 20. dpp. z Medjimurja; Bobovec Andraš, paziteo zajetnikov; S p i 1 a k Jožef, dbr, 12. dpp. z Brezovice; Sčap Anton; Schadl Jožef, podd. tel. 34. dpp., Fe-renéak Martin, p. 28. pp., Siftar Jožef, četovodja, z Petanec; Gibičar Št. podde-setnik 83. pp., Stanko Mihal, topničar, z Trnja; Krampač Jožef z Sr. Bisirice, Č m e r l e c Andraš, z Medjimurja p. 104. pb., Brünec Janoš, podd. 19. dpp., Antolin Andraš, betežen vojak, z Beltinec; Klovar Jožef, dombr. 20. dpp.	>
(Dale.)
Pošta.
Kozar M. SatahOVCi. Doblj^na krona. Kovač JUrij. Gornji Slaveči 85. Vašega sinü so Rusi 1.1915. márc. 21. pri Lupkowi vioviii. Rajnar Treza. Ba-kovci. Poklič števana mati Grad. Pošlita mi zaduje pismo vajniva vo-jaka če sta ešče nikaj nej zvedile od njidva.
vkrepče valne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelks, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljttčen. Ta domača pijača se pije po leti - mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pršt-nine proste proti povzetji. Za kroetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost), ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti
Janez Grolich, drogerija .pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
4.
NOVINE
1917. julija. 8.
Dobra mati.
Že milí mesec krasno sije,
Na nebi zvezdice míglo,
Po krčmaj se pa pleše, bije, Konejo zemle in nebo.
»Sam kumaj v sedenajstom leti, Le vživaj, vživaj. me’ srce!
Jaz neščem predg in popov meti, Šče daleč smrt je od mene.*
Tam gor na ruskom bojnom poti Njem’ brat obstreljeni Ieži,
Vu sneg zapan, na mrzloj žoli Od groznij mok spotrt ječi:
„0 Bogl sovražnika razčeši,
Al’ daj mi moč odití v boj;
Le mojo domovino reši,
Al’ sprim’ za njo te žitek moj!*
V siromaškój hiži tam pri šoli Tak milo bleda lüč gori :
Za sina svoj*va mati moli,
Od britkosti na tleh kleči:
,Lübleni Jezuš, Tvoje rane Na rokaj, nogaj za oba So b’le na križi vglíh prestane,
O reši moj*va sina dva!*
Na nebi mesec milo sije In tužno zvezdice miglo,
Polnočí v tőrni vüra bije,
Je tiha zemla in nebo.
En mladí dečko sam za logom S splesišča pašči 'se domo,
Srce bi rad pomiro z Bogom: Vročina obvije njem telo.
Čerič-čerač se čtíje z toga,
Džilerje lečo z lancami; Kuvik-kuvuk pozdravla toga Pijanca z rečmí ostrimí!
Na vsak’ stopaj en preminočí Pijanca za roke lovi!
Oh jaj! oh ja j! več nema moči, Že vsake žila ga boli!1
Ves trdi vküp na zemlo spadne; Šče en trenutek...! mrtev bo...! Te edna roka ga popadne In pela k materí domo.
Ná nebi se zakrío je mesec In zvezdice so zgüble svet,
Sam’ z daleč vid*me milí kepec: Sam* v ednoj hiši lüč goret’.
Nesrečna mati izda moli:
„0h Jezuš, smiluj se mene! Napravi z njeg’ po Tvojoj voli, PraviČnost Tvoja moja je.“
Grmi in treska, bliska, poka,
Se trosi zemla, hižica,
V njej žalost, britkost se razpoka, In pravi Bog njej do srca:
„0 stani ženska, stani gori,
Boš vid*la sine rešene,
Ar vsigdar gor pri božjem dvori Molitev vsamogočna je.*
Slavopoj.
i Stari lüdjé.
V juniuši je meo slednji izpit Žižek Ivan Sin v roke je dobo edno velko pismo, ka je že professor, na šteroga se že mimo morejo zavüpati mali huncfuti, štere de on včio in skrbna nje meo.
Čas je že bio. Doma, gde hitra Mora teče, gde velka kukorca raste, v jesen je na boben prišlo gospodarstvo do zadnjega falata zemle oče z dragov hižov vred. No pa goricam v lendavskoj gori se je tüdi eden kmet razveselio, štere so mogli odati, naj vöplatijo dug za svojim dragim sinom Ivanom.
Nišče se nej presenetio, ka so Žiž-kovi koldišje gratali. Nigdar je nej bio vköper velki falat zemle, ka je pa biIo, od leta, do leta je sploj sfalivalo. Žižek Martin z serov glavov, rdečim li-com, zdravi stari Človek jako je lübo zemlo, k šteroj je' malo kaj razmo. Večkrat se je vöpelao v gorice in veselo je gledao kak zlata lepo žuto grozdje v pivnici je klonkao po punih, velkih lagveh in od ponosa se njemi je srce veselilo.
— V celoj krajini nišče ne more tak fečne pitvine poriüditi svojemi gosti, kak jaz — si je mislo.
P tvina, vino Žižkovo je za istino dobro bilo. Ali cene je nigdar nej vküp zbrÓjio Martin stric,' kak žena, Manka striua nej mislila, ki de ednok konec dobfomi živlenji v domačoj hiži, gde je 6'ostakrat kaj d¾broga prepravíla gostom k finomi belomi Vini. ,
Samo telko sta vidila, ka je sploj menje penez, kak bi trbelo. Ivani je tüdi trbelo dosta pošilali v Budapešto, dužne pisma se pöVekšavajo, pa ešče na interes ne zados½je. Lepo tiho, po mali so se prepravili na žalostni, mrzli jesenski den, šteri jim., je vse vzeo do zadnjega trsta v goricah. Gda je pa prišo te den, samo tužno so zdihavali:
— »Hvala Bogi, ka je že Ivan v dobrom stališi.*
Gda so slovo jemali od hiže, so se zato jokali. Ešče ednok ;so notri po-glednoli v bele, niske, prazne hiže. Martin stric je močno kadio z pipe, hitro je nadzobe vöpüščao dim, naj nišče v pamet ne zeme suze. Ali Manka strina so dobro točili suze, kapale so, kak dež na žedno zemlo.
— „Ne morem se jaz privaditi v Sombateli" — so tužno pravili.
— »Ivan nam kaj nazaj küpi“ — jo mož nestalno batrili. «
Ostavila sta po tom Müro, lepo dobilo in odselila sta se k Ivani v edno velko, ali mimo hižo, gde so na kva-te i bili v dvema malema hižama. Se Jjeoje je tüdi z jokanjem šlo. Gda šli z Ivanom v küper bila, velko sta ztiihavala in se žalostila za volo zao-stavlene hiže, lepoga slovenskoga kraja. Po dnevi pa, gda Ivana ne bilo doma, vse sta pogledno!a, vse, ka je novo, ka je zvüoredno bilo, ka jim je varaš kazao, ka ešče nej sta vidila.
Dale.
V VSAKOJ DOBI
je Fellerov „EIsaf!uid-“ — to doma če vrastvo, štero preporaca više stojezér zahvalnih pisem i vnogo zdravnikov — cuvar zdravje i od-vroitel bolezni. Trganje, protin, čeravno so že ostareli betegi, sini-canje, glavo, éinjeka vübo i zobo-bol, živčena bolezen, seo, rezanje, zvinjenje, influeoza, bolečina v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, os-labljenost, migrén najdejo pomoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga .Fellerov Eisafluid' proti slabotoi pogledi, mozolom,. ranam, brezsni i drügim betegam, vraći, oživlja. Dober je tüdi proti kasljí, zatnuk-njenosti.. nášeci, prsnoj i gutnoj belezni i v vročinskomi betegi.
Toga po' zdravnikah priporoče-noga domacega vrastva pri)jübenost je vnogaga trgovca na to nadig-nola, da so v oglásah ali po pre-küpcah ponarejene reči, kak eük-sere, rakije, balzame za tak dobre razglasili i ešče večkrat so je po-nfljali z recmi .brezplačno* ali .nikaj ne košta.* Če si pa človek naroči takše red, navadno dosta more za njo plačati i končno spozna, da bi najbole bilo včasi v zaietk i naročili zaistino dober ,Elsaflmd.*
Cehe predbojnske. 12 malih; ali 6 dupliških, ali 2 špecialnivi kantici Elsafloida franko stane 6 K, 24 malih, ali 12 dnpliékih,- ali 4 specialnih kantic franko 10 K 60 fil. ; 48 malih, ali 24 dupliških ali 8 Specialnih kantic franko 20 K.
Feller V. Eugen, Stublca,
Centrale 146. (zagr.
Razpošilanje po povzetji ali če se naprejplača. Preporača se, da se penezi po poštnoj nakaznici naprej pošljejo, ovači pošte 12 fiL za povzetje računa.
STRAH
nas obide, Če nam krvsili v glavo če cütimo glavobol, nekrvnost mrzloto, telovne bolečine krč, nap-jenost. Vse to shaja navadno iz prébavskih zmot, Večkrat potroši-mo .slabo, napinjajočo, žmetno pre-bávlajočo hrano, se pripeti, ka si žalodec z premrzlimi pijačami pre-hladimo i večkrat zamüdimo pra-vočasno svoje droba sprázniti. Čč zato nastópijo neprijétne, bolne, krčovite i nemime razmere, potrebno je, naj zburkano prebavo, hranenje i krvotok kak naj hitrej v red denemo. Vnogo jezér priz-nanic trdi, da v tej slúčéjaj izvr-stno pomaga močna svedska tink-tnra (tinctura svedica). štera se i za životni essend ali balzam zové. Vtiša bolečino, oživlja i pomiija živce, stolec napravi, čisti, pripo-more krvotok i odprávi vnogo be-tegov. Vsikdár bi jo mogli pri hiši meti proti naglim slabim ćütenjom. Pomaga proti naglim slabim čttte-njom. Pomága proti krči, napih-njenosti, ríganjí črvoboli, bojazni, krvostávljanji. metamci, mrinji i drügim prebávskim zmotam če je včasi pri rokáh. Pomaga prebávo i zato povekšava krv, to krepi i zatogavolo je izvrstno sredstvo za slabokrvne i oslabljene, ka si ž njov hranenje v red postavijo. Vnogo snovi otopi "v našoj hráni, šteri bi ovak neprebavno se vrgli vü z našega teía. Močno svedsko tink-tnro moremo pri
Feller Y, Esgen
lekarniki naročiti, Stu-bica, Centrale 146.
Zagr, žnp • Predbojnske cene. S velike kant postnine proste za 6 K. ali 12 malih kantic Poštnina prosto za 4 krone.
iNVtunmÖiO ma EgybázmegT<i Kön;rv nvomda gjorsaajtóján, Seoml*SM¾reea.