STROKOVNA REVIJA Gozda ski v.zslnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XL V e ŠTEVILKA 10 Ljubljana, decembe · 1987 VSEBINA - INHALT - CO NTENTS 446 J?.usseil Jim · Pn roma domače: ljudstva - skrbntki zemlJe 452 An ton Trslen]Ak. Gozd v1d1ka an:ropološkega 456 Dr. Manscur Kha!Jd: OkolJe m odgovorno:;! Qozdana 463 Lotsch. B .. KiOlzl. 8 Ctovek 1n P.vn li lCI Jr1 479 Lado E!eršek: Ali kaze pn n;::_ ~; sadi l ! tud1 rdeči hrast (Quercus rubra L.) '.J 485 D;p l. inž. g c-zd. !gor _!emian.· Pr• rnen gozdne h 1otehnolog1Je za gozdars1vo 489 Prof dr. ,_,rcu ko KraJnc: nticen pogled n ~ določanje ren t. p recip1san h ._, z<-)kCIIl l o gozdovih v SR Slovemjl 494 iz de rnače m 11.ne r rakse D! E. Nebul Leto.šnil se jem v Celovcu Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag Zdenko Otnr1. predsednu a r Janez Božič: MtiJa C1mperšeh: Jož& ;erme]J Franc Fu.rlan tvlarko Kme cl [LifH3"_ Koiilr Bons Krasnov jeze KovaC! c !'one Morl1c Tone &,pec MarJan Tr beimk Uredniški odbor c.r BoštJan !1n kc ci r ]Gnez 5oži( 11ar~o Kmeci ci! Dušan :\111ns!2k . r <:HJim Ldpoglavsek :n<."l q. -=:denk<') OtiH ' Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl . i nž. gozd. Urecirw;;rvo ·,n 11prnva .. dllor~~ adrlress YU 61 (JOG Ljubl]ues per year LetJII:l IncllVldua !tJ-3 nsrocnmCJ 18GC din 7,a OZU m '!'OZD 7(100 d lii 496 }eme} Ude: ~ :'J O!edenskt srud i]Skl Ob!sk na /,c1 dJ]ake m studeniE- 700 cim Nc rveške za InO?.emSIVQ su ulv1. SO! Celd etn:- vsebma T tsk· 'T'!ska rna Tone Tom i . Ljubijar.a i ·s\;,mcvJtclp c t r ·-nJe st;'.J 7.. ·.-::za rušt•.:-v J I I~en ! ! jev n tehmkov r:;ozoa;:-;lva Jn les.:-Hslva Slovenne ler St:1rnOUJ r,JV rk• ' W:re_.n'-:tr-mi'lli3 Zr prosvero ~ 11 ku! tu m (šl. 42 ! · l 174 ::. dne l 3 3 1974) ;·a GV !11 :reba p!aCat1 tFJmel _~nega davki:! .:,d pr '- rnet a prOIZV:J(l(A Srečno . v In uspesno novo leto 1988 želi uredništvo Gozdarskega vestnika IDFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 OXF.: 972.2 :UFRO Prvotna domača ljudstva skrbniki zemlje Russell, Jim* Eden od ključnih govorov na kon- gresu IUFRO v Ljubljani septembra 1986 predstavlja kulturo indijanskega naroda Y nkima v pacifiškem severozahodu ZDA, njihova prizadevanja za ohranitev samobitnosti in s tem tudi za ohranitev okolja in narave. Današnja ekološka kriza kaže, da znanost in tehnologija nista izpolnili velikih pričakovanj in ne zmoreta reševati vseh nakopičenih pro- blemov. Rešitev je treba iskati v drugi smeri, znotraj že znanih človeških izku- šenj, med ostalim tudi s poznavanjem kulture prvobitnih ljudstev, ki so znali živeti v naravnem okolju, ne da bi ga uničevali. Gospe in gospodje, cenjeni gosti, spo- štovani predstavniki različnih dežel, naj- prej se opravičujem, da govora nisem napisal, kar bi olajšalo delo prevajal-· cem. Izgleda, da je v moji naravi, da govorim iz srca. Upam, da boste razumeli prevajalce tako, kot jaz želim povedati. Težava je tudi v stalni zmedi, ali je moje ime Jim Russell ali Russell Jim. Navajer_ sem te zmede na železnicah, letališčih, hotelih. Zmedo so napravili pred mnogimi leti tisti, ki so morali sprejemati pritožbe in zahteve indijanskih domačinov. Niso * RUSSELL Jim. lndigenous people - caretakers of the earth. 446 mogli izgovarjati imen domačinov, kot je npr. moje ime Kee-Aux. Postavili so Indijance v vrsto in rekli: ti boš joe, ti boš Jim, ti boš George, ti boš Sam itd. In kasneje so ugotovili: ti moraš imeti dva imena, zaradi socialne varnosti, da se boš podpisoval na dokumentih, da boš dobival nekaj denarja, ki ti pripada od dohodka vaših naravnih bogastev, In tako smo dobili še eno ime, npr. Sam George, George Sam, Jim George. To je doletelo tudi mojega očeta, ki so ga imenovali Kiutus Jim. Želim se zahvaliti tistim, ki so mi omogočili, da sem prišel sem. Čutim se majhnega ob pogledu na predstavnike ne samo velike in zgodovinske Jugosla- vije, ampak na vse, ki ste prišli od daleč in poskušate nekaj storiti za ohranitev in za ozdravljenje okolja v katerem živimo. Tukaj stojim skromno kot kulturna oseba. Kulturno lahko opredelimo na več načinov. Ko sem hodil po vašem mestu, sem zelo visoko ocenil kulturo, ki se je ohranila skozi stoletja. Naravna živila in zdravilna zelišča, ki sem jih videl na trgu, so me opogumila, ker mi vedno znova govorijo, kako nas okolje in ekosistemi povezujejo med seboj, kako semo od okolja odvisni, da ga moramo z vso vnemo ohranjati in varo- vati za prihodnje rodove. Kot jaz veru- jem, je Stvarnik naredil svet, postavil vanj vodo nato ribe in nato je napravil prva bitja. O tem nas je poučilc izročilo, ki se je širilo iz roda v rod in sice1 že od prvih rodov na začetku časa. Prva živa bitja so bile živali in ko je mineval čas, je Stvarnik zapovedal tem prvim bitjem: »Naredil bom nekaj človeških bitij in hočem, da vi prva bitja, izpolnite svojo dol2nost in pomagate tem člove škim bitjem. Vaša prva dolžnost je, da spoznate, da imate obilje hrane vode in vsega ostalega potrebnega. In vi prva bitja, boste glavna hrana za ta človeška bitja, ki jih bom naredil.« Stvarmk je vzel zemljo iz krajev, kjer še vedno živimo v pacifiškem severozahodu Združenih držav, in je v teh krajih naredil pleme Yakima. Ta zemlja ima isto barvo kot moja koža. V teh laajih vidimo da ima človeška koža različne barvne odtenke, prav tako kot jih ima zemlja. Stvarnik je tudi naučil človeka obdelovati zemljo. Človek ni bil samo obremenjen s sla- bostmi, ampak je bil tudi določen za višje dolžnosti. Stvarnik ga je učil, kako naj bo dežela urejena, da bo ustrezala potrebam domačinov, ki bodo prišli va- njo. Na določenih delih dežele je posta- vil hrano in spomnil človeka ne. mnoge njegove p::estopke in prestopke njego- vega ljudstva. Imamo izročilo iz časa, ko sta bila tukajšnji svet in onostranski svet še eno. Takrat je bilo lahko potovati od tukaj v drugi svet, to je svet, za katerega se moramo prizadevati, da prideoo vanj, ko zapustimo tega. Lahko smo gotovi, da je to krc.sen svet. Pesmi, ki jih po jemo ob nedeljah in ob pogrebih, se pesmi, ki so jih prinesli iz drugega sveta tisti, ki so se vrnili od tam. Zagotavljali so nam, da ta velika dežela res obstoji in so tudi nam povedali zakaj so bili poslani nazaJ. In tako je človek, ki se je vrnil, ni prinesel s seboj samo pesem, ampak nas je tudi spomnil na prestopke, katerih ne smemo početi in nam dal zagotovilo o tej veliki deželi. Ta človek je tudi edini vedel, koliko časa mu je še dano živeti na tem svetu, toda zaradi tega ni bil v skrbeh, ker je poznal veliko deželo tam zgoraj in morda se mu je celo mudilo nazaj. Ko je nekoč tak človek potoval nazaj na ta svet, so mu dali vrečo in rekli, naj jo vzame s seboj, toda ne sme je odpreti. Ko je potoval v to deželo, je zaslišal prelepo glasbo in petje in je ugotovil, da to prihaja iz vreče. Hotel j_e pogledati vanjo pa se je spomnil navodi- la, da je ne sme odpreti. Zavihtel je vrečo preko ramen in nadaljeval pot. Toda nazadnje, ko je prišel v to deželo, je zaslišal še lepšo glasbo, ki je prihajala iz vreče. PrP.mRfavsvovsko pogod- bo« s človeško družbo? Upajmo, da bodo tehnologi in tisti, ki jih vodijo, pa tudi jaz in vi, prepnčali znanstvenike, naj iščejo neko notranjo rešitev. Dolgo časa se je znanost priza- devala priti stvarstvu do konc3.. To je bila »teorija velikega prodora«. Toda vrata so ostala zaprta. Mislim, da je sedaj čas in da ni samo moja skrb, ampak tudi vaša, da začne znanost raz- vijati notranje aspekte, ki zajemajo tudi kulturo narodov. In vsaka kultura rabi za svoj obstoj življenjski prostor, ki ne sme biti uničen. Tako je zgrešena miselnost, po kateri vode in ozračje služijo za razredčenje odpadke. Npr. v naših kra- jih mogočna Kolumbijska reka pomaga odplakovati onesnaženje. Upravičeno imamo pomisleke glede herbicidov, pasticidov, umetnih gnojil, ki jih sipajo po kmetijski zemlji, da bi imeli največji možni pridelek Tako pridobitniško mi- selnost zavračamo. Indijanski narod Ya- kima ima v svoji posesti 140,000 akrov zemlje, primerne za namakanje. Zakon o vodnih pravicah jim je prinesel mož- nost, da zemljo obdelujejo in namakajo, sicer pa pravico do izrabe zemlje in vode izgubijo. Odločati so se morali pod tem pritiskom. Toda domače prebival- stvo se ni moglo spremeniti od nablial- cev gozdnih sadežev v poljedelce. Samo štirje Indijanci so se kot farrnarji lotili poljedelstva in namakanja zemlje. Ostalo zemljo so prevzeli farmarji, ki niso Indi- janci. Tak način prinese marsikomu lep dohodek, toda na čigav račun? Farmar lahko po mili volji trosi herbicide, pesti- cide in umetno gnojilo in s tem onesna- žuje vodne vire. Kar·danes počnemo z zemljo, bo imelo jutri slabe posledice. Nekoč sem bral staro kenijsko modrost, ki me je pretresla in ki je tako podobna tistemu, kar so nam govorili naši predni- ki: »Nismo podedovali to zemljo in de- želo od naših prednikov, ampak so jo nam posodili naši otroci«, Kot veste, pravilno gospodarjenje z gozdovi ohranja vodotoke in ribe, ki so za našo kulturo najpomembnejša hrana. Ko pogrinjamo mizo ob nedeljah in pra- znikih, postavljamo nanJo najprej ribe, ker je Stvarnik od živih bitij najprej ustvaril ribe. Temu sledi divjačina in korenine, ki zrastejo na zemlji in nazad- nje pridejo na mtzo divje češnje in borovnice. Pred leti smo imeli še obilje rib. Tako je bilo od začetka, ko je Stvarnik določil živila. Indijanski narod Yakima kot kulturni narod porabi več rib iz Kolumbijske reke, kot kdorkoli drugi. Lahko si mislite, kakšne posle- dice ima in utegne imeti onesnaženje reke z raznimi kemikalijami ali celo z jedrskimi elektrarnami, kaj pomeni skla- diščenje radioaktivnih in drugih strupov 449 v oceanih za človeško prehrano in pre- hrambeno verigo. Krajina, ki je za večino družbe nezani- miva, skalnata, nepnmerna za kmetij- stvo, neproduktvina, nam še vedno daje nekaj naravnih živil in zdravilnih zelišč, tako npr. grenko koreninico, ki je za nas zelo pomembna. Te korenine olupirno in posušino na soncu in jih shranimo za zimski čas. Nekdaj smo številne pre- hrambene rastline sušili in shranjevali za zimo. Pozimi rastlin ne moremo nabi- rati, ostar_e nam le ribolov v rekah. V rezervatu imamo tudi veliko losov, ki so pomembni za našo prehrano in njihovi rogovi so uporabni za izdelavo različnih predmetov. Komercialna izraba gozda na 680.000 ctkrih, ki pripadajo indijanskemu narodu Yakima, žal ni ravno najboljša, čeprav imamo Indijanci največ dohodka od po- seka lesc. (90%). Toda želimo doseči bolj negovalno gospodarjenje z gozdom in raznodoben gozd. Načine gospodar- jenja z gozdom, kot jih imamo v Združe- nih državah, pogosto zelo ogrožajo eko- sistem in okolje. Za pravilno gospodarje- nje z gozdom moramo razwneti vrednost kulture tamkajšnjih prebivalcev in prav tako vrednost okolja in ekosistema. V raznodobnem naravnem gozdu imamo pogoje, da lahko uspevajo naše pre- hrambene rastline in da imajo tudi živali svoj prostor. Golosečno gospodarjenje nam pa vse to ruši. V rezervatu imamo črn madež, kjer sekajo na golo in sicer ljudje, ki niso Indijanci. Žalostno je to videti in upam, da jih bomo nekoč pre- pričali, da tako ne gre. Gozd, ki ga imamo, je kljub vsemu še ohranjen na- ravni gozd. Pri nas uspevajo najlepši borovi gozdovi (Pinus ponder8sa). Kot poseben rezervat, kjer se splon ne sme sekati, smo oddelili 30.000 akrov. Imamo velike težave, da o potrebnosti ohranitve gozda prepričamo tiste, ki se imajo za nekakšne pokrovitelje našega ljudstva. 450 Najbrž poznate tisti izrek »ti si to, kar ješ«. Ko je Stvarnik naredil Zemljo, ko je bilo vse lepo urejeno do najmanjšega mikrokozmosa in ko smo mi nabirali naravno hrano in zdravilna zelišča smo hrano predelali v naše telo in hrana je bila kot zdravilo, ki nas je poživljala. Tako smo se lahko spomnili, kdo smo, kaj smo, zakaj smo. Kot pravi irski pisa- telj Peter Farbe v svoji knjigi »Človekov vzpon v civilizacijo«, ljudje se zganejo ob mučenju živali, morda nastopijo proti mučenju ljudi; toda nihče se ne zgane, da bi preprečil mučenje celih kultur. Vsak od nas ima neko kulturo. Zelo cenim dosežke kulturne zgodovine v Evropi. Upam, da bomo spoznali, da je narava balzam, ki zdravi bolezni, ki so nastale zaradi zlorabe narave. Ko sem si ogledoval zgodovinske in naravne znamenitosti vaše dežele sem lahko marsikaj videl, tako pri Postojni, kjer so podzemeljske jame, onesnaženost voda z industrijskimi odpadki. Sprašujem se, kakšne so ribe, ki živijo v taki vodi. Užival sem lepoto narave in bistrost vode ob morski obali, toda ne bi si upal jesti morske školjke tam zaradi strahu pred okužbo. Bil sem v Kranjski gori, kjer so prelepi gorski kraji, toda pred Kranjsko goro je velika železarna bru- hala raznobarvne dime. Tudi tukaj v mestu Ljubljana avtomobili pred nami bruhajo strupene snovi v zrak V sako jutro se začne avtomobilsko hrumenje in bojim se, da ste se s tem že sprijaznih. Upam, da lahko nekaj storite, da se to popravi. Kajti videl sem, da nekatera drevesa že umirajo zaradi onesnaže- nega zraka. Tukaj vidite goro Mount Adams, ki jo mi imenujemo Pahto, ki je za nas sveta gora, iz katere prihaja življenje. Po tej gori priteka voda v nižje lege, na njej se topi led. To daje življenje potokom in vodam, pa tudi drevju in tudi posebni kulturi in veri ljudstva, kar je neločljivo povezano med seboj. Ko postajamo sta- rejši, smo podobni drevesu, ki si nabira ·letnice. Ko rastemo, ko si nabiramo znanje, imamo kot pri drevesu stržen, ki je naša kultura, naša vera in naše prizna- vanje pravil, ki jih je Stvarnik postavil zaradi nas. Na to sliko sem ponosen. Ta mali deček se imenuje Russell Kiutus Jim. To je moj sin. In svoje srednje ime si je vzel od svojega strica seveda z njegovim dovoljenjem. Upam, da boste vi udele- ženci kongresa pomagali ozdraviti našo mater Zemljo. Kajti Zemlja ne pripada Človeku, ampak Človek pripada Zemlji. Živimo v tkanini življenja in kar njej dodamo, dodamo nam samim. Otroci tega sveta so tako odvisni od nas. Naj- prej rabijo hrano, nato rabijo varnost in naše duhovno vodstvo. Zelo važna je varnost. Otrok se najbolj boji, da bi bil zapuščen. Kot sem že rekel so se mnogi mladi ljudje izgubili iz sovje poti, toda vrnili so se spet nanjo. Čuiijo duhovno potrebo v svoji notranjosti, kar se pokaže ta'ko ali drugače. Upam, da bomo spo- znali pomembnost otrok od katerih srno si izposodili to deželo. Imamo prisego, ki nas zc.vezuje, ko pri vsakodnevnih poslih zastopamo Y akimsko ljudstvo. Tako sme prisegli, da bomo ohranili in obvarovali našo deželo in njene. naravna bogastva za naše otroke, ki še niso rojeni. Pri tem ne mislimo samo na otroke, ki bodo rojeni v nasledr.jem letu, v naslednjih deset ali petdeset let. Mi- slimo na vse otroke do konca :Sasa. Odkar so prvotne prebivalce Združe- nih držav s pogodbami odrinili na dom- nevno revno ali pusto deželo, se na našem ozemlju nahaja najmanj 30% na- ravnih bogastev te dežele. In tako lahko pričakujemo pritisk na domače prebi- valstvo, ki bo imelo naravna bogastva še po letu 2000, ker hitro izginevajo gozdovi in naravna bogastva drugod po svetu. Tako, spoštovane dame in gospodje, zaključujem in prosim vašo veliko orga- nizacijo, da pomaga zdraviti rane, ki smo jih priz>drevo« . Z drevesi je človek krčil gozd in z drevesi je obdeloval polje. Prvotna kultura je bila lesena oziroma drevesna in ne kamena. Na žalost se je ohranil samo kamen, les pa je preperel in izginil. Gozd je bil od vsega začetka tudi gospodarsko povezan s človekom kot delovnim bitjem. Človek je lahko gospo- darsko bitje samo toliko, kolikor je lahko hkrati tudi delovno bitje. Med vsemi živimi bitji zmore to le človek in kot delovno bitje je ustvarjalec in nosilec kulture, in tako kulturno bitje. 3. Gospodarska izraba gozda je z na- predujočo industrializacije prešlo pola- 453 goma v tehnološko eksploatacijo; to po- meni samo prekomerno stopnjevanje gospodarskega odnosa do gozda. V svoji želji za napredkom se človek ni ustavil pri najboU nujnih življenjskih potrebah: kot duhovno bitje stalno raz- širja svoje potrebe preko tega, da bi dvignil svoj življenjski standard. žrtev tega prizadevanja je vedno znova gozd: motorizirane žage naznanjajo smrt go- zda. Začetek na tej poti tehnoloških pose- gov v gozd lahko opažamo že v predin- dustrijskem času, ko so brezobzirno po- sekali na golo cela gorovja in krajine. Tako je znano, da so piloti, na katerih stojijo Benetke, nič drugega kot kraški gozd spremenjen v pristaniško mesto. Brez tega zaledje Trsta nebi postalo tako pusto, golo in kamnito, kot je ostalo skoraj do danes. Prav te. primer jasno kaže, kam nas vodi brezobzirno izkoriščanje gozda; ze- lena in rodovitna krajina lahko postane tako pusta, da jo tudi z najsodobnejšimi sredstvi le težko spet ozelenimo. Kjer je porušeno nekdanje ravnotežje med ro- dovitnimi tlemi, njegovim rc.stjem in podnebjem, se da le s težavo kaj popra- viti, kjer erozija, nalivi, viharji, plazovi vedno znova preprečujejo tisto, za kar se človek trudi s svojo tehniko. ~e mnogo hujši postanejo tehnični posegi v gozd, če moderna industrija cele gore spremeni v kamnolome in asfaltne baze in tako dobesedno spre- meni obličje zemlje; poleg tega pa z dimom in odpadki zastruplja predvsem zrak in tc.ko uničuje in ogroža življenja na preostalih gozdnih površinah. Stojimo pred čudnim paradoksom: tehnika in industrija, ki naj bi predstav- ljale višek človeškega napredka v smeri večjega prilagajanja okolju oz. višjo stopnjo tega prilagajanja, že usodno ogrožata to ravnotežje. Tako zazija pred nami nevaren prE}- 454 pad med naravo in tehniko. oziroma med življenjem in tehniko. Življenje je v tem primeru gozd. Toko se začenja obratna pot: ne v gozd, ampak ven iz gozda, stran od gozda, torej pot, ki gre v nasprotni smeri prvotno začrtane biološke poti. Tehnika spreminja prvotno naravno pot razvoja. 4. Kot odziv na pretežno tehnološki odnos do gozda se v modernem človeku vedno bolj zbuja čisto psihološki odnos do gozda. Psihološki odnos do gozda je seveda tako star kot je staro človeštvo. Kako človek doživlja gozd, to je z gostim drevjem poraslo zemljišče, je odvisno do vsakokratnega pložaja zunaj v gozdu in v notranjosti samega človeka . Čim bolj mehanizacija človeka odda- ljuje od življenja v gozdu, do njegovega zelenja in osvežujočega zraka, tem bolj človek pogreša bližino gozda. Ravno zaradi nenaravne oddaljitve od gozda v smeri mehaniziranega načina življenja čuti današnji človek vedno bolj po- trebno za sožitje z gozdom in njegovo atmosfero. Vedno bolj se zavedamo dejstva: kjer so živa bitja, tam je atmosfera, tam dihamo. Ta temeljni pogoj življenja je izrazil že Goethe v klasični obliki. Tudi gozd diha in ustvarja atmosfero. Sodobni človek, izkoreninja iz nepo- srednega življenja, čuti vedno bolj, da ima tudi gozd dušo, ki diha, in da mu je potreben oživljajoč dih njegovega zele- nega listja. Samo v tem naravnem sožitju z go- zdom je človekovo življenje zdravo. Čim bolj jemlje gozdu njegovo dušo, tem bolj slabi tudi svojo dušo in življenjsko moč. Ta tako globoko zasidrana življenjska zveza med človekom in gozdom je v vseh časih izzvala močan odmev v nje- govi zavesti in ga spodbudila k ustvarjal- nosti na vseh področjih umetnosti. Gozd ne daje človeku samo svoje osvežujoče življenjske moči in gospodarske koristi, ki jih s tehnologijo še poveča, ampak mu nudi svojo posebno glasbo in poezi- jo, arhitekturo in lepoto in poleg- tega še skriva v sebi nerazrešljive skrivnosti. Zato je gozd že od nekdaj na,;dihoval človeka k mišljenju v simbolih i:1 slikah. Iz gozda so izhajali navdihi z .;;loboko izpolnjenimi čustvenimi doživetji. Skladnost življenja, ki naj bi napolnje- vala človeka, črpamo ne nazadnje ravno iz globine gozda; to je doživetje čudovite harmonije, ki vlada v gozdu med dreve- som in naravo, med zemljo in nebom. Gozd ne ponuja človeku samo svoje poezije in glasbe, ampak tudi svojo mistiko. Gozd je za človeka vedno skrivnosten in hkrati strašen. V gozdu za človeka ne rastejo samo drevesa ir. rastline v veliki skladnosti, za njega ~am živijo tudi živali, ki jih navadno ne vidimo, le izbranci jih včasih vidijo. V gozdu vladajo tudi gozdni duhovi, pravzaprav neke vrste bogovi, i>noter m ven<< , ampak za obnovitev in skladnost med term mzhnjJ.jočimi se smermi, to ]e med nc:::t ravo in tehniko. Ne gre več za vprašanje, v gozd ali ven 1z njega, ampak za večkratno dife- rencirani odnos, k1 se ga je v teku časa človeštvo ustvarilo v svojih odnosih do narave. Ne gre več za nasprotje med svetlobo in senco, ampak za združitev in uskladi- tev nasprotujoČlh se lastnost1, ki jih skri- vajo v sebi narava in tehnika, gozd in mesto, kajti ravno gozd ponuja senco, skozi katero prodirajo tudi sončni žarki. Civilizacija, ki je v tej dilemt ustvarila 455 drugi pol, to je tehniko je možna samo s spojitvijo obeh polov; samo tako more preživeti. Da zaključimo problem obnovljenega ravnotežja med naravo in tehniko, mo- ramo por_ovno poudariti: v svojem priza- devanju za življenjsko harmonijo je člo vek ustvarjalen le, če najde kamen mo- drih, to je zlato sredino, zlasti rez med gozdom in mestom, starim in novim, življenjem in tehniko, naravo in mehani- ko, med soncem in senco, torej sredino med skrajnostmi, kajti vse enostransko- sti so brez duše, nam otežujejo dihanje; samo sredina ima dušo, diha in oživlja. Drži pravilo : ko je bilo podrto prvo drevo, se je začela civilizacija in če bo padlo tudi zadnje drevo, bo to konec civilizacije. Prevedel: dr. M Zupančič IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 OXF.: 972.2 IUFRO Okolje in odgovornost gozdarja Dr. Mansour Khalid Prinašam vam pozdrave od predsed- nice svetovne komisije za okolje in raz- voj, gospe Gro Harlem Brundtland, ki zelo obžaluje da kot glavni minister norveške vlade zaradi nujnih dolžnosti ni mogla priti, da bi vam danes tukaj govorila. Prosila me je naj kot podpred- sednik te komisije podam to gradivo. Z velikim veseljem sem sprejel to čast, še posebno, ker sedaj lahko vidim zname- nitosti Lj·Jbljane, o katerih mi je toliko pohvalnega povedal član naše komisije. dr. Janez Stanovnik Predvsem sem sre- čen, da se lahko udeležim kongresa, ki prispeva k našemu skupnemu cilju, to je gospodarjenje z našimi naravnimi bo- gastvi, po načelu trajnosti. Pri teh napo- rih so gozdarji v prvi črti obrambe in vaša organizacija, ena od najstarejših te 456 vrste, ki obstoja že več kot 100 let je pionir na tem področju. Ključni pomen gozdov in s tem goz- darskega raziskovanja smo vedno znova poudarjali pri delu Svetovne komisije za okolje in razvoj že vse od njenega začet ka. Naj izkoristim priložnost in vam po- vem nekaj več o našem delu. Komisija, ki je bila ustanovljena z resolucijo Splošne skupščine Združenih narodov, decembra 1983 je neodvisno telo. Generalni sekretar je izbral gospo Brundtland in mene kot predsednika in podpredsednika ter oba zastopava se- ver in jug in imenujeva člane komisije. Tako sva poiskala vodilne osebnosti v politiki, ekonomiji, znanosti, pravu in seveda tudi glede problema okolja in razvoja. Tako so zastopane vse celine, razvite države in države v razvoju, ne glede na geografske in ideološke ločnice. Z de- lom smo začeli jeseni 1084 in cd takrat smo imeli srečanja in javne razprave na raznih koncih sveta- Jakarta, Oslo, Ot- tawa in kmalu za tem Harare, Moskva, Tokio. Naš namen je, da na svež in ustvarja- len način obravnavamo kritični položaj glede okolja in razvoja na našem planetu in da pokažemo poti za izboljšanje med- narodnega sodelovanja glede teh pro- blemov. Zbrali smo najboljše dosegljive strokovnjake, da nam služijo kot sveto- valci na sestankih glede energije, indu- strije in prehrane. Kot je pričakovati, so nekateri naši svetovalci člani vaše orga- nizacije in so danes tukaj. Posvetovali smo se z oblastmi in vladami, z akadem- skimi skupnostmi, industrialci, bankirji, izvedenci za razvoj, z voditelji nadržav- nih organizacij in celo s privatnimi ose- bami. V nekaj naslednjih meseclh bomo dopolnjevc.li naše poročilo . Čez eno leto ga· bodo predstavili Splošni skupščini Združenih narodov. Zakaj je potrebno spet eno poročilo? Saj že dosti vemo o razsežnosti il nacionalno varnostjo«. Eden od članov našega posvetovalnega odbora je varnost takole opredelil: l> Var- nost lastnine ali dostopa do nje; narava bogastva ~n donosna dejavnost, vključno rezerve in dobroimetje, s katerimi se izognemo tveganjem, ublažimo udarce in premagujemo nepredvidljivost«. Nasprotno je največja nevarnost za današnji svet, da so med nami milijarde popolnom3 siromašnih ljudi. To ni samo moralno nesprejemljivo, je pogubno tudi za okolje katerega ti nesrečniki v svoji stiski slačijo do golega, ogroža politično stabilnost njihovih regij , pa tudi mir in stabilnost v vsem svetu. število revežev se zastrašujoče naglo povečuje ~n se bo povečevalo tako dol- go, dokler bodo ti reveži videli v veli- kem številu otrok svojo preskrbljenost v starosti in dokler ne bodo imeli možno- sti, da zapustijo svojo zemljo in živino svojim otrokom. Tako bodo uvideli, da je treba omejiti velikost družine. Vlaganje v reveže, da imajo tako oporo v svoji zemlji, da mobiliziramo nj ihove energije za obnovitev uničenega okolja, da jim pomagamo gospodariti z njihovimi naravnimi bogastvi po načelu trajnosti, vse to zna biti zelo hvaležno vlaganje. Tako lahko povečamo pridelo- vanje hrane, zagotovimo stalno oskrbo z drvmi, zaustavimo poplavo beguncev, ki silijo iz ekološko uničenega podeželja v mesta, zmanjšamo naraščanje prebi- valstva in izboljšamo narodna gospodar- stva. To je v resnici investiranje v nacio- nr=llno varnost Stroški take politike so neznatni v primerjavi s stroški napete in negotove varnosti v vedno hujši oboroževalni tek- mi. Da še rečem nekaj k temu, stroški so manjši kot 31 milijard dolarjev ki jih razvite države plačujejo svojim kmetom vsako leto kot posebne kmetijske sub- vencije, in tako povečujejo preobilje hrane na severu, ki ga zmanjšuje jug z udobnimi nakupi, ki veljajo kot pomoč ali posebno poceni uvoz. Ti poceni na- kupi pomenijo seveda škodo za domače kmetovalce, kar se nujno pokaže v zmanjšani domači pridelavi hrane, kar sklene začarani krog. Države, ki uživajo take ))ugodnosti«, s to subvencionirano pomočjo uvažajo brezposelnost in daro- valci imajo zagotovilo, da potreba po pomoči ne bo nikoli prenehala. In nazadnje naj programi pomoči predvidevajo vsote, ki naj bodo name- njene, da bodo domači proizvajalci lahko prodajali po ugodnejših cenah, kot tudi ostalo neposredno pomoč malim kmetom in pašniškim skupnostim. Preusmerjanje subvencij in pomoči za podpiranje cen, ne samo v kmetijstvu, ampak tudi v gozdarstvu, kar je odlo- 461 čilno za ohranjevanje tal, vode in pride- lavo hrane, ne bi terjalo večjih stroškov, toda bi zelo povečalo možne donose. V tej moderni in realistični opredelitvt nacionalne varnosti vidim velik izziv za gospodarske strokovnjake. Recimo na- črtovalci pri vladah držav v razvoju bodo potrebovali vaš nasvet o tem, kje je primerno gozd izrabljati za potrebe raz- voja in kje je treba gozd ohraniti zaradi pomembnih varovalnih vlog. Rabili bodo vaša raziskovanja pri predvideva- nju učinkov izkrčevanja posameznih gozdnih površin na posebnih lokacijah in vaš prispevek k uveljavljanju gozdno- poljedelskega gospodarjenja (agrofore- stry). Lahko pomagate pri napredku lesne industrije v deželah v zazvoju, ki sedaj izvaža za 7 milijard dolarjev lesa, toda uvaža za lO milijard dolarjev lesnih izdelkov. Gozdarstvo ima velike možnosti, da poveča donosnost gozdov z boljšimi na- čini obnove gozda, s tkivnimi kulturami, sestavo drevesnih vrst, z boljšo izrabo gozda in lesa itd. Toda za to bJ potreb- nih več raziskav v tistih delih sveta, kjer so potrebe velike, toda znanje je šele na začetku in raziskovalne možnosti so skromne. Lahko pomagate pri U$tanav- ljanju šol in inštitutov in pri vzgoji kBdrov zan)e. Gozdarstvo mora biti pripravljeno so- delovati z dmgimi panogami ir: razširjati svoja spoznanja. Prepogosto specialisti s področja okolja in razvoja delujejo v zvišeni lo-::enosti. Gozdarstvo je v resnici ključ do nacionalne varnosti in se mora slišati na zborih odločujočih in pokazati pomen gozdarstva za pridelovanje hrane in za zaposlovanje. Prav tako mo- rate razgibati volilce in podeželske proi- zvajalce. Sporočilo o medsebojni odvi- snosti ohranitve okolja in razvoja rabi vašo pomoč, da se bo slišalo dovolj daleč . Tisti do vas, ki delate v industriji tudi 462 lahko postanete glasniki tega sporočila in poudarjate odgovornost industrije pri financiranju raziskovalnih možnosti v Tretjem svetu. Tisti izmed vas, ki delate v akademskih krogih, morate opozarjati študente in raziskovalce na izzivajoče probleme gozdno-poljedelskega gospo- darstva (agroforestry), na krizo pre- skrbe z drvmi, na ohranjevanje rodovit- nih tal in vodnih virov v deželah, kjer usposobljenih gozdarjev zelo primanjku- je. Tisti izmed vas, k1 delate v vladah, lahko vplivate na preusmeritev subven- cij in pomoči ter na krepitev sporazumov in ustanov, kot so tiste v zvezi s tropskim lesom. Na kratko, kot rečeno, vi ste v prvi vrsti boja za izrabo okolja po načelu trajnosti in za razvoj, ki bo prinašal blagostanje. To je delo, na katerega ste lahko ponosni. Mi ostali računamo na vas! Prevedel: M. Zupančič IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 OXF.: 972.2 IUFRO Človek in evolucija Lbtsch, B., Klbtzl, B. I. del Etološki pristop - Svet Konrada Lorenza - Za mirovno pogodbo z naravo II. del Ekološki pristop - Učenje od življenja Uvod B. Lčtscha k njegovemu ključnemu govoru na kongresu IDFRO v Ljubljani 1986 .Dobro se zavedam, da dolgujem to povabilo, ki ga visoko cenim, mojim tesnim odnosom s Konradom Lorenzom. Kot sem jaz razumel, je profesor Mlinšek zaprosil avstrijsko ministrstvo za zdravje in okolje, naj predlaga ključnega govor- nika iz dunajskega kroga Konrada Lo- renza. Čeprav se zelo zanimam za etologijo in čeprav sem veliko pridobil iz osebnih stikov s Konradom Lorenzom (ki je po- stal očetovski prijatelj in resnični zaščit nik našega ekološkega prizadevanja), jaz nisem etolog. Skupni boj za boljše okolje nas združuje že več kot dvanajst let. Inštitut za preučevanje okolja in nje- gove ohranitve pri avstrijski akademiji znanosti, ki mu pripadam, je aktiven v skoraj vseh spornih vprašanjij glede izrabe okolja, od problemov mestnega prometa pa do organskega kmetovanja, od vodnih elektrarn v Alpah in na Do- navi pa do zaščite gozdov ob rekah. Kot veste, je Konrad Lorenz doma na zelo širokem področju od psihologije do splošne ekologije in od filozofije pa do varstva narave. SVET KONRADA LORENZA Konrad Lorenz je bil rojen 7. novem- bra 1903 v Altenbergu blizu Dunaja kot drugi sin zelo poznanega kirurga orto- peda. Ko je dokončal študij medicine na Dunaju, se je popolnoma posvetil zoolo- giji in psihologiji in tako dosegel svoj drugi doktorat (1933). Že kot petletni deček je Konrad raziskoval pojav vtis- njenja pri racah, kar je tudi njega vtisni- lo. Skupaj s svojo tovarišico pri igranju in kasneje ženo Gretl je preživel nepo- zabna poletja, ko je opazoval race in njihove mladiče v naravnem paradižu bujnih obvodnih gozdov in v mrtvih vodnih rokavih blizu Altenberga. Ti obdonavski logovi so postali zi- belka zgodnje etologije, to je znanosti, ki se ukvarja s pojavi družabništva pri prosto živečih živalih 6 O'L,irorn nd. njihovo prirojeno obnašanje in zmožnost učenja. Ko je odkril pojav vtisnjenja pri novo zvaljenih račkah, to je sprejemanje vti- sov, ki se kasneje ne izbriše jo ali fiksira- nje v otroštvu, kot to imenuje psiho ana- liza, je mali Konrad odkril nekaj, kar bi lahko viC.el vsak kmečki otrok. Iz tega je razvil znanstveno metodo, ki nam je prinesla globji vpogled v naravo živali. »Raziskovanje je videti, kar lahko vidi vsak, toda misliti, kar nobeden ne misli<< je rekel Szent Gyorgyi, nobelov nagraje- nec in odkritelj vitamina C. V letih 1923 do 1929 je delal pionirska primerjalna opazovanja vedenjskih vzorcev tako di- vje kot domače race in gosi. Začenjal je razumeti »jezik« in socialna sporoČlla kavk, krokarjev in drugih vrst ptičev, hkrati je preučeval ribe in pse z navdu- šenjem oladega znanstvenika, ki si je pravkar odprl nova vrata. V letih 1959-1973 je bil Lorenzov inšti- tut za fiziologije vedenja pri Seewiesanu pri Milnchnu v središču pozornosti eto- logov z vsega sveta. Takrat je tudi obja- vil knjige »Evolucija in prilagoditve ob- našanja« (Harvard University Press 1961), »O napadalnosti« (1963, v angleš- čini 1966 Harcourt Brace Jovanovich), »Osem smrtnih grehov civiliziranega človeštva« (Harcourt Brace Jovanovich, Inc. 1974). Leta 1973 se je umaknil z inštituta Maxa Plancka in se je vrnil v svoj ljubljeni domači kraj Altenberg pri Dunaju, kjer je s pomočjo avstrijske akademije znanosti postavil raziskovalno postajo. Sem je vložil tudi velikansko vsoto svojega denarja, ki ga je istega leta prejel kot srečno presenečenje . Skoraj ravno na svoj sedemdeseti rojstni dan je prejel Nobelovo nagrado za fiziologija in medicino, skupaj s Kar- lom von Frisch, odkriteljem »jezika« če bel in skupaj s svojim genialnim prijate- ljem Nizozemcem Nikolaasom Tinber- gen. Javno priznanje in spoštovanje po vsem svetu, ki ga je deležen Nobelov nagrajenec, je Konradu Lorenzu pome- nilo izziv in obveznost, da se je vedno oglasil, kjer so potrebovali njegovo avto- riteto pri varovanju okolja in za boljše 464 razumevanje ekološke omejenosti, s ka- tero se človeštvo srečuje. Med tem je Konrad Lorenz, sivobrad, očetovski in blago hudomušen, postal najbolj poznan znanstvenik nemško go- vorečih dežel in eden od vodilnih evrop- skih osebnosti, ki so se znale z ekološko zavzetostjo približati vsem slojem prebi- valstva. Pri tem dramatično opozarja našo porabniško družbo, ki meče še uporabne stvari v odpadke, da spre- meni svoje samomorilsko gospodarje- nJe. V nekaj pomembnih razpravah o vprašanjih okolja, je imel Konrad Lorenz kot povabljeni govornik v sredstvih jav- nega obveščanja ali v avstrijskem parla- mentu, z malo, toda z močnimi beseda- mi, odločilen vpliv na tisoče do takrat še neodločnih državljanov. Tako je bilo pri javni razpravi o ener- giji, ekologiji in ekonomiji, ko je Lorenz s pretehtanimi argumenti podprl avstrij- ska protijedrska gibanja. To je bil demo- kratičen boj, ki se je končal z referendu- mom leta 1978. Z manjšo, toda jasno večino glasov se je prebivalstvo odloči lo, da zaprejo edino jedrsko centralo v državi, še preden je njen reaktor sploh začel delati. Centrala je bila ravno zgra- jena na 20 km oddaljenosti od Dunaja, v možnem potresnem območju. Tako je Avstrija prva dežela na svetu, kjer imajo model jedrske električne centrale v merilu l : l. Tak reaktor je gotovo najvarnejši na svetu. Skupine ekologov so predlagale, naj to jedrsko centralo spremenijo v muzej zastarelih tehnologij, ker pomeni veli- kanskega tehnozavra, obsojenega na izumrtje. Toda temeljna filozofija Loren- zovega kroga je preprečiti vse vrste nepopravljivih škod, ne samo okuženje okolja z radioaktivnostjo, ampak tudi nenadomestljivo dediščino biološkega razvoja (evolucije), ki se, ko je enkrat izgubljena, ne more nadomestiti niti z denarjem, niti s tehnologijo. Odkar je ogromna vodna elektrarna uničila nekdanje bujne logove v bližini njegovega domačega kraja, je Konrad Lorenz kot priča katastrofalnega uniče nja narave zaradi vodne zajezitve, silo- vito nasprotoval še eni taki zajezitvi Donave. Bila je politična volja avstr~ske vlade, da zgradi vodno elektrarno pri Hain- burgu v Spodnji Avstriji, in vsi politični argumenti so bili podrejeni tej voljL Toda politična volja se menja. kot se menja vlada. Toda vrednosti, k jih mo- ramo ohraniti, so dediščina milijonov let. Avstrija je demokratična dežela in tako je bilo možno, da je 55 biologov s 17 univerzitetnih inštitutov in muzejev izdalo resolucijo. V njej so ugotovili da bi nameravana vodna elektrarna uničila jedro predvidenega narodnega parka, da bi gradnja uničila sedem kvadratnih kilometrov biološkega rezervata. Nekdanji minister za zdravstv::::> in var- st~o okolj::1 je nekoč rekel Lorenzu: »Dragi profesor Lorenz, ne morete biti proti vsemu- najprej proti jedrski ener- giji, nato proti umazanem premogu in sedaj pa proti čisti vodni energiji ... «. Lorenz je odgovoril: »Naj vas spomnim, da mi ekol.:Jgi ne počnemo prav nič več, kot ste vi počeli dolga leta kot zdravnik, ki ga vodi etični kodeks zdravniškega poklica. Vi ste vodilni član treznostnega gibanja, torej ste proti pijanstvu. Potem ste začeli propagando proti kajenju in sedaj ste tudi proti mamilom. Ne morete biti proti vsemu ... Pa vendar ste lahko. Celo morate biti, ker naju oba veže Hipokratova prisega: primum nil nocere - predvsem ne povzročaj šk.:Jde. ln škodljivo je vsako povečanje porabe energije v našem omejenem in ranlji- vem ekosistemu zemlja, ki ima le en sam zakoniti energetski dohodek, to je sončna energija, katero bomo morali izrabljati tako, da ne bomo uničevali zadnjega ostanka bujnih obvodnih goz- dov.« Spopad se je stopnjeval, ko je elek- troenergetsko podjetje začelo sekati več kvadratnih kilometrov edinstvenih gozdov na mokrih tleh ob Donavi. Tisoči varstvenikov narave je zasedlo zemljiš- ča, kampirali so na zaledenelem močvir ju, se upirali policijskim silam, toda brez vsakega nasilja. Sledila je »miroljubna državljanska vojna«, ker sta v Avstriji ekološko in mirovno gibanje skoraj isto- vetni in oboji priznavajo ideal nenasilno- sti. Nazadnje, sredi zamrznjenega polo- žaja in v zamrznjenem gozdu (december 84-januar 85) je zvezni kancler proglasil »božični mir«. Znova so Lorenz in njegovi prijatelji začeli težavna pogajanja z vlado. Rezul- tat tega je bil zgodovinski mirovni pakt med Nobelovim nagrajencem in kan- clerjem in nam je bila dana možnost, da smo začeli iskati med alternativami, če prav so mogočni sindikalisti in indu- strialci še vedno hoteli graditi jez in potopib bujne logove. Tako je bilo odločeno , da se predvidi narodni park Toda narodni park ni združljiv s sedanjim tipom velikih zajezi- tev, ki odrežejo gozdove in logove na- ravnega od nihanja in utripanja reke, kar pomeni srčni utrip tega dragoce- nega ekosistema. Medtem je odločitev vrhovnega so- dišča, da je nameravana zajezitev v nasprotju z zemljiškim zakonom in da vpliv zajezitve na zaloge pitne vode ni dovolj razčiščen. Vendar za prihodnost ne moremo biti brez skrbi. Narodni park še ne more onemogočiti graditev vodne elektrarne kdaj kasneje, ker je narodni park zaen- krat izraz politične volje. Toda če bo zajezitev in elektrarna enkrat zgrajena. nam narodnega parka ne more vrniti noben denar in tudi ne najboljši politični nameni. 465 Zadnji argument Konrada Lorenza in njegovih svetovalcev, s kateri:n so pre- pričali avstrijsko javnost, je bolj učinko vita raba energije v družbi preobilja in porabništva. Čas je, da se tudi v razvitih državah pripravljenost za omejitev pri samem sebi. To ni potrebno samo zaradi ekoloških nevarnosti, ki nam grozijo, ampak tudi zaradi vedno širšega pre- pada med bogatimi in revnirm na našem ogroženem planetu. Lorenz vztraja na tem, da nekaterih vzrokov svetovne krize ne moremo od- praviti s tehnologijo, ampak jih moramo razumeti kot množično nevrozo. Po- novno spoštovanje starih človeških vred- not in čustvenih potreb, kakor tudi nov odnos do kulturnega izročila, n3j dopolni čisto številčni in analitični pristop pri iskanju poti nazaj oziroma naprej k pristni človečnosti. ETOLOŠKJ PRISTOP Za mirovno pogodbo z naravo Konrad Lorenz vidi ključ za razumeva- nje svetovne krize v sledečih vprašanjih: Kaj dela človeka uničevalca svojega življenjskega okolja? Kaj žene to visoko organizirano bitje, da žene svojo lastno vrsto na rob uničenja? Etologija je pokazala, da so :ako žival- sko kot človeško početje, kot tudi notra- nji vedenjski vzorci, ekološka prilagodi- tev in rezultat dolge evolucije, in jih lahko primerjamo s koristnimi morfolo- škimi ali fiziološkimi značilnostmi. Toda naša kultura je vedno zelo nasprotovala mišljenju, da ima človeško vedenje ži- valske korenine. Ko je nekoč žena nekega anghkan- skega škofa slišala, da se je človek morda razvil iz opice, je rekla: )) Upajmo, da to ni res. če je pa res, pa molimo, da se ne bo povsod razvedelo.« Življenje obstoja na zemlji že več kot 466 3,5 bilijonov let. V tem času se je razvila ogromna raznolikost vrst, pa vendar so si vsi organizmi nekako sorodni. Domne- vamo, da se je človek pojavil pred nekako 600.000 leti in je živel v manjših skupinah in plemenih kot nabiralec sa- dežev in lovec. Šele pred 3000 leti je prerastel to stopnjo razvoja. Toda šele približno 30 let nazaj ima človek navado, da gre po opravkih tako, da ima eno tono kovine okrog sebe. Od takrat se je začelo zemeljsko ozračje močno spremi- nja ti. Za zgodovino modrega planeta je to le kratka epizoda. Če si predstavljamo evolucijo življenja v merilu enega leta, bi ta najnovejša tehnološka civilizacija trajala le tretjino zadnje sekunde. Biolo- ško prilagoditev vrste Homo sapiens na industrijsko okolje lahko pričakujemo šele po 800 generacijah. To pomeni, da je potrebno najmanj 16.000 let evolucije, da selekcija izoblikuje eno samo dedno vedenjsko značilnost. Etologi so prepri- čani, da je vsak otrok, ki se danes rodi, še opremljen z vedenjskim repertoar- jem kamenodobneqa človeka. )) Kame- nodobni lovci v razkošnih avtomobilih« je Otto Koenig imenoval ta pojav. Pri kamenodobnem človeku so bili prirojeni vedenjski elementi nujno po- trebni za preživetja. Majhne skupine kamenodobnih ljudi so se morale braniti pred drugimi skupinami kamenodobnih ljudi, so se morale bojevati med seboj za omejene količine hrane v sovražnem okolju. Umrljivost je bila velika, toda oblaožala jih je na videz neizčrpna nara- va. Danes je položaj popolnoma druga- čen in prav ti nekdaj koristni vedenjski vzorci so nevarni za civiliziranega člove ka. Ta živi v anonimni množični družbi, je preobilno preskrbljen s hrano, ni se mu treba bati naravne selekcije. Toda pri tem ima uničevalni telmološki poten- cial, o katerem nekaj rodov nazaj še sanjati ne bi mogel. Evolucija je poskrbela za varovalne mehanizme, ki nadzirajo našo napadal- nost. To je naša zmožnost navezati prija- teljstvo in ljubezen, ali razorožujoč vpliv otroka, ker ščiti najslabotnejšega. Toda večina zavor za našo napadalnost deluje na temelju osebnega poznanstva oseb v skupini ali vsaj na temelju osebnega stika, seznanjanja z očmi, kretenj ali drugih zr:akov. Ta prirojeni čustveni mehanizem pa ne more preprečttt anommnega ubija- nJa, ko streljamo na >>neprijatelja«, ki ga ne vidimo ali ko pritisnem9 na gumb za sproženje atomske bombe. Življenje v veliki anonimni množici sodobnih mest tudi izziva napadalnost ali vsaj neke vrste brezbrižnost, ki je v glavnem prav tako nečloveška. Zaradi podobnih razlogov evolucija ni mogla dati prirojene a odpora proti onesnaževanju in uničevanju narave na veliko. To pač ni bil problem človeške vrste, ki je v glavnem rabila samo nekaj preprostih orodij. Nimamo nobenih pri- rojenih zavor, ko je treba ubijati Mater Zemljo ali Brata Drevo. Zato rabimo nove kulturne navade, nove vzgojne cilje, in s tem skoraj religiozni odnos do narave. Človek, ki se je v veliki meri zavaroval pred naravno selekcijo, se bo razmnoževal preko vseh ekoloških meja in poleg tega ga ogroža dednostna izro- ditev. Zato se moramo posebno varovati pred dodatnimi mutagenimi vplivi. Levičarski ideologi so Konrada Lo- renza pog-osto napačno razumeli ali raz- lagali. Sicer pa on nikoli ni zanikal izr ed- nega položaja človeka in pomembnosti učenja. Nikoli ni vztrajal na tem, da je napadalno vedenje človeka neizbežna usoda. Nikoli se ni skliceval na biološke vidike, in tako zagovarjal nasilje in krivi- ce. Toda prepričan je, da je treba spo- znati prirojene elemente našega obna- šanja, da jih tako uspešno obvladamo. Samo globje razumevanje »Človeka uničevalca<<, »Človeka nenasitneža«, »Človeka kot teritorialnega bitja« in »na- padalnega človeka((, pa tudi »Človeka kot nežnega socialnega bitja« nam bo omogočilo, da bomo svoje otroke pa- metno vzgajali in da bomo ustvarili so- cialne razmere in okolje, v katerem se bo dalo živeti z najmanjšo mero nevro- tičnih odzivov. Kdor pozna filogenetske korenine člo veka, se dobro zaveda pomembnosti učenja. Evolucija je napravila človeka tako, da se mora na gotovi stopnji mla- dostnega razvoja pridobivati kulturo in predvsem se naučiti jezika. Če te mož- nosti nima, zakrnijo organi, ki služijo za govorjenje in tak človek nikoli ne more postati pravi človek. nPo svoji najbolj pravi naravi je človek kulturno bitje« pravi Lorenz, ki je medtem dodal zna- meniti izrek, ki je napisan na kletki za opice v frankfurtskem zoološkem vrtu: »Dolgo iskani vezni člen med opico in pravim človeškim bitjem - to smo mi.<< Boljše poznavanje samega sebe bo vodilo človeštvo k človeškemu omejeva- nju ~o.rnega .sebe, ko.r narn je .sedaj lako zelo potrebno. Lorenzova knjiga »O na- padalnosti«, »Osem smrtnih grehov civi- liziranega človeštva« in ))Pred ogleda- lom«, nam kažejo, po kateri poti moramo iti. Hoimar von Ditfurth, zelo poznani znanstveni pisec, je k temu dodal še svojo izzivajoča misel, ki nam pomaga, da spoznamo sami sebe. Človek je torej edino bitje na tem planetu, ki ve, da ga čaka neizbežna smrt, in ga ta misel ne moti veliko. Človek je mojster zatiranja. In bitje, ki je zmožno zatreti misel na svojo lastno smrt, more zatreti tudi kaj drugega, npr. mtsel na umiranje naših gozdov, misel na možnost velikega eko- loškega ali atomskega uničenja. Vprašamo se, je zmožnost zatiranja, ki nam sicer utegne pomagati, na drugi strani ne zapečati naše obsodbe. Človek in evolucija II. Ekološki pristop Učenje od življenja Tri in pol bilijonov let je bilo potrebno, da je življenje na zemlji doseg-lo današ- njo raznolikost in popolnost. Tehnološki človek je rabil samo nekaj desetletij, da je resno ogrozil ravnotežje v naravi, kjer se prepleta dva milijona vrst živih bitij. Kot pravi projekt »GLOBAL 2000«, ki je najbolj obsežna študija o razvoju oko- lja do leta 2000, bo do konca tega tisočletja izginilo nekako 300.000 vrst živih bitij, če razvoj človeštva ne bo spremenil svoje smeri. Porušeno bo na- ravno ravnotežje, ki nam sicer daje zrak, ki ga dihamo, vodo, ki jo pijemo in hrano ki jo jemo. Kako naj se človek izogne uničenju narave in samega sebe? Narava sama daje najboljši odgovor: »globalna ekono- mija življenja« se je izpopolnjevala več kot tri in pol bilijonov let, ne da bi pri tem bankrotirala. Katera so pravila, ki so napravila življenje tako uspešno? Ali je ekologija dolgoročna ekoncmija? l. Konzervativnost Življenje je konzervativno v najbolj- šem porr_enu besede - ohranja dobre tradicije. Čeprav se igra z majhnimi inovacijami (spremembe v oblikovanju genov, mutacije), ne zavrže preskuša- nega samo preprosto zaradi :ega, ker je staro. Ni novo, kar izpodrine staro (kot izgleda to v današnjem kulturnem življenju), ampak boljše izpodrine do- bro. Dobro se pokaže v dolgem po- stopku preskušanja (poskus in napaka) - v nara'Jni izbiri. 99,99% teh mutacij narava zavrže, ker je možnost, da bi mutacija izboljšala vrsto, tako majhna, kot je majhno upanje, da bo tiskovna napaka izboljšala dobro sestavljeno pe- snitev. 468 Imamo mutacije, kjer posamezen kro- mosom kaže nepravilnosti ali je celo posamezni gen okvarjen. In vendar te določajo usodo otroka tako, da je otrok močno prizadet. če ima osebek v svojih celicah tri kromosome 21 namesto samo dveh, bo otrok postal duševno zaostal (Dawn-sindrom, trisomija -21). Toda tudi mnogo manjša, z mikroskopom neopa- zna napaka na enem samem genu, kar povzroča pomanjkanje enega encima, povzroča bolezni presnove, npr. fenilke- tonurija, in otrok je duševno prizadet. To opazimo šele šest mesecev po rojstvu. Če napako v presnovi hitro odkrijemo, stroga die ta še more preprečiti najhujše. Čeprav genetske napake kot take ne moremo odpraviti, lahko tak osebek živi normalno in more prispevati k povečani pogostnosti defektnega gena pri nasled- nji generaciji. Tudi druga z dednostjo povzročena bolezen presnove, slad- korna bolezen, ne zmanjšuje možnosti, da bi bolnik imel potomstvo. Tako nam znanost odpravlja naravno selekcijo in tako daje možnost za kopiče nje napak v skupnem genskem fondu civiliziranega človeštva. Prav ta zdravni- ški in človečanski napredek, kateremu nikakor nočemo oporekati, še povečuje nesorazmerje med vedno pogostejšimi dednostnimi napakami in zmanjšanim pritiskom naravne izbire. Zaradi tega tragičnega konflikta se bo poslabšalo dednostno zdravje prebivalstva m vedno več ljudi bo treba držati pri življenju z vedno bolj razširjeno zdrav- stveno službo. Civilizacija, ki nas uspe- šno ščiti pred mnogimi faktorji naravne izbire, mora hudo paziti, da se izogne dodatnim možnostim genskih mutacij (nevarne kemikalije, radioaktivnost). Mi smatramo, da je to najmočnejši argu- ment proti jedrski tehnologiji. V naravnih populacijah, v katerih de- luje naravna izbira, večja stopnja gen- skih mutacij samo pospeši njihov razvoj, celo poveča nJihovo poprečno vitalnost po nekaj sto generacijah. Dejstvo, da najdemo najbolj zdrave prebivalce v visokih gorskih krajih (okrožje HunzA, Kavkaz, Vilcabamba, Ecuador), lahko delno pojasnimo s povečanim naravnim žarčenjem, kateremu so ti ljudje izpo- stavljeni že skozi tisočletja njihove evo- lucije. Na drugi strani pa v tistih krajih naše zemlje, kjer je naravno žarčenje izredno visoko, kot npr. Kerala v Indiji z monazitkim peskom z veliko torija, opažamo povečano pogostnost kromo- somskih nepravilnosti pri ljudeh in štiri- krat več težkih duševnih zaostalosti ded- nostnega izvora, npr. Down-sinC.rom, kot je to sicer normalno. Ta epidemološka odkritja so še en močen opomin za tiste, ki mislijo, da mi lahko prenesemo dodatno radioaktivno žarčenje. Kljub svoji pripadnosti tradiciji je evo- lucija ustvarila najbolj zapletene letalne naprave pri živalih, radarje pri kitih, ultrazvočna tipala pri delfinih, televizij- sko kamero človeškega očesa in najbolj pripraven super-kompjuter čloVE::ških možganov. Lahko rečemo: pripadnost tradiciji ni ovira, ampak dober temelj za resnični napredek. 2. Zaključeni krogotoki Vsi iztrebki, vsako mrtvo telo postane temelj za obstoj drugih organizmov - to je popolna ponovna uporaba odpadkov v naravi. Ali je tako organizirano tudi naše gospodarstvo? Pravkar se je začela proizvodnja pijač v aluminijastih ploče vinkah in ~lastičnih steklenicah za en- kratno rab:), da bi tako dali zagon naši podržavljeni industriji. V Združenih državah razmišljajo o prepovedi take embalaže, ki je nastlana po vsej deželi. Obupane lokalne oblasti razpisujejo na- grade za pobiranje teh odpadkov. Za pobiranje aluminijastih pločevink upo- rabljajo celo šolane pse. Pločevinke, ki jih zavržemo, katerih proizvodnjo podpira vlada in ki poveču jejo gore odpadkov v Avstriji, rabijo za svojo izdelavo prav toliko energije, kot bi jo proizvedla vodna elektrarna v zgor- njeavstrijskih gorah, o kateri sedaj teče vroča razprava. Poleg tega bi investicija 70 milijonov avstrijskih šilingov ustvarila samo 30 dolgočasnih delovnih mest ob ogromnih strojih. 3. Varčevanje energije z učinkovito rabo Sonce je edini vir energije za vse živo na Zemlji. »Sončne celice« zelenih ras- tlin lovijo to energijo. V klorofilu v lamelah kloroplastov se kozmična energija spreminja v elek- trični potencial, ki razcepi vodo v vodik in kisik. Medtem, ko kisik odhaja v ozračje, vodik reducira ogljikov dioksid m tako nastaja organska snov. To je osnova za ekonomijo vodikovega goriva življenja na Zemlji, kjer rastline proizva- jajo organsko gorivo, večina ostalih živih bitij pa je odvisna od vodika, ki je uskladiščen v organski snovi. S ponovno združitvijo tega vodika s kisikom v ozračju, pri čemer ob procesu dihanja nastaja voda, živali in aerobni mikroor- ganizmi dobivajo svojo bioenergijo. Taka ekonomija vodikovega goriva je najpomembnejše energetsko upanje človeštva v prihodnosti. Že uporabljajo fotovoltne plošče za pridobivanje vodika iz vode. Vodik se je pokazal kot zelo primeren nosilec energije. Lahko ga transportiramo v naftovodnih ceveh iz od sonca požgamh puščavskih dežel, ah pa ga proizvajamo blizu mesta porabe. Vodik gori z najbolj vročim plamenom, ki ga poznamo, poganja stroje, služi za sintezo organskih snovi, daje elektriko v vodikovih gorilnih celicah. Pri izgore- vanju daje čisto vodo, kar je 1sti kemični proces kot pri biološkem celičnem diha- nju. Če s tehniko posnemamo vehko 469 vodikovo gonlno ekonomijo biosfere, ki jo poganja sončna svetloba, moramo rudi sprejeti njegove kozmične omejitve, to je količino razpoložljive sončne radia- cije (sol:1rno konstanta). Življenje, se je prilagodila temu ome- jenemu dotoku energije, tako da je raz- vijalo vedno bolj popolno izra:Oo te ener- gije. Organizem, ki se najbolje znajde v tej omejeni preskrbi, bo zmagovala v boju za obstoj. Že neznaten svetlobni signal drobne kresničke ima boljšo svetilne učunkovi tost, kot vse žarnice, ki jih naredi človek. In mitotondriji, energetski generatorji v celicah, delajo s 60% učinkovitostjo, kar je toliko, kot pri najboljših energetskih celicah, ki jih premore NASA. Najvišje oblike življenja, toplokrvne živali kot ptice, sesaJci in človek, zac:i'žijo svojo metabolično odpadlo toploto in tako osvajajo zaledenela področja zemlje ter ostanejo aktivni tudi v času, ko insekti in plazilci otrpnejo od mraza. Namesto, da bi se od tega kaj naučili, samozavestni energetski menežerji po- stavljajc eno zapravljivo termoelek- trarno poleg druge. Tako ena termoe- lektrarna porabi l milijon ton premoga vsako leto za proizvodnjo 700 MW elek- trike in pri tem 60% te dragocene ener- gije, ki bo proizvedeno ob znatnem obremenjevanju okolja, odplaknemo npr. v Donavo, ker ni blizu nobenih primernih porabnikov za to ogromno količino toplote. To je gigantski grelec reke, ki uniči 600.000 t premoga letno. S tem premogom bi lahko ogrevali naj- manj 100.000 stanovanj. Ali ne bi bilo, bolj pametno, da bi združili proizvodnjo elektrike in toplote v majhnem menlu, da bi s kurjenjem plina pridobivali tako elektriko kot to- ploto. In pri tem ni nič hudega, če je plin kot čistejše gorivo nekoliko dražji, saj je izraba proizvedene energije toliko boljša. 470 4. Omejitev samega sebe Narava pozna številne mehanizme, da ukroti neomejeno rast in eksplozijo populacije in sicer še preden je okolje uničeno (npr. konkurenca med vrstami, ovire v okviru vrste, stres zaradi prena- seljenosti, naraščanje epidemij, bolezni in naravnih sovražnikov s povečano go- stoto populacije). Svobodno tržno gospodarstvo ima ve- liko podobnosti z biološkim sistemom samodejnega uravnavanja (konkurenca, medsebojno vplivanje ponudbe in pov- praševanja), terja varnostne ukrepe, da bi zaščitila LJUDI pred socialnimi sti- skami in izkoriščanjem in zato imamo tako imenovano »Socialno tržno gospo- darstvo«. Tega moramo sedaj razširiti v »ekološko socialno tržno gospodarstvo«, da bomo obvarovali NARA VO pred usodno eksploatacijo. Samo od tržnih mehanizmov ne smemo pričakovati preveč, ker trg se pogosto obnaša iracionalno. Danes, to je leta 1986, nimamo večjih rezerv nafte v zemeljski skorji, kot leta 1973. Tako smo le 13 lel bližje popolnemu izčrpanju naftnih rezerv. Ne glede na to so se pred kratkim cene nafte znižale. Trg ni zmožen. da bi izražal omejenost zalog, kaže le kratkovidna igro ponudbe in povpraševanja. V našem življenju je naj- pomembnejše dobro zdravje in vse tiste naravne in kulturne vrednote, ki jih ne moremo primerno oceniti z denarjem. Da jih obvarujemo, moramo igri dodati pravila. Trg pozna ceno stvari, toda ne njihove vrednosti. Peto, nd.jbrž najbolj fascinira joče pra- vilo biološke evolucije je: 5. Polikulture namesto monokultur - raznolikost namesto enoličnosti To naravoslovno spoznanje velja tudi na področju poljedelstva, urbanistič nega načrtovanja in prav tako na po- dročju energetske, gospodarske in kuJ- turne politike. V gozdu stotine različnih antagonistov omejujejo število gozdnih bolezni in škodljivcev, npr. paraziti )n predatorji. Raznolikost vrst živih bitij zagotavlja ravnotežje, kjer se vrste med seboj nadzorujejo in imajo možnost, da preidejo od ene vrste prehrane na dru- go. Na drugi strani je ekosistem, ki je reven na številu vrst in je nastal kot monokultura ali kot posledica uporabe strupov in herbicidov, zelo občutljiv na razne bolezni in škodljivce (»pesticidni sindrom«). Življenjsko okolje je bolj odporno na krize, čimbolj so njegove ekološke niše zasedene. Tako je tudi gospodarski si- stem bolj varen pred laizo, če ima veliko raznovrstnost sektorjev, kjer se posamezni sektorji izogibajo konkurenci s specializacijo in kjer so tudi sektorji brez ozke specializacije in tako zelo prilagodljivi za potrebe trga! V tem je moč majhnih in srednjevelikih podjetij . V času, ko stagnira povpraševanje po gotovih vrstah množično proizvajanega olaga, smo lahko v Avstriji srečni, da nismo stavili vse na veliko podržavljeno industrijo, ki se stalno ubada z gospodar- skimi katastrofami. Imamo še množico obrtnih in malih podjetih. Od 12 avstrij- skih delavcev jih 10 dela v majhnih podjetjih. Od 40.000 podjetij, kolikor jih je registriranih v Spodnji Avstriji, jih ima 30.000 največ pet delavcev. Mala in srednjevelika avstrijska po- djetja zaposlujejo več delavcev, kot ve- lika industrijska podjetja, toda pri tem porabijo samo tretjino toliko elektrike. Kaj naj :Oi bilo danes bolj logično, ali delno intenzivna dejavnost, ki močno izčrpava naravna bogastva; ali pa poli- tika polne zaposlenosti ob čim manjši rabi energije, ob čim manjšem obreme- njevanju naravnih bogastev in okolja, in ki daje možnosti za obetajoča gospodar- sko aktivnost pri varovanju okolja? Primer: preusmerjanje gradbene in- dustrije od velikanskih energetskih objektov, predimenzioniranih cestnih projektov, od prefabriciranih betonskih hlokov v predmestjih, od bmtalnega zabetoniranja vodnih strug itn., k raz- novrstnim delom pri varčevanju energi- je, revitalizaciji mest, k razbremenjeva- nju okolja z urejanjem prometa, k obnovi umirajočega rastlinja v mestih, k bolj naravni regulaciji voda z več zelenja. Vlade, ki so glavni klienti gradbene industrije, naj bi opogurnljalc razvoj sta- bilnega in raznovrstnega narodnega go- spodarstva. Ko se uveljavlja na tujih tržiščih, si mora gospodarsko podjetje izdolbsti ali najti svoje »ekološke niše« in ne proizva- jati tistega, česar že drugi naredijo pre- več, npr. avtomobilov. General Motors California je odpustil vseh 4500 delavcev ene od svojih tovarn in to ravno v času, ko je Avstrija ponujala temu industrij - skemu gigantu bilijone šilingov, da zgradi veliko avtomobilsko tovarno pri Dunaju. Vlada je tudi dajala milijone, da je privabila tuje investitorje za tovarno sulfatne celuloze na najbolj onesnaženi reki na Štajerskem. Letna subvencija, ki jo je vlada obljubljala za to tovarno, je znašala toliko, kot predvideni stroški za plače delavcev. Tako bi lahko »razdelili denar med delavce in jim svetovali, naj gredo vrtnarit ali čebelarita. V naravi je eden od načinov prežive- tja in povečanja konkurenčnosti razširi- tev preko več ekoloških niš oziroma »poklicev<( v gospodarstvu narave. Ge- slo človeškega gospodarstva naj bi bilo: izogniti se konkurenci s pametnimi pro- izvodi, razen seveda če pametnega pro- izvoda sploh ne more biti. Ta izgovor si je i1.mislil knkšen funkcionar, da mu ne bi bilo treba priznati, da rabimo pa- metne iznajditelje in pametne investitor- je. Gospodarstvo mora vedno najti ali ustvariti nove potrebe. Resnične potrebe obstojajo v deželah 471 v razvoju. Treba jih je spoznatl m se prilagoditi posebnemu slogu življenja trgovinskih partnerjev, kot se organizem prilagodi posebnim simbiotičnim raz- merjem. Ekologija nam lahko da veliko idej. npr. dvokolo na pogon z električ nimi baterij::1mi, ki ne povzroča hrupa in smrada, ali tricikle za prevoz manjših tovorov v ozkih uličicah orientalskih mest in po mestnih kolesarskih stezah. Cilj razvoja mora biti čim manj hrupa, čim manj smrada, čim manj porabe prostora, čim manj porabe goriva name- sto zapleteEe, drage, nasilne visoke teh- nologije. Vrnimo se k načelu raznolikosti. Goz- darji že doigo vedo, da so mešani go- zdovi bolj stabilni, kot puste monokultu- re, katerih se prej lotijo razne bolezni in druge nadloge. Bogato razčlenjeno rečno obrežje ni samo lepše, ampak tudi bolj funkcionalno, kot mrtvo beton- sko rečno korito. Naravno rečno korito je boljše za gospodarjenje s talno vodo, za biološko samočistilno sposobnost vo- de, za ribištvo in rekreacijo. Kmetijstvo z mzličnimi kulturami je odpornejše na krize kot industrijska vzreja prašičev ali piščancev, katero podere ena sama epidemija ali majhna spremembe. cen na svetovnem trgu, Izredna gneča v hlevih in stres zaradi utesnjenosti je vzrok slabotnega zdravja piščancev v baterijah, zato rabijo več pomoči s kc.mikalijami. Tak način vzreje nasprotuje naravnim zakonom o uravna- vanju gostoze naseljenosti (glej: Omeji- tev samega sebe). Kmetje, ki imajo pripravljeno kakšno sobo za goste (>)mehki turizem«), bodo lažje preživeli krize, kot ogromni hoteli in gospodarske monokulture, ki so popolnoma odvisni od nihanja mednarodnega turizma. Razbitje mestnih področij v funkcijske monokulture, kot je poslovna in uradni- ška sredina mesta; puste spalne stolp- nice v predmestjih; veleblagovnice, ki 472 ubijajo ulične lokale; puste ceste z avto- mobilsko prometno monokulturo name- sto družabnih stikov na ulici, namesto kavarnic, ki se raztezajo na lllico in trgovinic: rekreacijske monokulture v obliki turistične industnje, kjer so počit nice bolj naporne kot vsakodnevno živ- ljenje -vse to so simptomi urbanistične krize zaradi izgube krajevne raznoliko- sti, zaradi izgube nekdanjih mnogona- menskih naselij in sosesk, kjer so se ljudje počutili doma in so zadovoljevali svoje potrebe, ne da bi jim bilo treba voziti se na velike razdalje. Razdelitev mesta na štiri monokulture, na stanovanjsko, delovno, rekreacijsko in transportno, je človeka razkosala, samo z vsakodnevnimi dolgimi vožnjami smo lahko še celi ljudje. Veliko časa, denarja m osebne energije nas stane, , da povezujemo ta ločena področja živ- ljenja med seboj. Naslednje načelo uspeha biološke evolucije je: 6. Regionalna diferenciacija Staro domače gradbeno izročilo predstavlja prilagoditev krajevnim raz- meram prav tako, kot stare sorte doma- čih živali ali kmetijskih rastlin. Plantažna >)jabolka skupnega trga« in enostranska genetska izbira v živinoreji potrebuje kemične podpore. Brezdušne kovinske in betonske kocke mednarodno izena- čene arhitekture povečuje porabo ener- gije zaradi izgub toplote, zaradi ravnih streh, ki puščajo vodo in zaradi klimat- skih naprav. »Morda danes imenujemo moderno to, kar ne zasluži, da bi postalo staro« je rekel Dante Alighieri že pred mnogimi stoletji, Cela generacija arhitektov, ki so na vAliko postavljAli takf~ em~rgetsko po- tratne stavbe, bi se morala sramovati ob novih spoznanjih o gradbeni ekologiji starih gradbenih mojstrov. Vzemimo za primer staro arabsko in perzijsko arhi- tekturo. Kupolasti oboki iz sušene ilov- nate opeke nad bazarji in javnimi pro- stori je najboljši način narediti streho brez lesa. S to tehniko obokanja je podnebje v notranjosti stavbe hladno kot v katedrali. Vroč zrak se dviga in se nabira pod kupolamt ljudje pa se naha- jajo v spodnji hladnejši plasti zraka. Okrog kupol kroži zrak in povzroča tako imenovani »Venturijev učinek«: zrak, ki kroži okrog zaobljene površine, pov- zroča podpritisk Ta pojav je dobro znan iz letalstva, in dAje letalom polovico njihovega vzgona. Tukaj pa Venturijev učinek sesa zrak in tako poganja »venti- lacijo« . Vroč zrak tako zapušča prostor pod kupolami, nadomesti ga hladnejši zrak, ki priteka iz zasenčenih dvorišč. Perzijska in arabska mesta imajo atr~ ske hiše in zelo ozke uličice. Prometu žrtvujejo le malo prostora. Polno izrab- ljena dvorišča jim služijo kot regulatorji toplote, ker puščavsko podnebje pozna zelo velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo , ki znašajo tudi več kot 20 oc. Orientalski atrij se ponoči napolni s hladnim zrakom, ki ostane kot hladno jezerce do r:;opoldneva naslednjega dne in ga lahko primerjamo z odprtim zmrzo- valnikom. Taka je značilna mehka tehno- logija, ki ublažuje hude skrajnosti, ki jih moramo prenašati. Isto velja za spretne načine izrabe vlažnih površin, ker je hladilni učinek izhlapevanja največji v suhem puščav skem podnebju. V poraznih vodnih vrčih, v tako imenovanih »zeer« , smo namerili temperaturo vode 13 °C, med- tem ko je temperatura zraka v prostoru bila 28 oc. Vlažna površina poroznih vrčev in mokrega oglja v vetrnih stolpih Egipta, Iraka, Perzije zniža temperaturo v hiši za deset stopinj v primerjavi z zunanjo temperaturo m pn tem ne pora- bijo niti kilo'Jata elektrike. Arabska tradicionalna hiša je najbrž tako popolna prilagoditev puščavskemu podnebju, kot je kamela ali kaktus. ln oboje, kot kulturna in biološka pridobi- tev, je izšlo iz dolgega evolucijskega razvoja, ali kot pravi Hassan Fathy, egip- tovski arhitekt in ponovm odkritelj stare gradbene tehnike: »Te rešitve so se razvile po načelu poskusa in napake. Ni jih iznašel znanstvenik, ki sedi vsak dan v klimatiziranem laboratoriju, ampak človek, ki je čutil vročino na svoji koži« . Prav je, da ponovno odkrijemo do- sežke razvoja pred pojavom znanosti v sta.rih kulturah. Toda žal danes mlad arhitekt nadomesti 2000 let izkušenj s petimi leti univerze. Seveda ima na razpolago veliko literature, toda vsega tega ne more predelati. Najprej, »inter- nacionalne arhitekture« sploh ni! Arhi- tektura je lokalnega značaja, podobno kot rastlina, ki mora rasti v svojem okolju in se pravilno odzivati nanj. Ne morete saditi puščavskih palm v švicarskih Al- pah, prav tako ne morete graditi švicar- skih planinskih hiš v puščavi« (H. Fathy). Profesor Hassan Fathy je začel z naj- starejšim in najcenejšim gradbenim ma- terialom kmetov v dolini Nila, to so na zraku sušene opeke iz blata. Ročna izdelava z lesenimi kalupi je neverjetno hitra. Taka na zraku sušena opeka daje trikrat boljšo toplotno izolacijo, kot be- tonski zid iste debeline. Zaradi statike so stene iz te opeke do petkrat de be- lejše kot betonski zid in tako je toplotna izolacija 1.5-krat boljša kot v primerljivih betonskih hišah. Taka hiša tz blata de- luje kot klimatski blažilec. Primerjalne meritve neke mednarodne skupine štu- dentov so pokazale, da je pri nihanju dnevnih in nočnih zunanjih temperatur med 13 oc in 28,5 oc je bila temperatura v poskusni hiši iz blata vedno med »udobnimi(( 21 do 26 oc. V poskusni betonski hiši v istem kraju je bila popol- dne temperatura še celo višja kot zuna- nja temperatura, ponoči pa je bila ne- znosno nizka. Poskusi, ki jih je delal Hassan Fathy 473 z oboki iz tega sušenega blata, najprej niso uspeli. Čeprav je uporabil drage lesene opaže, so se ti oboki med gradi- tvijo vedno podrli. Šele v nubijski vasi blizu Asuana je Fathy končno našel mojstra, ki je še poznal staro tehniko graditve obokov. Presenetljivo preprosti prijemi so olajšali sestavljanje takih obo- kov in kupol tudi z razponom več me- trov. Lesa pri tem niso potrebovali razen deske, na kateri je sedel zidar. Genialno preprosta metoda, ki je ve- liko prerr_alo zapletena za možgane mo- dernih tehnologov, se je ohra:Jjala le v stiku med mojstrom in vajencem in do- mača delovna sila se tega lahko brez težav priuči. Vendar, če gre ta stara gradbena spretnost v pozabo, je za vedno izgubljena. Prav tako je izgub- ljena genetična informacija, če ena vrsta živega bJja izwnre. Tradicionalna teh- nika graditev z opeko iz blata daje možnost, da se v prihodnje domače prebivalstvo vključi v gradbeniško de- javnost, kar je zelo pomembno pri pre- bivalstvu, ki si ne more preskrbeti ener- gije in kjer stopnja zaposlenosti znaša samo 25%. V spodnjem Egiptu so nanosi takega finega blata tudi do 100m debeli in v globokih jamah ga lahko še vedno pri- dobivamo. Toda v srednjem in zgornjem Egiptu je nilsko blato postalo redkost, po tem ko je bil zgrajen Asuanski jez. Posledica tega je bila dramatična izraba rodovitnih tal za te namene. Tako so izdelavo opeke iz blata prepovedali. Kljub temu se je nekaj izdelave opeke iz blata še ohranilo, toda nezakonito! Iskanje nadomestila za fino lepljivo bla- to, ki bi bilo vezilno sredstvo za pesek in slamo, po možnosti brez velikega povečanja potreb po energiji, naj bo prednostni cilj tehnoloških raziskav. Puš- čavskega peska in rastlinskih vlaken je dovolj. Neznatne količine cementa, ap- na, pepela ali drugih vezilnih sredstev 474 naj bi omogočilo nadaljnjo uporabo teh- nike opek i.z blata, ki je dobro prilago- jena podnebnim, kulturnim in socialno- ekonomskim pogojem. Učiti se moramo od predindustrijske dobe, ko poceni energije še ni bilo, za post-industrijsko dobo, ko poceni ener- gije ne bo več . Take značilnosti regio- nalnih kultur, katere začenja razumevati tudi znanost. so nekaj, s čemer se lahko domačini poistovetijo, kar jim daje obču tek pripadnosti in kar je privlačna zani- mivost za tuje obiskovalce. Individual- nost in enkratnost sta bistveni, da nas nekdo ali nekaj pritegne. To velja za ljudi, krajino, mesta in kulture. Monokultura ni samo podvržena eko- loškim krizam, ampak ima v sebi seme razumniškega in duhovnega propada. Kdo more to lepše pokazati, kot preprost prebivalec vasi, ki sanja o imenitnosti Manhattana. Provincializem se najbolje izda s tem, da skuša zanikati svojo pro- vincialnost. Islaeno spoštovanje kulturne istovet- nosti drugih, ta pomembni cilj vzqoje, je tudi najboljše zagotovilo za uspešno in obzirno pomoč za razvoj , pa tudi naj- boljše varstvo proti nacionalističnim predsodkom in napadalnosti. Regionali- zem je bil res vedno glavna politična antiteza represivnim nacionalnim drža- vam, kot lahko tudi danes vidimo v številnih regionalnih gibanjih v različnih delih Evrope. Ta nova regionalna prebujenost je tudi korak proti večji človečnosti: terja udeleženost vseh določitev samega se- be, administrativno in gospodarsko de- centralizacijo z zmanjšanjem raznih stro- škov in sploh za človeške pojme obvlad- ljive enote od pridelovanja hrane do proizvodnje energije, od krajevnih šol do bolnic. »Tisti, ki še niso razumeli, da je pogla- vitno, kar moramo ohraniti tukaj v Evropi, so KULTURE in ne narodi, se lahko smatrajo kot fosili. ( .. . ) Naciona- listi so tipičen primer.« (Konrad Lorenz 1974). Majhno je lepo (Small is beautiful) Nekdanji mogočnež sveta, dinozaver, največja kopenska žival v zgodovini zemlje, je skrivnostno izumrl pred 65 milijoni leti. Bile so kozmične katastrofe in podnebne spremembe in ogromna telesCJ. niso imola ne kožuha in ne perja za zaščito proti mrazu. 40 do BO t težke pošasti so si vedno težje našle dnevni obrok eno tono hrane. Toda pomembno je, da so majhna, inteligentna, toplotno izolirana ~n gibčna bitja napredovala na stopnicah evolucije. Preprosti sesalci, veliki kot podgana, so se izkazali za uspešnejše, kot mogočne miši·:=:aste po- šasti z njihovimi skromnimi možgani. Ti so imeli svoj največji živčni center v medenični regiji in udarec njihovega repa je raztreščil gozdove, kot do dela danes težka eksploatacijska mašinerija tovarne VW v gozdovih Brazilije. Tehtali so toliko, kot petnajst slonov skupaj, so bili skoraj neranljivi, toda preveliki, preokorni, energetsko neučinkoviti in premalo inteligentni, da bi se prilagoje- vali spremenjenim razmeram. V kaj so se spremenili bolehni veli- kani daljne preteklosti? Kot pravijo vo- dilni ekonomisti, ima tudi naš čas svoje »bolne velikane« (Leopold Kotr). Zaradi tega je nemško-britanski ekonomist Ernst Friedrich Schumacher skoval po- srečeno geslo: »majhno je lepo« ())small is beautiful«), toda ne kot trenutni modni odpor proti gigantizmu prejšnjih dese- tletij, ampak kot prepričljivo spoznanje, ki si ga je pridobil kot gospodarski svetovalec britanske kraljeve vojske v Nemčiji, kot svetovalec Nac!onalnega premogovniškega direktorija in kot upo- števani svetovalec za države v razvoju. Imel sem srečo, da sem ga spoznal v Surreyu leta 1977. Po Schumacherju je marsikaj v našem ekonomskem. tehnološkem in admini- strativnem sistemu postalo preveč veli- ko, preveč zapleteno, terja preveč kapi- tala, je preveč nasilno. Ko je Henry Ford I. ustanovil svojo avtomobilsko tovarno s 125 delavci, je rabil 30.000 dolarjev gotovine. šest mesecev pozneje so že izdelali prvi avto. Če danes, 70 let po- zneje, Ford samo menja model, za to ni dosti šest mesecev, ampak je potrebno več let, ni dosti 30.000, ampak 59 bilijo- nov dolarjev. Zastrašujoče pri tem veli- kanu tekočega traku je, da mora ali preplaviti trg z ogromno količino svojih proizvodov, ali pa propasti. Prisiljeni proizvajati na veliko se manj ukvarjajo z inovacijami. Tak primer je bil tudi trmast odpor evropskih proizvajalcev avtomo- bilov proti strožjim ulaepom glede one- snaževanja zraka. Svoj čas sem se s Schumacherjem več razgovarjal o raznolikosti tropskega drevja v njegovem vrtu in v tej zvezi o boju proti širjenju puščav in lakote na svetu in posebno o možnosti, da bi preprečili uničevanje deževnega trop- skega gozda. Govedo, ki se pase na osiromašenih tleh iztrebljenega trop- skega deževnega gozda, daje okoli 50 kg mesa na hektar letno. Eno samo drevo brazilskega oreha daje 500 kg maščob in proteinov letno in iz njegovih plodov Indijanci delajo kvalitetno nado- mestilo za materino mleko. Tudi tukaj je Schumacher za cela desetletja pred svo- jim časom. Absurdno je misliti, da nadaljeval Schumacher, da bo velikopotezna teh- nologija, ki z avtomatizacijo odpravlja kar se da veliko človeškega dela, dolgo- ročno reševala problem brezposelnosti. l 000 največjih industrijskih družb v Združenih državah je prispevalo le l% k desetim milijonom delovnih mest, ki so se v Združenih državah odprla v sedemdesetih letih. Kljub temu pa vlada 475 še najprej tlači bilijone v velika podjetja. Čim večja je proizvaja1na enota, tem dražji je prevoz od proizvajalca do kup- cev, ki se razpršeni daleč naolaog. Ko je bila nafta poceni, to še ni bilo tako hudo. Danes, pravi Schumacher, si mo- ramo prizadevati, da so proizvajalne enote l. po možnosti čim manjše 2. da rabijo čim manj kapitala 3. da so čim manj nasilne »Mehke alternative(( naj bodo le ne- nevarne (benigne) novotvorbe v okolju, naj bodo človeške, obvladljive velikosti, bolj predvidljive glede njihovih dolgo- ročnih učinkov na okolje in človeško družbo, naj dopuščajo soodločanje vseh prizadetih namesto z diktata izveden- cev. Zato Schumacher terja tudi, 4. da noro zapletene strukture napra- vimo preprostejše. Nočemo se odreči elegantnim tehno- logijam. Prav nasprotno! Ni težko napra- viti nekaj zapletenega. To zmore vsak tretjerazredni inženir. Toda, da napra- vimo stva!i, preprostejše, rabimo že ne- kaj genialnosti. Kakšen napredek je to, če imajo vrata na ameri~kih podzemskih železnicah nič manj kot 1800 sestavnih delov; ali če pri popravilu rekatorja rabimo 2000 varil- cev, ki pri tem dobijo toliko radioaktiv- nega žarčenja, da potem eno leto niso več uporabni za delo na reaktorjih. Je napredek, če je poklicno izobraževanje vedno daljše in daljše in če rabimo milijone, da se odpre eno samo delovno mesto? Mehka energija V vsakem primeru so velike elek- trarne na fosi1no gorivo postali fosilni energetski objekti. Majhne enote so mnogo ekonomičnejše, ker se njihova omejena odpadla toplota lahko v bližini porabi brez velikih transportnih proble- mov. 476 Ameriška elektrogospodarska družba Tennessee Valley Authority (TVA), ki dobavlja več elektrike, kot celo avstrij- sko elektroenergetsko omrežje, se je nedavno začela ukvarjati z izolacijo hiš, z zamenjavo električnih bojlerjev in ne- primernih hladilnikov. Ljudi oskrbuje s sončnimi kolektorji, pomaga pri pasiv- nem sončnem ogrevanju in hlajenju hiš, svetuje glede odpadne toplote. Tako daje delo vedno večjemu številu maj- hnih in srednjevelikih podjetij. Prihranki pri energiji so na ta način hitro povrnili vložena sredstva. Danes TVA, kot servi- sni in finančni instrument za boljšo iz- rabo energije, dobro uspeva kljub manjši prodaji električne energije. Maj- hno je izvedljivo. Celo Avstrija in ZR Nemčija bi la.hko prihranili 40% njihove primarne energi- je, ne da bi se bilo treba odpovedati doseženemu konfortu. Pomanjkanje energije ni težava, pač pa pomanjkanje domiselnosti. >>Podobni smo tistemu, ki ne more obdržati tople vode v kopalni kadi, ker mu sproti odteka. Še vedno nam ponujajo večje vodne grelce, toda mi rabimo le zamašek za odprtino v ko- palni kadi. Kasneje se je pojavilo ne- kaj pametnih iznajditeljev zamaška. « (Arnory Lovins) Torej alternativna pot bi bila manj nasilna kot centralizirani jedrski pro- grami in kakor je ugotovila neka nemška študija: predelovalnica jedrskih odpad- kov ni potrebna za večjo energetsko učinkovitost hladilnikov; varčnejše in trajnejše avtomobile ne rabimo pokopa- vati v opuščenih rudnikih soli: in če se razleti trojno okensko steklo, zaradi tega ni treba evakuirati celega mesta. Tudi v gradbeni industriji veliki pro- jekti niso več gospodarsko zanimivi. Množica manjših revitalizacijskih del v mestnih središčih z izboljšanjem stano- vanjskih razmer in kultiviranjem zelenih površin izboljša ž1vljenjske razmere in privlačnost mestnih sosesk, ohranja kul- turne vrednote, rabi malo energije in materiala, ustvarJa človeško m hvaležno zaposlitev na več kot 28 področjih, kjer se ni treba bati, da bo povr::;raševanja premalo. Taka dejavnost ustvarja do petkrat več delovnih mest, kot jih daje ob enakih investicijah visoko mehanizi- rana graditev mestnih avtocest, graditev velikih energetskih objektov ali graditev montažnih betonskih stolpnic, ki požirajo zeleni pc_s mesta. Ekološka filozofija je danes zelo skep- tična glede centralizacije in gigantizma na mnogih področjih. S povečano veli- kostjo postane tudi upravljanje in vode- nje bolj zapleteno, marsikaj postane bolj nečloveško in drago, names~o, da bi bilo vse gospodarnejše, kot npr. veliki klinični centri z »zbiralno linijo za pa- ciente<< ic s »kompjutersk1m1 zdravniki«. Bodimo tudi pozorm na koncentracijo šolstva z baterijami učencev, ~>spričevalo o odlaganju« na vseh novih proizvodih naj bi povedalo, kako se proizvod obnaša, ko postane odpa- dek, ali je biološko razgradljiv, ali gori hre~ strupenega dima, ali se da upora- biti kot surovina za nove proizvode. Spet decentralizacija je ključna beseda. To pomeni sortiranje odpadkov že v doma- čem gospodinjstvu in organizirano vra- čanje rabljenih dobrin v proizvodnjo in trgovino. Po nemških cenitvah bi taka strategija ponovne uporabe koristila vsej industriji s povečanjem števila člo veka vrednih delovnih mest, namesto tisočev človeških klatežev, ki brskajo po gorah razpadajočih mestnih odpadkov. Uporabno moramo odkriti, še preden se izgubi v smeteh. Gotov denar za ničvredno šaro. Velike čistilne naprave za mestne odplake terjajo zbiranje odplak iz raz- drobljenih stanovanjskih območij. Zelo drag kanalizacijski sistem pobedre 60 do 90% vseh stroškov takega odlaganja odplak Mešanica domačih, industrijskih in cestnih odplak okužuje blato s strupe- nimi težk1mi kovinami in tako ni upo- rabno kot gnojilo. Pa tudi veliki stroški transporta tega blata na oddaljena polja onemogočajo recikliranje mestnih od- plak. Manjše lokalne čistilne naprave, kjer lahko še prepoznamo različne iz- vore odplak, kar omogoča krajšo pot od biološke obdelave odplak do njihove uporabe kot gnojilo v kmetijstvu. Take naprave je lažje zgraditi in vzdrževati. So tudi na videz prijetnejše, posebno če za biološko obdelavo odplak uporabimo močvirne rastline, kot je trstje in bičevje . Tudi ni potreben drag kanalizacijski zbiralni sistem in črpališče . Seveda pa potrebujemo več osebja, kar je pa vpra- šanje novih in drugačnih prednosti. Organsko kmetijstvo je najboljši pri- mer izpolnjevanja šestih uspešnih narav- nih načel, ki sem jih tukaj predstavil. Uporablja izkušnje in izročila, ki so pre- stajala dolgoletne preizkušnje, in je hkrati odprto za sodobno znanost ( 1). 477 Organsko kmetijstvo dela v sklenjenih krogotokih (2), zmanjšuje uporabo ener- gije na najmanjšo možno mero (3), Npr. samo umetna dušikova gnojila pri na- vadnem (konvencionalnem) kmetijstvu pomeni večje vlaganje energije na enoto površine, kot gorivo za pogon kmetijskih strojev. Z različnimi kultura- mi, kolobarjenjem, z varovanjem živih mej in koristnih prosto rastočih rastlin, z ekološko mnogovrstnostjo to kmetijstvo podpira tudi samouravnavanje življenj- skih združb. Da si zagotovi stabilnost in trajnost donosov, se tako kmetijstvo za- vestno odreče rekordnim pridelkom, kjer rabimo pomoč agrotehnične kemi- je. To je spoštovanje načela omejitve samega sebe (4). Z izbiro primernih sort in načinov kultiviranja priznava tudi na- čelo regionalne prilagoditve (6). Prav tako kot »mehki turizem« (kmečki turizem) in tisti sektorji trgovine in industrije, ki dajejo prednost kakovo- sti, bo tudi organsko kmetovanje še pred koncem tega stoletja pokazalo, da je ekologija najboljša dolgoročna ekono- mija. Ekonomija izgublja smisel, če pozab- ljene dolgoročne vidike obstoja člove štva, zato se bo morala prizadevati za uskladitev s temi resničnimi zakoni nara- ve. Kot je rekel Justus von Liebiq, če je znanost v nasprotju z življenjem, ima življenje vedno prav. Prevod: M. Zupančič IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 478 OXF. : 2342.322 Ali kaže pri nas saditi tudi rdeči hrast ( Quercus rubra L.)? Lado Eleršek* lN OD Rod hrastov zajema 450 listopadnih in zimzelenih drevesnih in grmovnih vrst, ki uspevajo v glavnem v zmernem pasu severne poloble. Domovina rdečega hra- sta je Severna Amerika, kjer zraste tudi 45 m visoko in 2 m v debelino. Razširjen je v vzhodnem delu ZDA in jugovzhod- nem delu Kanade na rastiščih, kjer je povprečna letna količina padavin okoli 800 mm, uspeva pa do n. v. 1000 m. V Evropi, kamor je bil prinesen l. 1691, rdeči hrast dobro uspeva na rastiščih doba in gradna in tudi na slabših rastiščih, ki so lahko kisla, vendar ne mara apnenih ali suhih tal in stoječe vode. Izkušnje na apnencu pa niso enotne. Zivljenjska doba je krajša kot pri naših hrastih. Kot vse eksote so ga najprej sadili po parkih, zaradi svoje hitre rasti in kvalitetnega lesa pa je zašel tudi v gozdove. V zadnjem času se je npr. povečalo zanimanje za rdeči hrast v Zahodni Nemčiji. Ker mi je poznano, da dobro uspeva rdeči hrast tudi pri nas, sem zbral nekaj podatkov o njegovi. rasti in primernosti vnašanja. NEMŠKE IZKUŠNJE Rdeči hrast je v severozahodni Nemčiji najbolj sajen eksotični listavec. V ZR Nemčiji porabijo letno okoli 100 ton se- mena (tega iz 300 ha lastnih semenskih sestojev, večinoma pa ga uvozijo iz ZDA, Nizozemske, Belgije in PoljskA). DohTo uspeva tudi na relativno siromašnejših rastiščih (predvsem, če je dovolj pada- vin), slabše pa raste na suhih tleh, na zelo mokrih tleh in na apnenih tleh. V severo.- zahodni Nemčiji dobro uspeva do n. v. 350m, to je na območju vinske trte. Zna- čilne za to drevesno vrsto so globoke in močne korenine, ki preraščajo tudi več plasti tal (desetletni hrast je prerastel l m globoka peščena tla in pod temi l/2 m debela glinasta tla). V rasti presega do- mače hraste, razen na rastiščih z visoko podtalnico. Izrazito bolje prirašča na siro- mašnih tleh, kjer domači hrasti tudi več ne proizvajajo kvalitetnega lesa. Rdeči hrast ima širšo rastiščno amplltudo. Bukev prerašča v mladosti in deloma v srednji starosti, pri večji starosti pa ga bukev pogosto prehiti (9). Prav dobro rast te drevesne vrste so zabeležili v vzhodnem Holsteinu ob Bal- tiku (7). Za primer navajajo 83-letni nasad, ki ima 288 m3!ha lesne zaloge, srednjo višino 28 m in srednji prsni premer 4 7 cm, v dosedanjih redčenjih pa so posekali že 200 m3!ha. V spodnjem sloju tega nasada rastejo: bukev, beli gaber, macesen in rdeči hrast, ki skrbijo za kvaliteto gor- njega sloja. Iz območja severnega Rena 479 Oseminsedemdeserletni nasad rdečega hrasta v ZR NemČJji (IZ AFZ) (250 do 350 m n. v., 320 mm padavin v času vegetacijske dobe, območje vinske lrle) poročajo, da sadijo pri njih danes v državnih gozdovih okoli 5 % rdečega hra- sta. Nasadi. stari 70 let priraščajo letno z 8 m3!ha. Najbolj kvalitetna drevesa so v nasadih, kjer raste v spodnjem sloju bu- kev, kar upoštevajo tudi pri snovanju novih sestojev (2). V Heidelbergu je rdeči hrast v gozdovih že od srede 19. stoletja in danes porašča skoraj 2 % tamkajšnjih državnih gozdov. Poprečni skupinski pri- rastek je med 5 in 7 m3!ha (3). Tudi tu so kvalitetnejši mešani sestoji s pnmesjo senčnih drevesnih vrst, kot so bukev, beli gaber, domači kostanj in lipa. Funkcija 480 prirnešanih drevesnih vrst je pospeševa- nje višinske rasli rdečega hrasta, odmira- nje spodnjih vej, boljše oblikovanje debel, zasenčenje nastahh praznin, boljše verti- kalne razporeditve, boljše sestojne kllme in tudi lepšega izgleda nasada. I'vllade kulture ogroža parkljasta divjad z objedanjem in drgnjenjem, zato je nujna posamezna m skupinska zaščita. Bolezni in škodljivci ga manj ogrožajo kot ostale eksote in kot domače hraste. Je odporen proti pepelovki. V manjšem obsegu pa se javlja na mladih drevesih zajedavska gliva Ceratocystis fagacearum, na starej- ših pa Stereum rugoslliTI. Gliva C. faga- cearum povzroča začeljenje trahej in tra- heid s tilami. Bolezen je traheo:nikoza in jo pri nas prištevamo med karantenske. Gliva S. rugo.sum povzroča trohnenje lesa. Les rdečega hrasta je kvaliteten, kljub temu, da ima zaradi hitre rasti široke branike in manjši delež poznejšega lesa. Na dobrih rastiščih daje že pri 80 do l OO letih furnirsko hlodovina. Les je iskan tudi za izdelavo kvalitetnih stopnic, vrat in oken. Z rdečim hrastom je npr. blesteče opremljena velika dvorana nove filharmo- nije v Gasteigu pri Mtinchnu. Les rdečega hrasta je na tržišču iskan in dosega neko- liko nižje cene od domačega hrasta, a višje od bukve. V Zahodni Nemčiji z rdečim hrastom večkrat pogozdujejo opuščene kmetijske površine, včasih ga tudi sejejo. Za sajenje v gozdu uporabljajo navadno dvoletne sadike, katerim so po prvem letu rasti v drevesnici spodrezati korenine. Na obratu Cochem so ga sadili v razmiku 1,5 x 0,8 m (8300 sadik/ha). V tem razmiku je zajetih tudi 20% (1500 sadik/ha) prime- šanih sencoljubnih drevesnih vrst, kot so bukev, beli gaber in lipovec. Sadijo jeseni ali spomladi s laižno ravnico. Potrebna je zaščita pred divjadjo. Redčenje mora biti pogostejše (2-krat v lO letih), da ne bi na osvetljenih hrastih odganjali adventivni odganjk:i. RDEČI HRAST NA POSKUSNIH PLOSKVAH V SLOVENIJI V Sloveniji so znani starejši nasadi rdečega hrasta v Panovcu v Rožni dolini pri Novi Gorici, Palčju pri Pivki, Krakov- skem gozdu pri Kostanjevici na Dolenj- skem, Dobrovi pri Brežicah, Turiškem gradu pri Sevnici, Ravnem polju pri Ptuju, Navrškem vrhu pri Ravnah na Koroškem, pri Rušah in drugje (6), kjer ta hrast prav dobro uspeva. Da bi pa natančneje prou- čili njegovo rast ter podnebne, talne in fitocenološke razmere, smo v sedemde- setih letih pri nas izločili tri ploskve na O IOcm ~-------------~ Listi in piod rdečega hrasta, posneti v avgustu različnih območjih rastja in višinskih legah (4). Novejša proučevanja pa se nanašajo na mlajši nasad v bližini Krakovskega gozda. Rastiščni in dendrometrični podatki po- skusnih ploskev so zbrani v preglednici. Tu je razvidno, da se giblje poprečni starostni volumenski prirastek na hektar od 8,5 m3 (n. v. ploskve 600 m) do 10,3 m3 (n. v. ploskve 150m). V mlajšem nasadu Dobruška gmajna znaša letni debelinski prirastek 7, 7 m, tekoči letni volumenski prirastek pa je 12,5 m3/ha. Kvaliteta debel je dobra in so le redka poškodovana zaradi rmaza. Sa- dike za nasad so vzgojili iz semena seme- njakov Krakovskega gozda. Pred saje- njem so tla zrigolali, po sajenju pa so med vrstami tri leta zemljo obdelovali in gojili poljščine. Nasad se naravno obnavlja že od lO. leta starosti ( 4), kar je dosti prej, 481 Rdeči hrast iz drevoreda v Vikrčah pod Šmarno goro (Foto L. E.) kot navaja tuja literatura za to drevesno vrsto. Iz navedenih prirastnih podatkov je razvidno, da rdeči hrast upravičeno pri- števarno med hitro rastoče drevesne vrste. Medtem, ko pri isti starosti dosega (po Schv:apachu) graden in dob na I. bon. raz. le 29-74% lesne zaloge rdečega hrasta, tudi črna jelša, ki se odlikuje po hitri mladostni rasti, na najboljših tleh zaostaja v priraščanju celotne lesne mase. DISKUSIJA Medtem ko nasprotniki vnašanja tujih drevesnih vrst v imenu zaščite narave povsem nasprotujejo vnašanju >tujkov«, trde njihovi zagovorniki, da so številne eksote izginile iz naših gozdov v času ledene dobe, v sedanjih spremenjenih 482 Thdi v ljubljanskem Tivoliju rdeči hrast dobro uspeva (Foto L. E.) pogojih pa jim moremo zopet najti nji- hovo mesto. Srednjeevropski gozdovi so že tako revni z drevesnimi vrstami in jih lahko z eksotarni le obogatimo. O rasti rdečega hrasta in njegovih provenienc na različnih rastiščih pri nas vemo le malo, zato sajenje na večjih površinah ni smiselno. Smiselno pa bi ga bilo preizkusiti na »priporočenih« rastiščih, še posebej, če so ta na imisij- skih območjih, zaradi njegove večje od- pornosti na zastrupljeno ozračje. Po- trebna zaščita posajenih sadik pred div- jadjo pa pri nas vsekakor izključuje obsežnejše sajenje te drevesne vrste. Po drugi strani pa nas vseobsegajoče umiranje gozdov sili, da ne zavržemo nobene vitalne drevesne vrste, še celo, če se odlikuje z večjo odpomostjo na onesnažen zrak, hitro rastjo in kvalitet- nim lesom. Kot poročajo zahodnonemški ~ POSKUSNE PLOSKVE RDEČEGA HRASTA Leto zaje- manja po dat- kov 1972 1972 1972 1987 Poskusna ploskev Nahajališče Navrški vrh Ravne GG Slovenj Gradec Krakovski gozd Kostanjevica GG Brežice Ravno polje Ptuj GG Maribor Dobruška gmajna Šentjernej GG Brežice Po v. plo- skve ha l. O 0,2 0,06 0,04 Sta- ro st nas. N.v. let rn 57 600 68 150 so 240 27 170 ~ * Celotna lesna masa za I. bon. razr. (po Schwapachu) Morfološke in geološke razmere Rahlo valovito pobočje, kisle prod o mine Ravnina, nanos pritokov Krke Ravnina, prod Ravnine., nanos pritokov Kr er Tla Kisla rjava tla Pse udo glej Kisla rjava tla Pse udo glej Rastlin- s ke združbe Querco- Carpinet..un Querco- Carpinetum Querco- Carpinetum Querco- Carpinetum clsr hsr Niha cm m 345 34,8 29,9 335 41,0 28,8 683 27,7 20,9 soo 24,3 21.0 V/ha de be- ljad m3 478 (100%) 696 (100%) 452 (100%) 240 (100%) Pop. star. prir./ha m3 8,5 10,3 9,0 8,9 Dob, gra. den VIha" debe- lj ad m3 3.34 (74%) 473 (68%) 294 (6E-%) ?O (239%) RdeČl hrast v ljubljanskem Tivoliju (Foto L. E.) gozdarji, ima rdeči hrast med 20. in 70. letom lO do 20% večje prirastke kot domači hrasti (predvsem ga pa prekaša na siromašnih in plitvih tleh), vendar pa ga ne kaže saditi na najboljših rastiščih domačih hrastov (8). Glede zahteve po svetlobi spada med dob in bukev. Nje- gova značilna lastnost je, da se zaradi fototropizma pretirano razrašča in sloči . Zato ga moramo v mladosti vzgajati v gostem sklepu in v skupinah, ki so velike vsaj 0,25 ha. Če sadimo v majhnih skupinah ali posamezno, zraste nekvali- tetno drevje, kar je česta napaka naše prakse. Dobro prenaša nizke tempera- ture. Veter ga ne ruje in ne lomi, nevar- nost snegoloma obstaja le v pregostih nasadih. Sadi se za zaščito iglavcev pred vetrom. Odpadlo listje se hitro razgradi in vsebuje veliko hranilnih ele- mentov, zato deluje meliorativno. Tudi dejstvo, da pomenijo nasadi rdečega hrasta zaradi žive barve jesenskega list- ja popestritev krajine, kaže upoštevati. 484 Pa še to: blizu mest so menda rentabilne plantaže teh panjevcev za pridobivanje okrasnega zelenja. VIRI l. Bauer, F., 1987: Zur Roteiche 1987. AHg. Forstz., Munchen, 42, 3:35 2. D1etrich, p., 1987: Erfahrungen mit Rot- eichenkulturen. Allg. Forstz., Munchen, 42, 3:42-43 3. Erb, W .. 1987: Die Roteiche im Mi~cllbe stand. Allg. Forstz., Munchen, 42, 3:45-47 4. Erker, R., 1972: Eksote gozdnega drevja v Sloveniji. Rdeči hrast (Quercus borealiS Michx.). Ljubljana, elaborat IGLG 5. Jovanovic. B., 1982: Dendrologija. Beograd, I~RO »Privredno fmancijski vodič« 6. Jurhar, F.. 1966: Rdeči hrast - gospodarsko pomembno drevo. Gozd. v. , Ljubljana, 24, 10:290- 293 7. Liidemann, G., 1987: Roteichenanbau in Ost- holstein . .Allg. Forstz, Mi.inchen, 42, 3:37--39 8. Meyer, H., 1980: Waldbau auf sociologisch- okologischer Grui1dlage. Stuttgart, New York, Gu- stav Fischer Verlag 9. Stratmann, J.. 1987: Die Roteiche als Alterna- tive zu Eiche oder Buche in Nordwestdeutschland. Allg. Forstz .. MtJ.nchen, 42, 3:35 OXF.: 411 Pomen gozdne biotehnologije za gozdarstvo Igor Jerman* ]erman. I. : Pomen gozdne biotehnologije za gozdarstvo. Gozdarski vestnik, 45, 1987, str. 485, cit. ltl. li. Veliki prodori v biologiji so omogočili uči.':ilanek nove uporabne znanosti: biotehnologije. Ta pomeni nadzirane posege v živo stanje :Jrgani- zma. V čedalje večji meri se, zlasti prek tehnolo- gije tkivnih kulhrr, uveljavlja tudi pri rastlinah. Članek predsta·.rlja dosežke, pomen in perspek- tive gozdne bio:ehnologije. jerman, l. : Importance of the biotectnology in the.Forestry. Gozdarski vestmk, 45. 1987, pag. 485, ref. Il. The great achievements m biolcgy enabled the development of a new applicalive science: biotechnology. Its research fleld are controlled changes of the living state of an orga- nisrn. It is, mostly through the technology of tissue culture, steadely advancing into the re3lm of plants. The article di.scusses achievements, signi- ficance and perspectives of forest bio technology. *I. J., dipl. inž. gozd., Inštltut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 3, YU UVOD Kmalu po drugi svetovni vojni je bio- logija doživela svoj do takrat nesluten razcvet. Začela se je era molekularne biologije; znanstveniki so začeli spozna- vati mehanizme dedovanja in genet- skega nadzora fizioloških in razvojnih procesov. Odkrit je bil genetski kod, tj . način prenosa genetskega sporočila za izgradnjo beljakovin, povratno informa- cijski sistem genske ekspresije, in kar je še zlasti pomembno, z napornim in natančnim delom so spoznali detajlno zgradbo mnogih genov, zlasti bakterij- skih. Spoznanje molekularnih mehaniz- mov in zakonitosti delovanja žive celice je dalo osnovo za manipuliranje z njimi. Biologija je tako poleg čisto teoretičnih spoznanj prvič dobila tudi tehnološko-in- ženirske vidike. Rodila sta se genetski inženiring in z njim tesno povezana bio- tehnologija. Biotehnologija je tako postala nova aplikativna veja biologije, katere glavni no.mt=m je tehnološka uporaba biokemij- skih, fizioloških in genetskih procesov v živih celicah, tkivih ali organizmih. To največkrat pomeni možnost, da tako re- koč skonstruiramo, ustvarimo nov orga- nizem z zaželenimi lastnostmi, ki jih nato izkoriščamo v industrijsko tehnoloških 485 postopkih, v medicini ipd. Čeprav tovrstna dejavnost ni brez nevarnosti (saj še niso odstranjene vse tančice od slaivnosti življenja) in možnosti zlorab (npr. konstrukcija posebnega patoge- nega organizma za potrebe biološke vojne), so njeni humani vidiki vendarle zelo obetavni. Tu se odpirajo nove mož- nosti zdravljenja, vzreja novih, visoko- donosnih in malo-zahtevnih poljedelskih rastlin, nadzirana proizvodnja wnetno težko proizvedljivih organskih spojin prek ustrezno spremenjenih bakterij ali rastlin in še bi lahko naštevali. S svojimi velikimi zmožnostmi postaja biotehnologija mikavna tudi za gozdar- stvo, vsaj tista veja, ki temelji na tehno- logiji tkivnih kultur. Ker vse kaže, da bo v bodočnosti njen pomen za gozdarstvo še naraščal, se bomo poskušali v nada- ljevanju z njo nekoliko podrobneje se- znaniti. PODROČJE GOZDNE BIOTEHNOLOGIJE Biotehnologija lahko v splošnem defi- niramo kot umetne posege v živo stanje organizma, ki na kakršenkoli način iz- boljšujejo njegovo kvaliteto ali pa mu sprožijo razvoj v zaželeni smeri. Nače loma za dve vrsti vplivov: na usmerjeno spreminjanje lastnosti in na pospešeno reprodukcijo, pri čemer ponavadi ta dva vpliva med seboj kombiniramo. Od klasičnih postopkov žlahtnjenja in po- spešene reprodukcije se biotehnologija razlikuje v tem, da pri njej spreminjamo živo stanje organizma (npr. stanje dife- renciacije), medtem ko tega ne delamo pri klasičnih postopkih. V skladu s tem bi lahko gozdno biotehnologije definirali kot usmerjeno spreminjanje živega sta- nja oziroma njegovih lastnosti pri gozd- nih drevesnih vrstah, mikoriznih glivah in drugih za reprodukcijo gozda po- 486 membnih organizmih. Iz tega sledi, da lahko za najpreprostejše biotehnološke postopke pri gozdnih rastlinah štejemo že razvoj sadik iz potaknjencev. Že tu gre namreč za usmerjeno spremembo živega stanja veje v živo stanje celega, samostojnega organizma. Napredovanje biotehnologije v tej smeri pomeni razvi- janje in izpopolnjevanje metod za čim bolj nadzirano spreminjanje stadija veje v stadij odraslega organizma. Med osrednje bio tehnološke postopke pa ne- dvomno sodi tehnologija tkivnih kultur z vsem1 kar lahko s pomočjo nje naredi- mo. TKIVNE KULTURE Bistvo tehnologije tkivnih kultur je, da del tkiva ali organ v sterilnih razmerah prenesemo na hranilno in hormonsko ustrezno tretirane gojišče, kjer ga (od- visno od vrste tkiva, gojišča in namena) lahko naprej razmnožujemo, dediferen- ciramo ali ponovno diferenciramo. Tkivo lahko celo razbijemo na posamezne ce- lice, ki jih naprej gojimo; v takih prime- rih govorimo o celični kulturi. Beseda tkivne kulture se torej ne nanaša le na tkiva, temveč (vsaj v primeru rastlin) na vzgojo protoplastov (ti. golih celic), ce- lic, različno diferenciranih tkiv, organov in embrijev. Najbolje je ta tehnologija razvita pri zelnatih rastlinah, slabše pri lesnatih, pa tudi pri slednjih je znatno bolje razvita pri listavcih kot pri iglavcih. Tkivne kulture uporabljamo v sploš- nem na več načinov (glej tudi Neškovic, 1982). V najpreprostejšem primeru nam služijo za hitro in masovno klonsko re- produkcijo. Tu se največlaat poslužu- jemo kulture popkov, ki pri svojem raz- voju razvijejo nove popke. Te nato pre- sadimo na nova gojišča in postopek ponovimo. Razvite popke pustimo do konca diferencirati, tako da razvijejo poleg nadzemnega tudi podzemni del in jih damo v zemljo kot mlade rastlinice, ki se naprej normalno razvijajo v odrasle (glej Cesar in sod., 1982). Taka hitra reprodukcija »iz popka na popek« nam omogoča tudi razvoj brezvirusnih rastlin. Drugo področje uporabe tkivnih kul- tur je genetska manipulacija. Ta se je že precej razvila pri zelnatih rastlinah, in to v dveh različicah : kot genetski inženiring in kot somatska hibndizacija. Pri genetskem inženiringu poskušamo vnesti v tkivno kulturo tuj dedni material bodisi neposredno, bodisi prek poseb- nega prenašalca v obliki sicer pa tog ene bakterije Agrobacter tumefaciens. V slednjem primeru so npr. že uspeli skonstruirati zelnate rastline, ki so bile popolnoma odporne proti herbicidom, žuželčjim parazitom ipd. Pri somatski hibridizaciji izkoriščamo sposobnost ce- lic, da se pod določenimi pogoji med seboj združujejo podobno kot spolne celice ob spolni združitvi. Na ta način lahko združimo dve celici različnih podvrst, vrst ali celo rodov in jih posku- šamo nato razviti v stadij odraslega orga- nizma. Posebno mikavna pri somatski hibriclizaciji je uporaba haploidnih celic, npr. iz prašnikov. Če dve taki celici iz istega organizma med seboj združimo, dobimo povsem homozigoten diploiden organizem, to je tak, ki ima vse alelne gene enake. S kombiniranim križanjem haploidov iz iste ali različnih vrst pa lahko dobimo nove tipe diploidnih orga- nizmov. Vsekakor lahko mnogokrat tako dobljene hibride testiramo že na ravni tkivnih kultur in nam ni treba čakati na to, da rastl1na odraste. PERSPEKTIVE GOZDNE BIOTEHNOLOGIJE Uspehi biotehnologije na področjih, ki se po svoji naravi stikajo z gozdar- stvom (npr. sadjereja, poljedelstvo), predstavljajo slednjemu resen izziv. Po- nekod so temu izzivu že odgovorili z uvajanjem biotehnoloških raziskav in po- stopkov na področju gozdnih drevesnih vrst. Ker začenjamo s tovrstnimi raziska- vami tudi pri nas, v laboratoriju za gozd- no biologijo IGLG, si oglejmo, kakšne perspektive nam odpira gozdna bioteh- nologija (za poglobitev glej Bonga, Dur- zo.u, 1985 in Kolev0ka-Plelikapic, 1982). Eno od prvih uporabnih področji je nedvomno klanska mikropropagacija (glej Ahuja, 1986 a in Libby, 1986). Se- veda je s populacijsko genetskega sta- lišča napačno razmnoževati klone za neposredno gozdno reprodukcijo, saj to ne glede na njihovo siceršnjo kvaliteto pomeni siromašenje gozdnega genet- . skega bogastva. Je pa taka metoda ne- dvomno zelo dobrodošla pri vzgoji in izkoriščanju drevesnih nasadov, kjer se že itak dela s kloni. Sicer pa uporabljajo v svetu klansko milaopropagacijo za masovno produkcijo klo nov z visoko ka- kovostjo lesnih vlaken, za masovno pro- dukcijo klanov brez bolezni, kjer so pomembni zlasti kloni brez virusov in za produkcijo hitro in lepo rastočih klonov. Pri hitro rastočih klanih obstaja celo korelacija med hitrostjo rasti tkivne kul- ture in hitrostjo rasti osamosvojnega osebka. Tehnika zlitja golih celic (fuzije protoplastov), ki se pri gozdnih dreves- nih vrstah šele vpeljuje (zaenkrat uspeva ta metoda šele pri citroni, glej Ahuja, 1986 b), bo lahko znatno izboljšala žlaht- njenje, in to tako kakovostno kot količin sko. Ker bomo pri tem vedeli, katere celice zlivamo, bomo lahko proizvajali križance s precej določenimi genotipi. Te križance bomo lahko nato testirali vsaj za nekatere lastnosti že na ravni tkivnih kultur, s čimer se bomo izognili dolgotrajnemu čakanju, da drevo odra- ste. Z več takimi genetsko preverjenimi in kakovostnimi hibridi bi nato lahko 487 postavili semensko plantažo za pridobi- vanje kakovostnega semena (tako ali tako sestc.vlja semensko plantažo ·dolo- čeno štev1lo klonov). Prednost pred kla- sičnimi semenskimi plantažami bi bila ta, da imamo pri slednjih največkrat opraviti s cepljenimi drevesi, kar pome- ni, da posamezen osebek sestavljata dva genotipa (podlaga enega, cepič drugega, zaradi česar rado prihaja do nezaželenih interferenc, včasih pa celo do inkompatibilnosti), pri novih planta- žah pa bi imela drevesa enoten genotip. Eno od najbolj aktualnih področij upo- rabe gozdne biotehnologije pa je ne- dvomno področje umiranja gozdov. Že omenjena možnost. ki jo danes nudi gozdna biotehnologija, je vzgoja sadik brez virusov in drugih patogenih mi- kroorganizmov. Ker virusi nedvomno so- delujejo pri propadanju gozdov (neka- teri znanstveniki celo menijo, da so glavni povzročitelj, glej Maček, 1987), bi lahko z masovno produkcijo brezvirus- nih sadik pomembno prispevali k rege- neraciji gozda. Temeljno novo kakovost- no raven pri reševanju gozdov pa bi predstavljal genetski inženiring prek načrtnega spreminjanja genotipov v smislu večje odpornosti na škodljive vplive onesnaženega okolja, razne škod- ljivce ipd. Je pa genetski inženiring zaradi šibkega poznavanja genoma (dedne zasnove) gozdnih drevesnih vrst danes še vedno le vizija, čeprav ob- stajajo v tej smeri že prvi resni poskusi. Nedvomno bo, kar se tiče umiranja gozdov, potrebno še vedno vztrajati na radikalnem zmanjšanju škodljive emisi- je. Kot sklep lahko rečemo, da predstav- lja gozdna biotehnologija novo razsež- nost na področju gozdarstva. V svetu bomo v naslednjih letih nedvomno priča njenemu naglemu razvoju. Prav je, da jo razvijemo tudi pri nas, saj nam nudi hitrejšo in zanesljivejša pot do kakovost- 488 nih dreves oziroma klonov in večjo mož- nost doseganja zaželenih lastnosti, s tem pa tudi večjo gospodarsko učinkovitost. LITERATURA l. Ahuja, M R. ( 1986), Milaovegetatiwer- mehrung bei Forstbawnen, Allgemeine Forst Zeitschrift, Nr. 51/52, str. 1303-1306 2. Ahuja, M. R (i986), WM kan die Biotechno- logie der f'orstpflanzenztichtung bieten, Allge- meine Forst Zeitschrifi:, Nr. 51/62, str. 1307-1309 3. Bonga, J. M., Durzan, D. J ( 1985), Tissue Cu1ture in Forestry, Martinus Nijhoff/DR. W. Junk Pub1ishers, Dordrecht 4. Cesar, V., Berljak, J., Jelaska, S. (1982), Razvi- tak aksialnih pupova u in vitra kulturi crnog bora i križanca, Teorijski i praktični aspekti kulhrre tkiva i bilja, str. 122-123, Jugoslavensko društvo za fiziologiju biljaka, Novi Sad 5. JelaBka, S. (1982) , Sustavi klonskog razmnoža- vanja biljaka u uvjetima in vitro, 'T'eorijski i prak- tični aspekti kulhrre tkiva i bilja, str. 39-50, Jugosla- vensko društvo za fiziologiju biljaka, Novi Sad 6. Kolevska-P1etikapic, B. (1982), Promjena kul- ture tkiva u šwnarstvu, Teorijski i praktični aspekti kulture tkiva i bilja, str. ll0-121, Jugoslavensko društvo za flziologiju b1ljaka, Novi Sad 7. Libby, W. j. (1986), Clonal Propagation, Jour- nr~l of Forestry, Vol. 84, str. 37-38 8. Maček, ]. (1987), Virusi okužujejo gozdno drevje, Gozdarski vestnik, let. 4S, št. 5, str. 257-259 9. Martm, C. ( 1984), La culture des plantes en eprouvette, La recherche, Vol. 15, str. 1362-1371 10. Neškovic, M (1982), Značaj kulture tkiva i čelija u oplemenjivanju biljaka, Teorijski i prak- tični Mpekti kulture tkiva i bilja, str. 3-20, jugosla- vensko društvo za fiziologiju biljaka, Novi Sad 11 . Reinert, J., Yeoman, M. M. (1982) , Plant Celi and Tissue Culhue, Springer Verlag. Berlin OXF.: 651.2 : 931 Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije Branko Kraljic* Kraljic, B. : Kritičen pogled na dob:':anje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Gozdarski vestnik, 45, 1987, str. 489, cit. lit. 12. V 92. členu zakona o gozdovih SR Slovenije so navedeni, dokler ne bodo izdelana dokončna navodila za določanje dela dohodka zaradi poseb- nih ugodnosti, začasni napotki o dole-čanju tega dela dohodka v gozdarstvu. Določa se tako, da se od skupnega prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov odbijejo materialni stroški, sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo, pred.pisaria mini- malna amortizacija osnovnih sredstev, obveznosti iz dohodka, sredstva 211 osebne dohodke in skupno porabo, povprečna akumu1acija in sredstva za rezerve. V delu avtor te začasne določbe kritizira v glavnem zaradi njihove nestimulativnosti, in sicer zaradi subjektivnega gospodarjenja s koli- čino porabljenih sredstev (lahko jih normiramo ), ki vpliva na njihove stroške; zaradi subjektivne storilnosti živega dela (lahko se normira), ki vpliva na osebne dohodke; ter zaradi subjektivnega izkorišpčanja objektivno planiranega obsega proi- zvodnje (ki se da urediti s samoupravnim dogovo- rom in njegova različna uresničitev povzroča raz- lične stalne stroške po enoti proizvodnje). ki vpliva na višino akumulacije. "'Prof. dr., dr. B. K., 41000 Zagreb, Miramarska 13c, YU Kraljic, B.: A cntical view on determination of rents, wh1ch lS prescribed by the SR of Slovenia forestry law. Gozdarski vestnik, 45, 1987, pag. 489, ref. 12. Temporary instructions for determination of the part of income due to special facilities in forestry are cited in 92nd article of the SR of Slovenia forestry law. This law will be in vigour until final instructions for determination ofthis part ofincorne are made. This part of income is determinated by deduction of material expences, expences for biological reproduction in forest, prescribed mini- mal redemption of basic means, income tax, founds for personal incomes and joint consum- ption, mean accumu1ation and reserve founds from the total income of sold timber products. These temporary instructions are criticized be- couse of their nonstimulativeness, that is: subjec- tive managing with amount of consumed means (may be standardized) which influences on expen- ces, subjective productiveness (may be standardi- zed) which influences on personal incomes, sub- jective exploitation of objectively planned produc- tion extent (may be regulated by self-managing agreement and its different realization is the reason for fiXed expences on production unt) which influences on accumulation founds. 489 l. UVOD Po K. Iv1arxu (7) se v kmetijstvu, goz- darstvu ipd. rente (posebni dohodki) ugotavljajo tako, da se od tržnih cen odbijejo individualne lastne cene (izra- čunane induktivno) konkretnega pro- izvajalca. Te rente so posledica bonitet zemljišča, in to zaradi rodovitnosti in položaja na tržišču, nastalih naravno (rente 1) ali z lastnim vlaganjem sredstev za izboljšanje naravne osnove (rente II). Pri tej proizvodnji se tržne cene pravilno ravnajo po t. i. ničelnem rastišču, tj. po najslabših proizvodnih razmerah, v kate- rih je treba proizvajati, da bi se pokrile celotne družbene potrebe po teh pro- izvodih v višini t. i. lažne socialne vred- nosti. Ker so bonitete rastišča naravno omejene, uresničujejo posamezni pro- izvajalci v primerjavi z omenjeno lažno socialno vrednostjo manjšo ali večjo ren- to, na najslabših rastiščih pa samo pov- prečen dobiček. Vendar se morajo za- hvaliti določenemu monopolu, ki je odvi- sen od naravno omejenih bonitet rasti- šča . Glede na to so po marksistični teoriji rente objektivne. To pomeni, da niso odvisne od subjektivnih dejavnikov go- spodarjenja konkretnega proizvajalca. če bi bile po kaki drugi ekonomistični šoli odvisne tudi od subjektivnega go- spodarjenja, v socialističnem samo- upravljanju in po veljavni ustavni določ bi, da rente ne morejo biti vir sredstev za osebne dohodke, bi bilo treba pose- bej določiti, da niso odvisne od subjek- tivnih dejavnikov gospodarjenja. Razlogi za to so na dlani! V zvezi s tem smo obdelali določanje rent v gozdarstvu v vrsti naših del (glej literaturo od l-6). Smisel naših sklepov je v tem: Za vsako dejavnost, s katero se ukvarja samoupravna delovna organiza- cija, je treba od celotnih prihodkov 490 dejavnosti (vrednosti tržne realizacije) odbiti normalne »cene proizvodnje«, iz- računane induktivno glede na kon- laetne pogoje. Za normalne imamo pri tem zneske, ki temeljijo na normiranju (po možnosti tehničnem) bodisi na planski osnovi, bodisi na dosedanjih izkušnjah dobrega gospodarjenja (glede na porabljena sredstva); oziroma na zakonskih predpi- sih, pravilnikih, družbenem dogovoru, samoupravnem sporazwnu ipd. (za ob- veznosti) oziroma pri akumulaciji - na produktu povprečno vloženih sredstev v konkretni samoupravni organizaciji in analogiji povprečne profitne stopnje (ki jo mi imenujemo »povprečna stopnja nadomestila za gospodarjenje«), ugotov- ljene za zadnje obračunsko obdobje za gospodarstvo v državi, a brez poljedel- stva, gozdarstva, gradbeništva ipd Ti normalni zneski so v povezavi s stalnimi stroški osnova za samoupravno dogovor- jen objektivno planirani obseg pro- izvodnje. To je zlasti pomembno pri določanju objektivnih ekstra dohodkov oziroma rent v industriji, a zlasti v žagar- stvu. Pri nas je namreč žagarstvo pravi- loma predimenzionirano glede na raz- položljivo domačo lesno surovino. Pri takih razmerah se je treba dogovoriti za realni temeljni obseg proizvodnje, da bi se po možnosti zaščitil tako delovni ko- lektiv predelave lesa kot tudi kolektiv gozdarstva (dobavitelj lesne surovine). Seveda, kakor se žagarstvu priznajo večji stroški po enoti proizvodnje zaradi neizkoriščene kapacitete, se gozdarstvu zniža prodajna cena žagarske hlodovine. Ker v zadnjih desetletjih nismo posve- tili dovolj pozornosti norrniranju, a smo se navadili »napihovati« rezerve pri pla- niranju, se je treba pri omenjenih nor- malnih zneskih spomniti socialistične etike, povečati odgovornost organov sa- moupravljanja in poslovanja (zlasti di- rektorjev) in zagotoviti družbeno kon- trolo (komisije gozdarskih ekonomistov in SDK). Glede na to, da gospodarimo v naših razmerah za sedaj ob visoki stopnji infla- cije - spremembe cen in moči dinarja gospodarstvu ne more izravnati država (kot nekoč), ampak mora to »prebaviti« samoupravna gospodarska organizacija sama, tako da poveča proizvodnjo, rea- lizacijo, produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Zaradi tega je treba dolo- čati rente z upoštevanjem dejanskih cen (povprečnih) v plansko-obračunskem obdobju za realizacijo, vložena sredstva, obveznosti ter povprečno vložena po- slovna (osnovna in obratna) sredstva (zaradi ugotavljanja normalne akumula- cije). Glede na konkretno organiziranost gozdarstva v temeljnih organizacijah združenega dela pa se bodo tozdi goz- darstva ukvarjali z naslednjimi dejavnos- tmi: enostavno gozdnobiološko pro- izvodnjo, razširjeno gozdnobiološko pro- i~vodnjo, izkoriščanjem gozdov, trans- portom lesa, popravilom gozdarske opreme (motornih žag, gozdarskih tran- sportnih sredstev idr.), gozdno gradnjo (zgradbe promei.~e poti, urejanje hu- dournikov idr.), lovom, gostinstvom, tu- rizmom idr. Vsaka od teh dejavnosti ima svoje skupne prihodke (vrednosti tržne reali- zacije) in ustrezajoče svoje »cene pro- izvodnje«, izračunane induktivno glede na normalna uporabljena sredstva, ob- veznosti, osebne dohodke, sredstva skupne porabe in akumulacije - po dejanskih (v povprečju plansko-obra- čunskega obdobja) cenah in vrednosti denarja. Razlike med tema dvema kom- ponentama računanja predstavljajo iskane - rente. Če ima kak tozd poleg glavne dejav- nosti še eno, dve ali več stranskih dejav- nosti, morajo njegovi skupni prihodki zajeti seštevke skupnih prihodkov vseh zajetih posameznih dejavnosti tozda. če npr. gozdarski tozd opravlja poleg izko- riščanja gozdov še enostavno in razšir- jeno reprodukcijo - in to je vsakdanji primer v SR Sloveniji - tedaj gozdarski skupni prihodek obsega realizacijo pro- danih proizvodov izkoriščanja gozdov, ))skupni prihodek« (nadomestilo) eno- stavne in ))skupni prihodek« (nadomesti- lo) razširjene gozdno biološke reproduk- cije. Zadnja seveda zajema vsa nadome- stila, zagotovljena za to dejavnost, tako lastna kakor tudi prejeta v ta namen od drugih soplačnikov. Če tako dosledno izvedemo izračuna vanje - v primeru, ko kak gozdarski tozd opravlja dve ali več dejavnosti- ni treba posebej skrbeti za njihove medsebojne usluge (materiali, usluge, delavci idr.). Vsaka dejavnost namreč pri obračunu upošteva svoj skupni prihodek in svoje normalne »cene« proizvodnje (izraču nane po dejanskih cenah in vrednosti dinarja). Da bi komisije gozdarskih ekonomi- stov in strokovnjakov SDK mogle izvajati družbeno kontrolo zaračunanih normal- nih »cen proizvodnje«, s katerimi lahko razpolagajo posamezni tozdi in njihovi delovni kolektivi (za to so ti subjektivno zelo zainteresirani), smo predlagali po- seben postopek preverjanja objektivno- sti zaračunane normalne stopnje »cen proizvodnje« za posamezne dejavnosti v tozdih (glej v literaturi točke 1, 2, 3, 4). Ta je naslednji: Navedeni skupni prihodki se računajo tudi tukaj po dejanski višini cen in di- narja - kakor je to prej omenjeno. »Cene proizvodnje« pa se kalkulirajo za posamezne dejavnosti takole: upošte- vajo se knjigovodski obračunski zneski kot vsota porabljenih sredstev, obvezno- sti, osebnih dohodkov in sredstev za skupno potrošnjo in normalna akumula- cija. Nato se od tako izračunanih »cen proizvodnje« odbijejo oziroma se Jlm 491 dodajo razlike, nastale zaradi subjektiv- nih dejavnikov gospodarjenja: - zaradi porabljenih količin sredstev glede na njihove normalne zneske; - zaradi osebnih dohodkov in sred- stev za skupno porabo glede na storil- nost živega dela v primerjavi z njeno normalno stopnjo; - zaradi stalnih stroškov glede na >lkoeficient subjektivne izrabe objek- tivno planiranega (samoupravno doga -· varjenega) obsega proizvodnje«. Ta veriftkacija zaračunane normalne stopnje »izračunanih normalnih« cen proizvodnje je precej zamotana, zato jo bodo uporabili v dvomljivih primerih za to določeni strokovnjaki. Da bi bila naša navodila v tem Uvodu bolj razumljiva, opozarjamo bralce na naše delo, ki obravnava to problematiko za tako imenovano teritorialno organiza- cijo gozdarstva in t. i. funkcionalno orga- nizacijo gozdarstva ( 4). Gozdarstvo SR Slovenije ima t. i. teritorialno organiza- cijo gozdarstva (kakor jo je 1mela SR Hrvaška pred novim zakonom o gozdo- vih (glej v literaturi točko 11). O načinu določanja rente v gozdarstvu v tej orga- nizaciji smo govorili v Uvodu tega na- šega prispevka (glej v literaturi točko 4). Bralec bo lahko opazil, da smo v njem našo prej objavljeno metodo po- skušali čim bolj poenostaviti a rudi izpo- polniti. Obdelava Na temelju vsega, kar smo navedli v Uvodu tega prispevka, obsega naš kri- tični pogled na začasno metodo določa nja rent v gozdarstvu SR Slovenije ugo- vore, ki se nanašajo na neupoštevanje subjektivnih dejavnikov gospodarjenja, pozitivnih in negativnih, pri določanju rent v gozdarstvu. Če delovni kolektiv tozda porabi - glede na normative - preveč sredstev, 492 a se mu to razsipanje dovoljuje in za toliko zmanjša renta; če porabi manj sredstev od normiranih in se mu 7.Fl toliko poveča renta, je to pravi »atentat« na stimulativnosti. Če delovni kolektiv tozda posluje s »koeficientom subjektivnega izkorišča nja objektivno planiranega obsega«, ki je večji od 1,0, se mu prihranki pri stalnih stroških ne puščajo kot povišanje normalne akumulacije, ampak se mu odvzamejo s povečanjem rente. Če pa posluje s koeficientom, ki je manjši od 1,0, mu presežek stalnih stroškov ne zmanjša vsote normalne akumulacije, ampak se mu to nadomesti iz rente. To je nadaljnji »atentat<< na stimulativnost! Odtod brez dvoma izhaja, da je pred- lagana začasna rešitev določanja rent v gozdarstvu v SR Sloveniji popolnoma nestimulativna in kot taka neuporabna za naš sistem socialističnega samo- upravljanja. Ta rešitev namreč prav kliče po znanstveno utemeljenih finan- čnih stimuJansih, ki ga bodo stalno inten- zivno spodbujali k čim boljšemu gospo- darjenju - poslovanju delovnega kolek- tiva. K omenjenim ugovorom se lahko do- dajo še tile : - V l. in 2. odstavku 92. člena zakona o gozdovih SR Slovenije (lO) se omenja »povprečna akumuJacija« v gospodar- stvu SR Slovenije. Treba je izvzeti tiste vrste »gospodarstva«, ki temeljijo na naravno omejenem zemljišču, tj. polje- delstvo, gozdarstvo, gradbeništvo ipd. (primerjaj osnove politične ekonomije, literaturo v točkah 8, 9 in 5). Ker ne gre za absolutni znesek »povprečne akwnu- lacije«, bi bilo treba navesti, katera njena stopnja pride v poštev - glede na >)skupne prihodke«, »skupne stroške« ali »povprečno vložena sredstva«. V zadnjem piirneru bi bilo treba navesti, ali ta poslovna sredstva obsegajo samo tipična osnovna in obratna sredstva ali pa tudi specifična, tj. osnovno živo lesno zalogo gozda in (eventualno) gozdno zemljišče. Če obsegajo tudi omenjena specifična sredstva, bi bilo treba nave- sti, po kakšnih cenah se bo izračuna vala. - V prvem odstavku 92. člena zakona o gozh SR Slovenije (10) se kot odbitna postavka poleg povprečne »akumulacije« štejejo tudi »sredstva za rezerve«. Menimo, da to ni prav, ker so ta sredstva zagotovljena s povprečno akumulacije (pri blagovni proizvodnji tako v kapitalizmu kot v socializmu). Sicer pa ima zakon o gozdovih SR Slovenije glede na to problematiko v primerjavi s predpisi zakona o gozdovih SR Hrvaške tudi svoje prednosti, npr.: nadom0stila za enostavno gozdno- biološko reprodukcijo in razsrr]eno gozdnobiološko reprodukcijo (slednjo brez soplačnikov zunaj gozdarstva) predpisuje podobno kot zakon o gozdo- vih SR Hrvaške, vendar kot minimalna (~3. člen); za to so si zaman prizadevali gozdarski strokovnjaki gozdne gospo- darske organizacije »Slavonski gozd« Vinkov ci; - če znesek tržne realizacije lesnih sortimentov ne zadošča za kritje stro- škov obračunskih »cen proizvodnje«, ima tozd pravico nadomestila do višine ugotovljenega primanjkljaja drugih gozdnogospodarskih tozdov istega goz- dnogospodarskega območja iz dela do- hodka, ki je rezultat posebno ugodnih pogojev gospodarjenja (92. člen, tretji odstavek); s tem se dejansko posredno zagotavlja ugotavljanje rente na ravni celotnega gozdnogospodarskega ob- močja, kar smo odločno predlagali v vseh naših tovrstnih delih; - priporoča se, da se rente v gozdar- stvu izračW1avajo začenši z realizacijo, tj. skupnim prihodkom, to pa pomeni po omenjeni definiciji K. Marxa, a tudi po vseh naših tovrstnih delih; s tem se izognemo mnogim napakam, ki so dis- kreditirale druge nacme predlaganih izračunov, a tudi načine, predpisane z zakonom o gozdovih SR Hrvaške (glej naše kritične poglede v literaturi v toč kah 5 in 6). Brez upoštevanja subjektiv- nih dejavnikov gospodarjenja so, kot smo videli, vse ugodne pričožnosti za- mujene. Zato predlagamo, da se dose- danji predpisi o določanju rente v go- zdarstvu spremenijo v smislu naših nači nov določanja rent v gozdarstvu! LITERATURA l. Kraljic, B.: »Odvajanje ekstradohodaka {ren- ta) u šumarstvu u uvjetima promjena cijena i intenzivne inflacije«, Šumarski institut jastrebar- sko, RADOVI 56, Zagreb 1983, s. l 61 2. Kraljic, B. : »Odvajanje rente u šumarstvu na temelju obračunskih, naknadno objek:tiviranih, ka1- kulacija pri sadašnjim uvjetima«, Šumarstvo i pre- rada drveta, 10-12, Sarajevo 1984, s. 335--346 3. Kraljič, B.: »Odvajanje ekstradohodaka, od- nosno renta, u šumarstvu pri sadašnjim uvjetima«, Šumarski institut Jastrebarsko, RADOVI 63, XIII v študiji »Teorijsko-metodološka istraživanja važmjih organizac~skih i ekonomskih elemenata privredji- van]a u šumarstvu (Organizacijski i ekonomski prilezi stabilizaciji šurnarstva)«, disertacija, Zagreb 1984, objavljeno 1985, str. 1-25 i Summary 22.--24 4. Kraljic, B.: »Odvajanje dijeia dohotka zbog izuzetnih pogod.nosti u šumarstvu i rasporedjivanje zajedničkog prihoda na biološku reprodukciju šuma - nakan izlaska novog Zakona o šumama SR Hrvatske«, ŠumarsY.J list, 1-2, Zagreb 1986, s. 15-28 S. Kraljic, B.: "Kriti čki osvrt na odvajanje ren ta, propisano u Zakonu o šumama SR Hrvatske«, Glasnik za šumske pokuse ~umarskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, u povodu 125-godišnjice šumarske nastave u HrvaYskoj, Zagreb 1985, s. 1-15 6. Kraljic, B. : »Krillčki osvrt na Uputstvo o načinu i postupku odvajanja dijela dohotka pri izuzetnim pogodnostima u šumarstvu«, Šumarski list, Zagreb 1986, s. 1-15 7. Marks, K.: »Kapital«, l-III, Beograd-Zagreb 1947-1948 8. Mezel, S.: >~Sintetski. pnkaz pojavljivanja i načina ustanov1jivanja zemljišne rente«, Ekonom- ski institut Zagreb, v »Problemi rente ka o doho- dovne kategorije u socijalizmu«, Posvetovanje v Opatiji 1977, Zagreb 1978, s. 111-123 9. Vrančic, l.: »Teoretske pretpostavke zemljiš- ne rente, poljoprivredne i nepo1joprivredne, u socijalizmu«, Ekonomski institut Zagreb, v »Pro- 493 blem1 rente kao dohodovne kategorije u socijali- zmu«, Posvetovanje v Opatiji 1977, Zagreb 1978, s. 23-52 10. »Zakon o gozdovih«, Ur. list SRS, št. 18/85 11. »Zakon o šumama«, Narodne novme SR Hrvatske, št. 54/83 12. »Uputstvo o načinu i postupku (metodologiji) za utvrdjivanje d.ijela dohotka koji je rezultat rada u izuzetno povolj:Jim prirodnim uvjetima ili rezultat IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OXF.: 36/37.945.24 pogodnosti na tržištu ili drugih izuzetnih pogodno- sti u stjecanju dohotka osnovne organizacije udru- ženog rada u djelatnosti šumarstva«, Narodne novine SR Hrvatske, št. 4/86 Opomba: Pričujoči članek smo že objavili, glede na to, da so biJe v prevodu večje pomanjkljivosti in napake, ga objavljamo ponovno. Avtorju in bralcem se 1skreno opravičujemo. Uredništvo. Letošnji lesni sejem v Celovcu E. Rebula* Letošnji celovški lesni sejem je bJ pri- bližno mesec dni pozneje kot običajno. Bil je tudi strogo specializiran. Prireditelji si od tega obetajo boljši uspeh, več je časa za poglobljeno delo na posvetovanjih. Prestavitev sejma so pri nas razlagali kot odraz težav pri organiziranju in nekateri celo napovedujejo skorajšnji konec. Organi- zatorji in častni gostje pa trdijo, da s presta- vitvijo sejma v september pride ta v primer- nejši čas in si tako obetajo boljši uspeh. Veliko govornikov je tudi naglasilo primerno lego Celovca, ki je na sredi med ZRN in Italijo, torej v sredi evropskega lesnega tržišča . Poudarjena je bila tudi njegova pri- merna lega glede na gibanje Alpe-Adria. Vse to naj bi zagotavljalo pespektivno bo- dočnost sejma. Sam sejem na gozdarskem področju ni pokazal revolucionarnih novosti. Kot vsako leto pa je pokazal vrsto drobnih izpopolnitev raznih strojev - zlasti žičnih žerjavov - ki kažejo smer razvoja. Kot vsako leto doslej je bil tudi le:os bogat prikaz strojev za »izdelavo drv« raznih oblik: od sekancev do polen. Letos je bil tu pravzaprav poudarek, saj je bila razstavljena množica kurilnih * Dr. E. R.. profesor, BiotehJuška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. 6l000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 494 naprav. To je bilo v povezavi s posebnim posvetovanjem o bioenergij i. Na tem posve- tovanju je bila podana pomembnost in mno- žičnost uporabe lesa za kurjavo. Tu Avstrijci razmišljajo celo približno takole: ponudba lesa. je lre11utno večja od povpraševanja. V razvitih in bogatih deželah lahko to traja dalj časa. Zato je nujno iskati možnosti nove rabe lesa za doseganje ugodnejših cen. V tem smislu so lahko ustrezne tudi primerne rešit- ve za energetsko izrabo lesa. Na tem posvetovanju je bila zlasti po udar- jena prednost lesa kot kuriva zaradi majh- nega obremenjevanja okolja s škodljivimi snovmi in ostanki. Podrobno pa so pnkazall, kako je ta količina odvisna od temperature v kurišču. To pa je odvisno od tehnične rešitve in izvedbe kurišča. Zaključili bi lah- ko, da je vsak les uporabno (tudi gospodar- no) kurivo, toda ne v vsakem kurišču . . Tradicionalni gozdarski simpozij je obrav- naval temo ))Gozdno in lesno gospodarstvo pred novimi tržnimi strukturami«. V okviru simpozija so bili poleg referata zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Josefa Riglerja, dipl. inž., še 4 referati in dve pripravljeni diskusiji. Name je naredil velik vtis nastop ministra. Govoril je o ohranjevanju gozdov in gozd- nem gospodarstvu, o dosedanjih težavah in predvidenih ukrepih. Kot poznavalec je ana- liziral stanje, ki ni rožnato, povedal je, kaj je njegovo mir:istrstvo do sedaj naredilo, kai pripravlja za bodoče. Pri tem je z veliko mero realnosti navajal, kaj bi bilo potrebno (povečati fonde za pokrivanje izgub gozdar- stvu zaradi umiranja gozdov, katastrof in slabe konjunkture, povečati sredstva za re- gresiranje gradnje gozdnih cest, za razisko- vanje ipd.), kaj je izvedljivo in do kdaj bo, ter kaj še ni možno in zakaj ni. Nič ni bilo odvečnih parol in frnz. Zdelo se mi je, kot da zelo odgovorno podaja obračun (poroči lo) svojega dela volivcev v pravem smislu tega medsebojnega razmerja. Človek nehote primerja tak ekspoze z razmerami pri nas. Zaključki take primer- jave niso razveseljivi. V okviru samega posvetovanja so refe- renti iz ZRN, Italije in Avstrije obravnavali prognoze porabe lesa, racionalizacijo nje- gove obdelave ter stanje in perspektive tržišča lesa in avstrijske primarne predelave lesa. Zanimiva je bila prognoza porabe lesa v razvitem svetu. Izhaja iz ugotovitve čemo grafov o bodočem upadanju števila prebi- valstva v razvitih deželah (npr. ZRN) in o njihovi čedalje višji življenjski ravni. Posle- dica je manjša poraba lesa za stavbno pohištvo in cenejše vrste pohištva, pač pa narašča poraba plemenitega lesa za razne obloge, lesene okraske ipd. Večino tega leta kupijo lastniki v primerno obdelani obliki (oskobljani in primerno profilirani) in ga sami tudi vgradijo. Od tod izhaja, da bo povečano povpraševanje po najboljšem in primerno obdelanem lesu. Ta les bo dose- gel visoke cene. Nasprotno pa bo čedalje manj povpraševanja po deskah povprečne kakovosti. Referent (dr. Jiirgen Schrader) meni, da prognoze F AO o porabi lesa držijo za dežele v razvoju, dočim bo v razvitem svetu poraba lesa stagnirala ali pa celo upadala. Pri tem je treba upoštevati po- nudbo iz povojnih nasadov in opuščenih zaraščenih kmetijskih površin. To lahke vodi v stanje, ko bo dolgoročno ponudbo vP.č:jo od povpraševanja z vsemi posledicami. Referenti so ugotavljali relativno zaostaja- nje avstrijske primarne predelave lesa. Per- spektivo vidijo v koncentraciji ( !) žagarstva. Kriza povzroča prestrukturiranje in zapira- nje majhnih obratov. Zanimivi so predvideni ukrepi za sanacijo stanja. Pn tem predvidevajo, da bo še vedno velika ponudba razmeroma cene- nega lesa povprečne kakovosti, standardnih mer in v dolgih nabavnih rokih iz ZDA. Kanade in Vzhoda. Zato vidijo rešitev v aktivnem trženju, kjer pa veljajo naslednji postulati: - trženje ni iskanje tržišča za svoje izdel- ke, pač pa prilagajanje proizvodnje potre- bam (povpraševanju) na tržišču . Temu naj bi se prilagodili tudi gozdarji. (Niso povedali kako. Osebno menim, da je namensko kro- jenje in sortiranje, ki ga omogočajo večje koncentracije, skoraj edina, toda tudi velika in realna možnost.) - Razdrobljene lesna industrija ne more pri trženju konkurirati proizvajalcem alter- nativnih proizvodov (industrija umetnih mas, kemijska industrija), ki je zelo koncentrirana in centralizirana ter lahko tako izdvaja ogromna sredstva za raziskave, razvoj in trženje. Relativno majhni lesnopredelovalni obrati bodo morali najti rešitev in združevati sredstva za trženje in razvojne raziskave. - Dosedanje tehnologije primarne pre- delave lesa, za katere so značilni majhni izkoristki lesa, razmeroma ohlapne (nena- tančne) mere izdelkov in njihova groba površina niso več konkurenčne, ne prina- šajo dovolj dohodka. - V svetu in zlasti v Evropi je zadnje čase vedno pozitivnejši odnos družbe do gozda. Manj so naklonjeni gozdarstvu oziroma gozdnemu gospodarstvu, ki nujno vključuje tudi sečnje z vsemi posledicami. Gibanja, ki gredo v smeri absolutnega varovanja (ohranjevan]a) gozda in ki obsojajo vsako sečnjo kot tako oziroma hvalijo vsako širje- nje gozda, nova pogozdovanja, zmanjšanje sečenj (pri nas npr. reklama Sladkogorske -oziroma neke vrste »bamby« efekt, kot je bil včasih in je še za nekatera divjad - op. pisca) bo treba preusmeriti s poudarjanjem prednosti lesa, njegove uporabnosti, pleme- nitosti v primerjavi s sintetiko, o njegovi vrednosti in o potrebnosti sečenj za zagotav- ljanje stabilnosti in trajnosti gozdov, gozdar- stva in predelave lesa. - Velike možnosti racionalizacij vidijo tudi v tesnejšem sodelovanju gozdarjev in lesarjev. V okvir simpozija sodijo tudi ekskurzije. Letos smo imeli možnost izbirati med dese- timi različnimi ekskurzijami. Vodile so v 495 različna območja Koroške. Vse so obravna- vale lesno predelavo in gozdarstvo. Obrav- navali so skupen problem značilen za dolo- čeno območje. V organizaciji sejma, simpozijev in eks- kurzij je precej novosti. Tudi ta, da so OXF. : 36.377 povečane kotizacije. Izgleda, da so uspešne. Udeležencev na prireditvah je bilo več kot lani, stekle pa so tudi vse ekskurzije. Med referenti letos ni bilo Slovenca. Ne vem vzroka. V se kakor pa to ni pohvalno. Enotedenski študijski obisk na Norveškem Jernej Ude Z Norveško in norveškim gozdarstvom sem se imel priložnost seznaniti dokaj dobro že pred 25 leti. Ponoven obisk mi je omogo- čila enotedenska štipendija norveškega zu- nanjega ministrstva. Obisk je bil seveda koristen in lahko primerjamo stanje prej in sedaj s stanjem pri nas. že pred leti je bila razlika, danes je razlika neprimerno večja. Program, ki so mi ga sestavili norveški kolegi, je bil bogat in natrpan. Žal ga je motilo slabo vreme. Sonca ves teden nismo videli, doživel pa sem tudi neurje, kakr- šnega Norvežani ne ponmijo. Ves teden je bolj ali manj deževalo, kar pa delavcev v gozdu ni motilo. Z najdražjimi stroji delajo celo v dveh izmenah. Le na enem delovišču delavci niso bili, ker tja niso mogli priti zaradi poplavljene ceste. Mi smo prišli s terenskim mercedesovim vozilom. Tudi mi ne bi prišli, pa je v navodilih o uporabi tega vozila pisalo, da tovarna ne priporoča vožnje po vodi, globlji od 60 cm in dalj časa kot eno uro. Mi smo se vozili le dobro minuto po vodi, globoki 30 cm. Ogledali smo si prototip Iglandovega žerjava, le ne v obra- tovanju. Norveški gozdarski raziskovalni inštitut ali kratko NISK, kot ga imenujejo, se je zelo razširil, zlasti oddelek za gozdno tehniko. Danes ima oddelek lastno poslopje v sklopu celega inštituta z moderno mehanično de- lavnico, laboratorijem in poligonom za razne preizkuse in meritve z vso potrebno opre- mo. Na oddelku je zaposleno 28 oseb, od 496 tega 12 ruziskovruccv. Pred 25 leti je bilo vseh na oddelku le 12. Oddelek že deset- letja vodi prof. Ivar Samest, ki ima največ zaslug za njegovo vsestransko dejavnost in razširitev. Raziskovalne teme oddelka zaje- majo področje proučevanja dela z ergono- mijo, gozdarsko mehanizacijo in študij teh- nologij, gradnjo in vzdrževanje gozdnih pro- metnic s planiranjem, terensko klasifikacijo in ekonomske kalkulacije. Ta oddelek je najmočnejši. Poleg tega oddelka ima NISK še 9 oddelkov, ki pokrivajo naslednja pod- ročja: - oddelek za gozdno ekologijo (kemične analize, problemi zamočvirjenih gozdnih po- vršin, problemi kislih padavin, ekološki učinki uporabe glifosata); - oddelek za varstvo gozdov (poškodbe, ki jih povzroča divjad, insekti in mikroorga- nizmi); - oddelek za obnovo gozdov (pomlajeva- nje, možnosti pogozd.itve severne Norveške, možnosti premen); - oddelek za gozdno proizvodnjo (boni ti- ranje, nega, redčenje, gnojenje, meho- racije); - oddelek za genetiko (provenienca, razne drevesne vrste, semenarstvo); - oddelek za lesno tehnologijo (kakovost lesa, skladiščenje, les in energija); - oddelek za taksacijo. Dislocirana sta še dva oddelka (v bližini Bergna), in sicer oddelek za biologijo in oddelek za gozdno proizvodnjo. Ukvarjata Državna gozdarska šola - S0NSTERUD se s p_roblemi v obmorskih razmerah ob zahodni norveški obali. Sploh imajo v načrtu tudi obsežHej.še raziskave na tehničnem področju. Zaradi toplega zalivskega toka pozimi tla ne zmrzne jo, nosilnost tal je zaradi zamočvirjenosti majhna, kar pa otežkoča pridobivanje lesnih sortimentov. Na vsem inštitutu je danes zaposleno 170 oseb, od tega 39 raziskovalcev. Lansko leto je NISK razpolagal "S skoraj SO mio NKr (po sedanjem tečaju ok. 6,5 milijarde din). Seda- njo organizacijsko obliko pa nameravajo spremeniti. Namesto sedanjih lO oddelkov predvidevajo 4 sekcije. Z združitvijo nekate- rih oddelkov naj bi poglobili sodelovanje strokovnjakov zaradi kompleksnosti raz- iskav. Rešiti pa morajo še vrsto vprašanj tehnične in ne nazadnje personalne narave. NISK je v kraju Aas, o k. 30 krn južno od Osla, v univerzitetnem naselju, kjer je tudi gozdar- ska visoka šola. Tudi terensko raziskovalno postajo v Hur- dalu sem imel priliko obiskati. Silvifuturwn, kot jo imenujejo, se je tudi močno razširil. Pred 25 leti je bilo tam le manjše poslopje, danes stoji zraven starega poslopja velika stavba z moderno učilnico in možnostjo nastanitve za 40 oseb. Objekt rabi za raz- iskave in terenske meritve, študentje visoke šole pa tudi opravijo del terenskih vaj. Postajo vodi upravitelj, ki slabi za nekaj nad 900 ha gozdov, kolikor jih Silvifuturum obse- ga. Te površine je dobil NISK v upravljanje leta 1959. Od takrat dalje tam gospodarijo po zamislih prof. Samseta. Zgradili so potrebne gozdne ceste, po- vršine pogozdijo s sadikami v medsebojni razdalji 1,4 m in v vrstah, ki so med seboj oddaljene 2,8 rn. Taka pogozditev naj bi olajšala strojno redčenje, seveda pa tudi končni posek. Vsak obiskovalec te postaje iz inozemstva posadi smrek.ico v nekakšnem spominskem gozdu. Kljub dežju sem se potrudil in uspel najti nekaj lepih dreves, ki so jih že pred leti tam posadili slovenski gozdarji. Ob vsa- kem drevescu je narmeč priimek in ime ter država na pločevinasti tablici. Najlepša je tista, ki jo je posadil Dušan Jug. Iz programa je izpadel ogled še ene raziskovalne postaje z nazivom Silvimontana v laaju Kviteseid. To raziskovalno postajo ima oddelek za gozdno tehniko od l. 1970 dalje. Nekaj čez 750 ha zajema predvsem 497 Raziskovalna postaja SiJvifuturum v Hurdalu težke hribovite terene (kar 60% te površine ima nagib nad 30% ). Postaja je namenjena predvsem proučevanju pridobivanja na tež- kih terenih predvsem z uporabo raznih gozdnih žičnih žerjavov. O gozdars}(em muzeju v Elverumu, kak- šnih 130 km severno od Osla in proti švedski meji, sem pred 25 leti le slišal. Letos pa sem ga imel tudi priliko videti. Vredno je bilo, le škoda, da je od Ljubljane tako oddaljen. Ustanovljen je bil leta 1954. V modernem poslopju sta poleg gozdarskega še lovski in ribiški muzej. Muzej je res muze) in obisko- valec se lahko natančno seznani z rc..zvojem gozdarstva v tej deželi z bogato gozdarsko tradicijo. Šte·vilni eksponati prikazujejo vso pestrost razvoja od prvih človekovih pose- gov v gozd. Poudarek je na opremi, ki so jo uporabljali v preteklosti. Od preprostih vrst orodja, zbranih z raznih območij, po- trebnega za podiranje in obdelavo dreves, preprostih vrvi, pletenih iz brezovega ličja ter preprostih spravilnih pripomočkov, raz- stava obiskovalca pripelje do prvih motor- nih žag in prvih traktorjev, kjer se zgodovina konča. Česar ne prikazujejo eksponati, je dopolnjeno s fotografijami. Seznaniš se s 498 socialnim položajem gozdnih delavcev in njihovim življenjem. Lep in vsebinsko bogat prikaz, vreden ogleda. Zanimiv je rudi lovski in ribiški del, katerega pa sem si zaradi pomanjkanja časa lahko le bežno ogledal. Kratek obisk je bil namenjen tudi šoli v Silnsterudu. Ta gozdarska šola ni edina. Imajo še štiri in poleg tega tri šole za gozdarske tehnike. Šola je bila ustanovljena l. 1946 in je največja. Na takratni poklicni šoti za gozdne delavce, kot se je imenovala, so začeli z organizacijo pet tedenskih teča jev, s čimer naj bi dvignili izobrazbeni nivo gozdnih delavcev. ŠOla je večlaat menjala ime in se danes imenuje Državna gozdarska šola. Težišče je danes na enoletnih in pollet- nih tečajih. Moderno šolsko poslopje je bilo zgrajeno l. 1962, razširjeno pa leta 1983. Skupno z učilnicami, delavmcarni, upravnimi prostori in interna tom ima 4000 m2. Med vsemi šo- lami ima najmodernejšo opremo: 2 zgibnika. 12 adaptiranih kolesnikov, 5 najmodernejših tovornih traktorjev (»forvarderjev«), 2 buldo- žerja za gradnjo cest, li kombijev za prevoz učencev na teren, 7 zavetišč - prikolic in 72 motornih žag - te zamenjajo vsako leto! Pred 26 leti je imela šola le 3 lanetijske adaptirane traktorje in l zgibnik. Šola leži 7 krn od trgovskega in upravnega centra Flisa. Gozdovi so v zasebni lasti. V teh gozdovih v radiusu 30 km imajo vse potrebne praktične vaje. Svojih gozdov šola nima. Internat ima 74 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. V vsaki sobi je tekoča voda. Internat ima skupno dnevno sobo in jedilnico. Za razvedrilo v prostem času imajo učenci na razpolago biljard, video in TV sobo, pripomočke za telesno razgibavanje, zračne puške, temnico in mehanično delav- nico. V bližini je osvetljena tekaška proga s streliščem. ŠOlanje je brezplačno, učenci morajo pla- čati le materialne stroške. Vsak učenec mora imeti svojo osebno varovalno opremo. Predpisana je čelada, zaščitne hlače, jopič, obutev in rokavice. Učencem na tečajih, ki trajajo dalj časa, prispeva šola znesek v višini 800 NKr za nakup opreme. Ta enkratni znesek predstavlja približno l/3 vsega zne- ska, potrebnega za nakup vseh sredstev (samo zaščitne hlače, ki so najdražje, lahko stanejo toliko, kar je odvisno od znamke in kvalitete). Za celotno oskrbo v internatu moraj~ učenci plačati 1200 NKr mesečno. Za izobraževanje lahko dobijo učenci pod ugodnimi pogoji državno posojilo ali štipen- dijo. Izobraževanje za gozdnega delavca traja dve leti, nameravajo pa ga podaljšati na tri leta. Po končani šoli za gozdne delavce se lahko kandidat vpiše na šolo za gozdarske tehnike, ki zopet traja dve leti. Pogoj za vpis na šolo je uspešno končana devetletna osnovna šola. Po vpisu na goz- darsko šolo obiskuje učenec prvi razred oziroma tečaj, kot pravijo (osnovni gozdarski tečaj), ki traja eno leto, od sredine avgusta do sredine junija. Vseh ur je 1330, od tega 30 % splošnih predmetov Uezik, telesna vzgoja, biologija, kemija in fizika ter geogra- fija) in 70 % strokovnih. Od ur, predvidenih za strokovne predmete, jih odpade na prak- tično delo 75 %. Tedensko je predvideno 3 dni praktičnega dela in 2 dni teorije. Izpit po tem prvem letu ni potreben, učenec dobi le potrdilo, da ga je obiskoval. Po končanem l. razredu oziroma tečaj;~ se lahko učenec vpiše v 2. razred oziroma gozdarski tečaj . ~tevilo ur je enako kot prvo leto, le delež predmetov je spremenjen. Od splošnih predmetov imajo učenci le jezik in telesno vzgojo, biologije, kemije in fizike ter geografije nimajo več. Imajo pa strokovno računstvo. če še računstvo smatramo za strokovni predmet (od 100 ur jih je kar 80 predvidenih za praktične izračune), odpade na splošna predmeta le 15% vseh ur, ostalo pa so strokovni predmeti. Delež praktičnih vaj pa je v obsegu teh ur nekaj manjši kot prvo leto (le okoli 55 % ). Praktične vaje i?:Vajajo ne glede na vremenske razmere. S sabo vozijo zavetišča . V vsakem zavetišču je prostora za 6 učencev. V ta drugi gozdar- ski tečaj se lahko vpišejo tudi učenci z drugih šol, ne da bi obiskovali osnovni enoletni tečaj. Pogoj pa je opravljen posebni polletni tečaj s 665 urami. Po drugem letu imajo učenci izpite in dobijo spričevalo. ŠOla organizira še druge tečaje, na primer tritedenskega za žičničarje, šesttedenskega za delo z motorno žago in še nekatere. Težav z učnim kadrom šola nima, imajo pa težave z učbeniki, ki jih primanjkuje. Vsak bralec teh bežnih vtisov naj sam primerja naš razvoj v petindvajsetih letih. 499 Nadaljevanje iz št. 9 KOHL, M. Gegenwaertiger Stand der Methoden zur Inventur uod Uberwachung gefaehr - deter Waelder AFZ 1987 22 573-577 KUBLIN, E. Statistiche Auswertungsmodelle fur Waldschadensinventuren- methodische Uberleg:mgen Forstw. Cbl. 1987 106 2 57-67 LOKV3NC, T. Vyber sadboveho materialu pro zalesnovani imisnich holin Lesnicka prace 1987 s 2-)4-208 MATIJAŠfČ, D. Umiranje gozdov z interpretacijo aeroposnetkov Rastje 1987 23 S 4-5 MAZURSKI, K. R The Destruction of Forest in the Polich Sudetes Moutains by Industrial Emission Forest Ecology and Management 1986 17 4 303-315 MEYER, F. H. Der V erzwcigungsindex ein Indikator fur Schaeden am Feinwurze1system Forsw. Cbl. 1987 106 2 84-92 * Die Immissionsresistenz- em Zusarnmenspiel von Eerbgut und Um welt AFZ 1987 21 54 7 NERL. W . Wald- Waldsterben- Wild Der Anblick 1987 6 219-222 * Die Sache mit der Wa1dluf: AFZ 1987 22 558-560 RABL, K. Waldschadenskongress Gmunden: Pessimismus uberall Holz Kurier 1987 42 20 15 ROHLE, H., SCHMIDT, J. Vergleichende Beurtei\ung von Schadstrukturen und Zu- wachsmerkmalen geschaedigter Fichtenbestaende anhand von terrestrischen Erhebungen und Luftbildaaufnnhmen AFZ 1987 15 382-386 SACHER, F., SACHER, U. Strukturoko1ogische Uber1egungen zum Wa1dsterben AFZ 1987 22 569-571 * Hofnung auf 1uftstickstoffbindende Nahrungspflanzen AFZ 1987 22 572 SCHMITT, U., RUETZE, M., LIESE, W. Rastere1ektronenmikroskopische Untersuchungen an Stom ata von Fichten- und Tannennade1n nach Begasung und saurer Beregnung EJF Pato1ogy 1987 17 2 118-124 SMIRNOV, I. A Gazovynoslivye derevja i kustarnikl Lesnoe hozjajstvo 1987 4 65-67 ŠERTEL, A. Umiranje gozdov Viharnik 1987 20 57 ULRICH, 8. Forschungscentru:n Waldokosysteme/ Waldsterben Der Porst- und Holzwird 1987 42 9 248 VOLK, H. Umweltsorge durch Waldbiotopkartierung AFZ 1987 22 565-568 ZABUKOVEC, I. Varujmo gozdove Rastje 1987 23 4 2-4 UMIRANJE GOZDOV (1987- junij) BRABAENDER, H. D. Wirtschaftliche Dimensionen der Wa1dschaeden in der Bundesre- publi.k Deutschland und Kosten von Sanierungsmassnahmen forstarhiv 1987 58 2 43-50 KOMLENOVIC, N., PEZDIRC, N. Koncentracija sumpora u lišču nekih vrsta drveca u lstn 1 Hrvatsk:om Pnmoqu ŠL 1987 111 l-2 S-17 METTENDORF, B., Holzapiel. W., SCHILLING. H. Gesundheitzustand au f , den Beobachtungsflaechen der F'VA Baden-Wurttemberg-Stand: Herbst 1986 AFZ 1987 15 366-368 * Zusammenwirken verschiedener Faktoren bei der Erkrankung vomn Hochlangen fich- ten AFZ 1987 15 378 POLLANSCHUTZ, J. Zur Kritik an der Waldzustandinventur Holz-Kurier 1987 41 13 l-3 PRPJC., B. Sušenje šumskog drv eca u SR Hrvatskoj s posebnim osvrtom na opterecenja Gor- skog kotara kiselim kišama s teškim metalima ŠL 1987 111 l-2 53-60 STRAVINSKENE, V. P. Izmenenie radialnogo prirosta derevev v zone dejstvija pro- myšlenogo zagrjaznenija Lesnoe Hozjajstvo 1987 5 34-36 500 Gozdar t v MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XLV USTANOVITELJICI sin k Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR SloveniJe in Samouprc:vna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije IZDALA Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdar.stvrJ in l~smstva SR Slovenije Odgovorni in glavni urednik Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. UREDNIŠKI ODBOR dr. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Marko Kmecl, dr. Marjan Lipoglavšek, mag. Zdenko Otnn, Zmago Zakrajšek TISK Tiskarna Tone Tomščič, Ljubljana Naklada 2000 izvcdov LJubljana 1987 Vsebina l. Gozdna ekologija in gozdnoprostorsko načrtovanje Ekološka ill sesto]na predstavitev pogorja Mija, jože Papež . .. .... ....................... . Specifične st gospodarjenja in načrtovanja v zasebnih gozdovih, OE Gorica. Vlad; mir Cenčič ... . Divji pete:in m lovsko sprenevedanje, Ivan Veler ...... .............. ..... ..... ... .. ... ... .. .. ............. . Problemi varstva zraka v Sloveniji, Dušan Hrček ................. ...... ..... . ... ... .. .. ..... ..... . .. ................ . Umiranje gozdov ...... ... .. .... .... ....... .......... ... ..... ... .. .. ........ .............. ... .... ............ ... .... ... ...... .. .. ............. ... ........ . Spreminjanje krajine, Edo Kozorog ·-··-··-·---...... ... .. ............ .... ............ ..... ..... .... . ... .... .... ... .... ... ... ........... . Metodološki pnstop za izdelavo s1stema gozdarskih kart. Milan juvančič .... .... .. ... ... ... ....... . Analiza gospodarjenja s srnjadjo v Trnovskem gozdu v obdobju 1965-1984 ...... ......... ..... ............. .. Prispevek k poznavanju pršic šiškaric (Erioplydae) na gozdnem drevju v SloveniJi, janez Tilo:_;šek .......... .. ..................... . ........................................................ ... .... ... ... ... .... ......... ......... . Virusi okužujejo gozdno drevje, jožE Maček ............................. ............. ....... ... .. ... ... .. .. ........................ . Temeljm principi polifunkcionalnegc. gozdnogospodarskega načrtovanja, Franc Gašperšič ...... . Gozdna arhitektura m ornamentika, Lado Eleršek .. . ..................... .... ... .. ... ............ . Nova domneva o vzrokih odmiranja gozdov ....................................................... ... .... ........... .. .... ........... . Umiranje gozda na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana, Marko Udovič .. ... .. .. ... ... .. .. ....... . . Primarni vzroki za pojav umiranja gozdov, Melamja Lešnjak .......................... .... . Mednarodno posvetovanje znanstvenikov o umiranju gozdov, Dušan MJmšek Pravljica o starem bukovem gozdu, !gor Dakskobler ............... .......... ... ..... .. Prvotna domača ljudstva skrbniki zemlje. jJm Russell Gozd z antropološkega vidika, Anton Trsten;ak ...... .. ........ .. ........ .. ..... .. ................. .. ................... . Okolje in odgovornost gozda rja, Man sur Khalid ................... .. ... .. ........... .... ... ..... .. .. 2. Genetika, drevesničarstvo in gojenje gozdov Vegetattvno razmnoževanje pravega kostanJa (Castanea sattva MilJ.). Lado Eleršek, Dušan jurc, 45 50 99 134 139 148 157 179 233 257 265 299 307 389 395 419 432 446 452 456 jože Grzin . .. ........ .. . . . . .. . ... . .. . ... ... ... . .. . .. . ... .. . . . . .. . .. . .. . . . . .. . . . . . . .. . .. ... ... ... . .. . . . . . . .. . .. . .. .. . .. . . .... . .. .. . . .. ..... .. . ... . .. .. .. .. ... .... ... 72 Gospodarjenje s pnhranjenct hrasta, jože Kovačič ........ ...... ..... .. ... ... ... .. ..... ... ...... ......... ... .. ................. .. 123 Pali.nologija in njen pomen za gozdarstvo, Meta Culiberg .. ... .... ... .... .. .... . .... .... ... ......... ... ... ... ... ... ... .... . 140 Proizvodna dobu in njen pomen pri nučrtovunju v gozdurstvu. Marjan Kolar ..... .. .. ....... .... ... .. ...... 209 še o kvaliteti gozdnih sadik, Marjan -Zupančič ........... ..... .......... ........ .. .. ... .. ... ..... ... ..... ... .. , .. , .. ,... .. ...... 285 Ali kaže pri nas saditi tudi rdeči hrast (Quercus rubra L.)?, Lado Eleršek ... .. .. ...... .. ... ..... ..... .. 479 Pomen gozdne biotehnologiJe za gozdarstvo. Igor jennan . ... ..... ... ... ... . ..... .. ... .. . 485 3. Izkoriščanje gozdov, gozdna mehanizacija 1n ergonomlJa Zaključkl m ugotovttve semmarja o sečnospravilnem načrtovanju v zasebmh gozdovih ter nekateri referati ...... .. .. ..... ........ .... ... ................. ... . .... .......... ... ... .......... .. .. ....... ............................ ..... ............. . 1 Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih, Edvard Rebula ...... ..... ... .. .. .... .. .......... .. . . .... .. .. 12 Sečnjč:l m spravtlo lesa na TOK Gozdarstvo Radlje, Silvo Pri tržnik .. . .. ... .. ..... .. ....... .. .... ..... .. . .... . ... .. . .. 17 SečnospraVJlno načrtovanje v zasebmh gozdovth, Zdenko Otrin ................................ ... ......... ..... ... ... . 53 Vphv izgradnje gozdnih prometnic Gl proizvodnjo v gozdu, Em!l1jan Tra! ela . . .. .... ..... ... ... .. . ... .... 68 Varnost dela in globina zaseka. jemej Ude ............................................... .................. ....... .. ... ... ...... .. ..... 78 Poraba gonva pn prevozu gozdnih sortimentov, jože Kure ......... ............. ................... 120 RazVOJ spravila lesa m prOizvodnost prilagojenih traktorjev na TOZD Gozdarstvo Snežnik, Franci Furlan ....... ............ ................................ ............................... ................................................................. 223 Skupinsko delo v gozdni prmzvodnji, Milja Cimperšek ................... ........... ... .................................... .. . 277 čas sečn]e in obdelave iglavcev po rastiščih, Edvard Rebula ................................................ ............ 381 Položaj telesa pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu. Ergonomski simpozij v KUOPIV na Finskem, Marjan Lipoglavšek ..................... .............. ...................................... ............ ......... 412 4. Ekonomika, organizacija in zgodovina Speciflčnoi3t zasebnega sektorja gozdarstva in njthov vpliv na orgamzactjo proizvodnJe v zasebmh gozdovih, !z tok Winkler ..................... ........................................... .................... ...................... .... ....... ....... .. . 4 Kalkulacije. stontev, opravljemh v gozdoVJh zasebnega sektorja v Sloveniji, Slavka Kavč1č ......... 22 Porazdelitev prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorllmentov zasebnih gozdov, Cveto Velikonja 30 Prehojena pot podružbljanja proizvodnje v zasebmh gozdov1h SGG Tolmin. lgnac1j Pišlar 39 Pristopi k J::;lagovm proizvodnji v zasebnJh gozdovih, Marko janež ... ........... .. ... .... ...... .... .... ...... 54 Večnivojsko načrtovanje v gozdarstvu janez Pogačmk .... ..... .... .. ...... 61 Na katenh osnovah graditi sistem nagrajevanja za gospodarno delo s traktorji, jože Debevc ... 90 Prispevek k puZJia vanju gozdarske zakonodaje v SrbiJi v 19. stoletju, JiJ)a MJha]JovJt .................. 100 Poročilo o delu in problematiki Splošnega združenja gozdarstva Slovemje za leto 1986 .... ....... .. 109 Novi organi združenja .. .. ................ .... ...... . .. ....... .... ............. .. ...... .......... .. ........... 116 Program dela Splošnega združenja gozdarstva SloveniJe za leto 1987 .. ....... . .. ......... ................ ..... 117 Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Branko Kral}JČ 174 Ekonomska m ekološka situacija avstr_jskega gozdarstva v začetku leta 1987 201 Nabavna cena kot kazalec stroškov delovne ure stroja pri spravilu lesa, Boštjan Kosir ..... ...... .. 242 Samoupravna mteresna sk.'Upnost za gozdarstvo Slovenije. PoroČllo o uresnicevanju samouprav- nega sporazuma o remeljih plana samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1986 .... .......................... ..... ... .. ........ 313 Samoupravr_a interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Sklep o dodelitvi sredstev udeležencem razpiSa za sofinanciranje melioracJ) gozdov in pogozdovanJ ter odpiranja gozdov z gozdmmi cestami za leto 1987 ......... .. ... ......... .. ... ... ... ................ .. .......... ... .. .... .... . ....... .......... ..... ............ ................. 361 Obrazložitev k sklepu o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracJj gozdov in p:::Jgozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami ...... .......... ... .... . .... . .. . . .. . . . ... .. . . .. . . 362 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinan- ciranje dejavnosti posebnega družber_ega pomena na kraškem gozdnogospodarskem obmoČJU za leto 1987 ..... ..... .................. ......... ................. .. .... ........ .... ......... ....... ......... .. .... ......................... 363 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovemje. Poročilo o z2htevku Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa, Sežana. za C.odelitev sredstev SlS za gozdarstvo SloveniJe za sofinanci- ranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju 364 Samoupravna mteresna skupnost za qozdarstvo Slovenije. ZaklJučni račun za IP.tn 1986 366 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovemje. Sklep . .. . .. . . .. . .. .... .. .. ... . . . . .. . .. . . . . . . .. . .. . . . . . 367 Osebni dohodkt gozdnogospodarskih organizacij, ugotovljem na podlag1 mere uspešnosti IZ slo- venskega družbenega dogovora, Slavko Kavčič ... ..... .......... ....... . ........ ................. 369 Clovek m evo!uc1ja, B. Lotsch. B. KJotzl .... .. ...... .. . ....... ....... ..... ... ... ... .. ... .... ...................... 463 Kritičen po·;rled na določanje rent, predpisanih v zakonu SR Slovemje, Branko KraJjj(; 489 5. Kadri, izobraževanje, informacija Ugotovitve in sklepi republiškega sernmarja »Gozdne učne poti v SR Slovenij!« 59 Pri kovaštvu Divjak, Loč1ca l. G3313 Pulzelct lctl1k0 naročite ......... .. .. ..... ......... ...... ...... .. ......... 60 Obvestilo o XVIII. kongresu IUGB. S. Valenlmčič .. ....... ... .. ....... ........ ......... .. .. . ......... 77 Samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990 81 Nekatere novosti v ogrevalni tehniki na domačem tržišču, Lojze Žgajnar ....... 129 Gozdarstvo danes in jutn. Zdenko Olrin ... .... ... ................. ..... . ..... .. ..... 145 Našt·nestorji, Cveta Koler ......... .... ........ ........ ... .... .. .... ....... ..... ... .... ....... ... 147 Mavricij Scheyer .. ..... ........... .............. .. ........ ....... ............ ...... . ... ... ............ .... ........ .. ...... ....... 147 Težave v gozdarstvu - knza kadrov 150 Pomembnost izobrazbe orgamzatorjev Ln izvajalcev mehanizmmega gozdnega dela za obvarova- nje gozdov pred škodo, Zdravko TuTk 167 Janko Prneister-Vijanski ... .... .. ... .. .. ... ..... . ... .. .. ,. ........ .. ... .... 206 Leopold Hubegel . . . ..... .. .. .. .. ....... .... ... .. . ... ..... 207 Janko Urbas ... ............ .. .. .. . . .. .. .. ......... , .. ,... 207 ]osip Ciril Oblak ... ...... . .. .. .. .. .. .. ....... .. .. .......... .... . ..... ....... . ..... ....... ....... 208 Vojko Koprivnik ............. ........ .... ..... ... ....... ........ .. ... ....... .... . 208 Mednarodm sejem gozdarstva in kmetjstva - Kranj 87, Mirko Medved, jernej Ude 249 Namesto gozdarske krom ke, črtomir Vilhar ....... .... .. ...... ......... ......... ....... .... ......... .. ..... 253 Gvido Srebotnik .. . . . . .... . .. . .. . . . . . .. . . .. .. . . . . . . ... . .. . .. . . 260 Robert Premerštajn ... . ......... .. .. . .. .. ...... .. ... .... ... ........... ... .......... ...... .. .... .. . ........ ..... . 260 France Skala ........... .... ........ ........ ....... ........... .. ... .. ............ .... .... ........ .. .. ..... .... 260 UvajanJe osebnega račtmalmka v gozdarstvu, V1d MikuJj(: .. . . ..... .. ...... .... .. ... ... ... ....... .... ... ... 262 Opravičilo .......... .................... ..... .... .. ...... ,. ....... .. .... ... ......... ....................... 264 Propozictje gozdarskega vestmka ........ .. ...... .. . ....... ... ..... ... ................... 276 Vabtlo k sodelovanju ..................... . .. ... ..... .......... ...... . ..... ...... 284 Bodoče raziskovalno delo v oozdarstvu. Dušan Mlinšek ..... .. .. .. ..... .. .......... . .... .... ... ,. . ....... .... ....... 292 IUFRO 18. svetovni kongres,-Ljubljana, JugoslaVIJa 1986 . ......... .. ................... .. .. .. .. ..... 297 Obveščanje ~avnosti o gozdnem delu, M1ha Marenče ... .. ... ... .. ... ........... .. ..... .. .... ... ... ..... ... .. .. . 305 Bukvam gre pa na smeh. Igor Dakskobler . . . . .... .. . .. . .. .. .... 308 Franjo ]urhar (16. Il. 1901-21.9. 1986). Lojze FunkJ .... ... .. ........ ..... ........... ....... ... .. ......... ..... .. ........ 3!1 Evgen Zavodnik ................ .. .. .. ......... ... .. ........ ... ............ ............. .... ......... .... ............. .... ... . ... 312 Svet ljubljanskega regionalnega zavode. za varstvo narave m kuliurne dediščme. Razp1s 368 Deklaracije 18. svetovnega kongresa IUFRO ......................... ... ....... ... ... ........ .. ...... ........ ....... ......... .. ...... 400 Prvo zasedanje izvršilnega odbora !UFRO po kongresu v Ljubljani, Dušan Mlinšek ..... .. .... .. ....... 405 Pripis k sliki ..... ..... .... .. .... ....... ... ..... ....... .. ..... . .......... ... .. .......... ... .......... ... ... ................. .... 406 Boštjan Anko ...... ... .. ..... . .. ..................... .. .. .. ........... ..... .... ... ... ... .... ... ... ... .. .... ....... ......... ......... ........... ...... ... ..... . 407 Elmia 1987, Mar;an Lipoglavšek ............. ... ............... .. .. .... ............ .. .... ........... . ...... ... ..... ..... ... .. ....... .......... 416 Kaj so skandinavske in kaj naše razmere, jemej Ude ....... .. .... ... ....... .......... ................. .. ...... .. .. .. .. . 417 Vladislav Beltram, 1902-1986. Lojze Funld .. ... ........ ..... .... .... .. ....... ... ... ...... ... ...... .. ......... .. ............ .. .. 421 Stališča do študijskega programa VJsokošolskega študija ..... , .. .. .... .......... ...... .. ..... ... .. ............... ... 431 Letošnji lesni sejem v Celovcu, E. Rebul"'l .. ......... ....... ...... .... ..... .. .......... ......... ....... ...... .. ... .. ... ..... ... ...... 494 Enotedenski študiJSki obisk .na Norveškem, jernej Ude .. .. ....... . .. .... ........ . ... .... .... .. ........... ... .......... 496 6. Književnost Izšla je knjiga o idnjskih gozdovlh, Nace Pišlar .......... ... ........... .. ... .... .... .... ..... .. .. ..... ........ . .. ..... 98 Plavljenje lesa m splavarjenje po Dravi, SavinJi in Savi, Z. Turk .... ..... ...... ..... ......... ........... .... .. .. .... ... 108 Z gozdno genetiko proti umiranju gozda Marjan Zupančič . .... ... .... .. .......... .. ................ ............... ... 153 Pogozdovanje, Lado Eleršek .... ....... ........ ... .... ........... ..... ........... ...... ...... ... ... ... .................... .... ...... ... .. .......... 154 Nov učbenik iz ekonomike gozdarstva, Iztok Winkler ..... ... .... ,...... ...... .. .......... ... ..... . .... ... .... ... ... ....... 261 Pregled virov s tematiko »Umiranje gozdov«, Marja Zorn ......... ...... ... .. ........ ....... ........ ... ............... ... ... 380 Gozdarstvo v encikJopedt]skih pnkazih, !ztok Winkler ............ ... ,.. ....... ........ ........ ..... ... .. . . .................. 427 Ob nastajanju novega gozdarskega slovarja, jernej Ude .. ... .............. .... .. .. .... .. .. .. ..... .. ............. .... . . ... 428 Novo delo slo·venske ekološke literature. Marjan Zupančič ........ .... ............................... ..... ... 430 Pregled virov s tematiko »W1manja gozdov«, Marja Zorn .. ...... ....... .. ..... ..... ................... .............. .... ... 434 7. Društvene vesti V spomin Elici justin, dipl. inž. gozdarstva, Lado Simončič ..... .. .... .... .. ..... .... ... ...... ..... .. .. ...... .. ........ .... 89 In memoriam Aleksander Kostnapfel. V1ktor KlanJŠČek .. ....... ....... ........ .......... ......... ...... .. .. ... ..... 151 Lojze Funk\- osemdesetletnik, Iztok Winkler .. ................... .. ... . .. ... .. ........... .... 205 Novi organi zveze, Z. Z. . .. .. ... .. .. .. .. . .. .... ... .. .. . . .. . .. ... ... .. .. ... . . .. . .. ... . .. . .. .. . .. ... .. . . .. . . .. . .... .. .. ... .. . .. . .. . . ... ... .... . 264 Uspela prireditev diplomantov ID študentov na 18. IUFRO kongresu v Ljubljani, 1986, SonJa Horvat- lvlarolt ............ ....... .......... ..... ... ....... ... . .. .. ...... .. .. ................ ........ ..... .......... ............... .. ........... ........ 309 Razpis fotografskega natečaja ......... ...... .................. .... ............ ..... ........ ...... ..... .. .... ....... ...... ......... ...... 310 XV. srečanje •)ozdarjev treh dežel Panonija 87., Brankn .~IP.mpar .......... ....... ............ ...... ........ .. . .. , 415 V spomm DtmilriJu Buri. Lado Simončič .... ................ .... .. .......... .... . .. ..... ... .. ... .. 420