Politični ogled. Avstrijske dežele. Naučni niinister, pl. Gautsch, si prizadeva veliko, naj spravi v šole več domoljubja. Ker mu ne gre posebno pri večjili, skuša pa pri malih. Ravno je razpisal darila trem povestim, ki bi bile za mladino, pa posebno lepo jo učile domoljubja. Skoda, da so darila samo za nemške povesti, potreba pa jih je že ne mara, da neinškim otrokoni najbolj. — Štaj. deželni odbor pripravlja nai-rt postave za deželno zayarovalnico. Želeti bi bilo, da ga pripravi že do jeseni ter ga predloži deželnemu zboru. — V Gradcu ima posebni odbor priprave, da se vsprejme cesarjevič, kar najbolj mogoče, sijajno. v rokah. —¦ Koroški poslauec P. Lax si menda ne upa pred svoje volilce, ter razpošilja raji tiskano poročilo o svojem delovanju v dež. in drž. zboru. V njem hvali sebe in nemške poslance čez mero, slovenskim pa očita, da se po krivem mešajo v koroške zadeve. Resnica, žalostao je, da nima 130.000 slov. Korošcev nobenega poslanca svoje krvi v drž. zboru. — V Beljaku imajo uekaj lct s6ra drž. gimnazijo. Učencev je bilo letos na njej samo 156 in kar je čudno, le 14 slovenskih. l'rej ko ne pa jih tiči kaj pod nemškim klobukom. — Dr. Poklukar je imel v Postojirri volilui shod ter je v njem poudarjal, da so bili letos vsi slov. poslanci med seboj edini, nekaj, kar je njih delovanje močno pospeševalo. — Po vojašnicali v Ljubljani so bile v ponedeljek preiskave, zavoljo česa, to pa ni znauo. — Čehi, ki pridejo letos prve dni avgusta na Kraujsko, gredo tudi na Bled in doli v Postojino. — Maršal c kr. vojae, nadvojvoda Albreht je bil v Primoiju, v ponedeljok prišel je na Bolec ter si je tamošnjo trdnjavo ogledal. — Goriški ,,Sokol"' je imel v nedeljo svoj prvi občui zbor. Pravi se, da je na-nj obilo udov prišlo. — V Trstu se boje iznova kolere, kajti v Italiji ae je že na večili krajib prikazala. Bog nas je varuj! — Vojakora se godi sedaj v Bosni doltro. Odkar je jud Baruh in tov. obsojen, dobodo dobro in obilno hrano. Čudno je saino to, da dobodo pri nas še vedno judje ski-b za hrano in obleko vojakov v roke, če prav sta si jud pa goljnfija rada prijatelja. — Ogerska vlada misli na vzvišauje učnine, na srednjih šolah bode v Pešti 30, drugod pa 24 gld. na leto. — V neci vesi na Poljskem so se vzdignili kmetje zoper novo cestno postavo. Žandarji so jih razgnali. toda brez krvi se to ni izgodilo. Enega kmeta so ubili, troje pa jih je dobilo težke rane. Kmetje se menda niso o pravem času podučili, zakaj da hodi pri tej postavi, vsekako pa je to žalosten dogodek. Vunanje države. Bolgari imajo kneza in ga niniajo; imajo ga, ker so si princa Ferdinanda Koburškega izvolili, nimajo pa ga, ker ne znajo. je-li leta vzprejme izvolitev in še manj, je li ga bodo velesile priznale. Niti prvo, niti drugo. še sedaj ni gotovo in je torej štrenja še bolj zamotaua, kakor je bila doslej. — Srbija je v hudih zadregah, ker vse dohodke požre vojaška suknja pa obresti za drž. dolge. Le-teli je vkup za 290 milijonov dinarov in je za malo Srbijo silaa vsota. — Turško ministerstvo po bira šila in kopita, toda nihče ne mara na ujih stole se vsesti. TJzrok je za to pomanjkanje ,,drobiža". Po vrhu pa so še nemiri zdaj v evropskili, zdaj v azijskili pokrajinah, ni torej čuda; če si dve-trikrat človek premisli, predno prime za krmilo vlade. — Tudi Rusom d.elajo denarne razmere preglavico. to pa posebno za to, ker se ustavljajo nemški denarni niožje ruskim dolžnim pismom. Mogoče, da potisae to Rusijo še bližje k Franciji. — Nemška vlada ima vedno dela z Alzasijo in Loreno. Prebivalstvo še bojda vedno gleda nazaj v Francijo ter ne mara nemškib pikelj, Nemci pa bi radi vse, kar še ondi diši po francoskem, odpravili, to pa menimo, da včasih prenaglo, včasih preoholo. — Na Belgijskem bi radi vpeljali splošnjo vojaško dolžnost, kakoi* jo imamo mi, poslaniška zbornica pa je dotieno postavo zavrgla. Sedaj je za voljo tega velika jeza pri generalih in kažejo tisto že očitno. Mogoče, da še postava vendar-le obvelja, kajti tudi kralj je za-njo. — Kakor je podoba, prido kmalu za Irsko nova doba ter ae pride kazenska postava zoper uje v veljavo. (Tladstone, ki je Ircem prijazen, se že pripravlja, da vzame iz nova vlado v svoje roke. Da bi le k malu! — Francoska vlada ima slcj, kakor prej z generalom Boulangerom svojo težavo. Da drže z ujim višji geuerali, to se zna, toda še je tudi trezuih Jjudi ondi, in ti ne žele preiiagle vojske z Nemčijo. Ako obvelja Boulanger, potem ne bode dolgo do krvave vojske. — Sv. Oče v Rimu so vedno za to, da dobi po vseli državah sv. cerkev mir in potrebno veljavo, tedaj tudi v Italiji. ali svojim pravicam se ne smejo odreči. Tedaj pa tudi sprava z Italijo ni mogoea, dokler jim oua ne povrne dežel, katere jim je vzela s silo. Za to pa še sedaj ni veliko upanja. — Na Kreti je sedaj sopet mir in je Turčija priznala kristjanom več imenitnili pravic. — Glede Egipta začenja se novo pogajanje Turčije in Anglije, no uspeha bode pa nazadnje ravno tako .malo, kakor ga je bilo doslej. Kjer ni poštene volje, mlati se le prazna slama.