žigVSBS! JtoJSML fTMŽi velike iueoiiAvije Mirovna konferenca v Parizu 1. 1919/20 je priznala slovenskemu narodu pravico, da se združi e slovansko državo na jugovzhodu Evrope, ker je ohranil neoskrunjene svoje narodne težnje, kljub temu, da je stoletja ječal v suženjstvu dveh držav, ki ata že od pantiveka z brutalno silo na eni strani, z opolzko zahrbtnostjo in sladkim prilizovanjem na drugi strani, poskušali včasih skupno,največkrat pa ločeno iz-strebiti in uničiti njegovo narodno bit. Državniki prve mirovne konference so se zavedali činjenice, da so bili 'Slovenci častna predstraža Jugoslovanov in da so vsi kot en mož dvignili svoj glas za neodvisnost in svobodo vseh Jugoslovanov. Kljub temu je doletela na prvi svetovni mirovni konferenci slovenski narod katastrofalna usoda govorni državniki so pohabili naš narod, ki se je vrinil kot pravokotni čet-verokot med Nemce na severu in Lahe na zahodu. Po odločitvi mirovne konference etn se nam obe stranici tega pravokotnika,severna in zahodna, vdrli in utisnili.Izgubili smo tretjino svoje dragocene zemlje in dobršen del jedra našega naroda. Kako se je to moglo zgoditi na tisti mirovni konferenci, ki je imela nalogo, kakor je to označil sam Clemenceau, da da narodom svobodo, na konferenci, ki naj ustvari nov svet, ki naj popravi krivice, tlačiteljev in ki je postavila v zmislu ffileonovih načel nov državotvorni princip"NAROD-NOST" ter je poskušala do skrajnih možnosti odtegniti male narode nadvladi močnejših? Kako' se je moglo zgoditi,da so ravno Slovence raztrgali na tri države in da je 33£ tega naroda prišlo pod oblast največjih trinogov v Evropi? Če bi bili mi Slovenci nekje na Islandskem otoku, bi se nas zanesljivo nihče ne dotaknil. Ali naš rod živi v osrčju Evrope. Naša zemlja je na križišču vseh treh arijskih skupin Evrope.Romani nas obkrožajo na zahodu,Germani na severu",naša slovanska narodnostna reka pa se zliva proti jugu. Nikjer drugod v Evropi se te tri skupine ne srečajo na isti točki; v stiku pa smo tudi z Madjari, edinim nearijskim narodom v Srednji Evropi. V zemljepisno-prometnem oziru smo na križišču vseh glavnih svetovnih cest. Čez našo zemljo se prelivajo Cehi In Poljaki, Rusi in Nemci. Madjari so i-meli pot na Jadran preko našega ozemlja in Francozi 3? svojo domovino vezali z vzhodom preko naše domovine. Angleži, Italijani in Amerikancl vstopajo na Balkan po naši zemlji in Balkanci imajo dostop v Srednjo Evropo po naših cestah in železnicah. Državniki na prvi mirovni konferenci v Parizu so bili presenečeni in mnogokrat tudi nejevoljni, da Je bilo slovensko vprašanje stalno na dnevnem redu. V pogajanjih z Italijo, Madjarsko, Avstrijo, povsod je prišlo vprašanje Slovenije na površje. Razumljivo je,da so se sosedi, Lahi, Madjari in Avstrijci pulili za našo zemljo kot psi za kos mesa. Kako so ti trije psi planili na nas v aprilu 1941 nam je v takem spominu,da tega tisočletja ne smemo pozabiti! Na žalost, na prvi mirovni konferenci gleae slovenskega ozemlja niso odločevala narodnostna načela, ampak zemljepisna,gospodarska in politična! Tako je zastopala požrešna Italija,ki je niso vodili fašisti, pač pa tisti širokoustneži, ki poskušajo sedaj v Ameriki zopet pristaviti evoj lonček na demokratsko omizje,z naivno drznostjo, načelo; Nemcem na,1 se da kot, odškodnina za tirolsko ozemlje.ki so ga pobasali Lahi, slovenski Korotan! brugi vzrok je bil v tem,da so stali med zmagovalci Lahi, ki so dedni sovražniki našega naroda# Ta okolnost je bila za nas naravnost usodna zaradi podpisov zaveznikov na zločinskem,izsiljevalnem Londonskem paktu. Tretji vzrok naše katastrofe pa je bil ta,da na mirovni konferenci ni bila zastopana nobena slovanska velesila. Čeprav tvorijo Slovani skoro polovico evropskega prebivalstva in čeprav so bili vsi na strani antante,razen izdajalskih Bolgarov, niso imeli nobenega odločilnega glasu.Posebna tragika Slovanov je v tem,da so prelili največ krvi, a da niso imeli pri konferenci nobene besede. Rusije, ki je žrtvovala več milijonov svojih sinov ni bilo zraven, ko so padle kocke za ureditev Evrope.Če bi bil nastopil na mirovni konferenci zastopnik ruskega naroda,bi gotovo ne bilo koroškega plebiscita in po Primorju in Istri bi gospodarili mi sami.Našemu narodu pa bi bile prihranjene ogromne žrtve, trpljenje in ponižanje. Nič zato.Pred sto leti nihče ni vedel za nas, pred 50 leti smo se tepli na Dunaju z ministri in hofrati. Po svetovni vojni smo nastopili kot narod pred mirovnim razsodiščem.Naš vspon v novi državi se je dvigal sunkoma. Na vseh poljih smo zoreli in postali enakovredni vsem civiliziranim narodom. Dozoreli pa smo tudi politično.Ko je planila nova vojna v svet smo vedeli kje je naše mesto. Prav posebno smo vedeli to mi, ki smo bili 1. 1919/20 odtrgani od slovenske celine, ki se je kopala v lastni svobodi in pri tem večkrat pozabljala na njeno vrednost. Nesreča, ki nas je zadela z razkosanjem našega naroda, z nasilnim premikanjem naših ognjišč, s pravim svetovnim preseljevanjem slovenskega naroda, s požigi naših domov, s streljanjem naših sinov, z ropanjem naših otrok in trpinčenjem vsega našega naroda, je kljub temu strašnemu trpljenju,ki ga ni doživel menda še noben narod na svetu, rodila,utrdila in poglobila eno misel; VSI SLOVENCI NA VKUP POD STREHO VELIKE JUGOSLAVIJE. Ta misel je danes vsesplošna in ni Slovenca na zemeljski obli, ki ga ta misel še ni zajela in tudi ni Slovenca,ki ne bi za to misel žrtvoval vse, tudi svoje življenje, če bo to od njega zahtevala domovina. Poročila,ki jih prejemamo iz domovine in iz vseh delov sveta, kjerkoli živijo naši ljudje, nam dokazujejo,da naš narod še nikdar ni bil tako strnjen in tako usodno med seboj povežem kakor Je danes v teh teških urah krvave njegove zgodovine. Prerekanja ali smo Jugoslovani ali nismo, med nami ni. V mesecu aprilu leta 1941 je naše Jugoslovanstvo prejelo svoj ognjeni krst, ki nikdar ne bo več oslabljen ali celo pozabljen. Danes smo Slovenci prvi nosilci jugoslovanske misli, in to vsi brez izjeme« Zato bomo dali vse od sebe, da se ta naša slovenska misel tudi uresniči.Za ta naša stremljenja i-mamo mnogo prijateljev in tudi mnogo dolžnikov. (Nadaljevanje na četrti strani) Od- FBAMTA MALV JKOPjKA CUKA SOHA KBAUPETEttMLIčDAUlCA MATI-1VOJEMU MAHODU Palm II. 0 priliki božičnih praznikov In Novega leta je Nj.Vel.Kralj Peter II.poslal vojski naslednje voščilo: "Mojim dragim častnikom, pod-častnikcm,kap-larom in redovom vojske, letalstva in mornarice,ki vodijo divno borbo proti sovražniku v Jugoslavij1-in vsem cnii% ki trpijo v ujetništvu,-onim, ki se pripravljajo za odločno borbo na Bližjem vzhodu in na Škotom, čestitam praznik Kristusovega Rojstva in Novo leto z vročo željo in močno vero v Boga, da bomo naslednji božič in Novo leto dočakali v svobodni in srečni Jugoslaviji. Živeli moji junaki! Peter 11» J06OJLOVAMI | Končano je leto,Ki bo zapisano a krvavimi črkami v zgodovini človečanstva in južnih Slovanov.Usoda je hotela,da skrbim v času sedanje vojne za naše dr- žavo iz tujine, vendar sem v mislih stalno s Svojim narodom,z vami vsemi,brez razlike plemena in vere in ne glede na stan posameznika. Smatram,da me je božja previdnost postavila zato,da v Sebi združim naslednika vseh naših narodnih kraljev in da kot potomec Ka-radjordja dokončam delo Svojega Deda Kralja Petra I. Osvoboditelja in Svojega Očeta Aleksandra I. Zedini-telja.Kljub vsem nesrečam stopam v Novo leto vojne z upanjem, da mi bo vsemogočni bog omogočil, da se z vedrim čelom vrnem v Svojo domovino tako kakor se je Moj Očo zmagoslavno vrnil. Pri prestopu v Novo leto je Moja prva misel -JUGOSLAVIJA. Samo v njej so lahko zedinjeni, svobodni in srečni vsi Srbi,Hrvatje in Slovenci. To kar se danes dogaja v naši zemlji je samo prehodna tvorba, ki jo je ustvaril sovražnik našega naroda. Večna je pravica južnih Slovanov na ta del Evrope, Večna je potreba našemu narodu ono kar je ustvaril Moj Oče, Tako bom tudi Jaz ohranil - JUGOSLAVIJO. Peter II, Poslanica Hi.PeLlčmljke-lldb« jvqoslovamKeioa napodil— Na Svoj rojstni dan, dne 9.t.m. je Nj.Vel. Kra-ljica-Mati poslala Svojemu narodu naslednje besede: "Današnji dan Sem doživela daleč od Svoje domovine; daleč od Svojega naroda, s katerim Sem s srcem in u-sodno tako tesno povezana. Moja prva misel je bila danes namenjena našim materam v domovini, tem divnim ženam,ki so znale vzgojiti vzorne borce. Vem, da njihova srca krvavijo in povedati jim želim, da je njihova bol, tudi Moja bol. Obkrožena s Svojimi Sinovi mislim na sirote, ki brez očeta ali matere pričakujejo velike praznike; mislim na nedolžne male žrtve, katerih trpljenje je še večje zaradi odsotnosti izgubljenih roditeljev. Jutri, v osvobojeni domovini bodo .1 otročički Moji in sirote vsega naroda.V skrbi za njih in v le-čenju ran, bosta jutri zedinjeni krona in narod bolj kakor kdajkoli." Vemo pa tudi iz domoviney da se Lahi poš— teno češejo po glavi in pripravljajo alibi za danes i 4en ln nJegove posledice. Ali z zadnjimi zločini v tržaškem procesu so izgubili tudi posled— nje upanje na kako milost narodov—zmagovalcev, če bi naš narod ne imel prav nobenega drugega dokaza za svoje naravne pravice na ozemlje tako zvane Julijske Krajine, so mu take dokaze izstavili fašistovskl potepuhi sami. Ves svet namreč ve, da tam,kjer ni Slovencev tudi slovenskega odpora ne more biti. Naša delegacija na bodoči mirovni konferenci, naj predloži odločujočim činiteljem na zeleno mizo fašistovska glasila od 2.decembra 1941 pa vse do strahopetnega umora peterice slovenskih fantov,pa bo iz teh poročil uradnih fašistovskih časnikov, do podrobnosti informirana o pravicah Slovencev na zenfljo, ki je bila nad tisoč let njihova last.Ta poročila pa naj si prebere tudi famozni grof Sforza in če ima potem 6e kaj časti v sebi, naj zleze z vso svojo "garnituro" v mišjo luknjo, da mu ne bo treba kazati svetu svojega sramu, da ga je rodila laška mati. ENO JE GOTOVO. PO SEDANJI VOJNI, KI BO PRAVICI IZROČILA ZMAGOSLAVNI VENEC,BO SLOVENSKI NAROD KONČNO VES ZDRUŽEN V MOGOČNI IN SILNI VELIKI JUGOSLAVIJI1