151
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Slovesnost na Trsatu se je
udeležilo dne 10. t. m. nad 15.000 romarjev iz Hrvaške, Istre, Trsta, Goriške, Kranjske iu Štajarske. S posebnim vlakom, ki ga je priredil gospod J. Pavlin v Ljubljani, odpeljalo se jih je na Trsat   3000, med   njimi 500 Sta-
jarcev.
—  Presvitli cesar je   podelil c. kr. namestniku   v
Trstu vitezu Rinaldiniju dostojanstvo   tajnega   svetnika.
—  Državno sodišče na Dunaji je razsodilo pred nekaj dnevi vsled rekurza nekega goriškega vikarja, katerega je zastopal dr. Porzer, da je naučno ministerstvo nepostavno ravnalo, ker mu je priznalo letne plače 300 gld., kolikor Kakemu drugemu duhovnemu pomočniku. Dotičnega vikarija je smatrati za samostalnega dušnega pastirja, ter mu ide plače letnih 600 gld. S to razsodbo je torej načeloma rešeno to vprašanje, ki je vikarje na Goriškem jako vznemirjalo in provzročilo mnogo pisarjenja.
— Državni zbor. Tržaški državni poslanec Luzzatto s tovariši je stavil dne 11. t. m. v državnem zboru predlog, da se osnuje v Trstu italijansko useučilišče ali vsaj pravna akademija.
—  Ribarsko društvo za Kranjsko v Ljubljani se je razšlo.
—  Vojska proti hroščem. V petek dne 8. t. m. vzdignili so se učenci mestnih šol Ljubljanskih pod vodstvom gg. učiteljer proti Rožniku, uničevat požrešne hrošče, katerih je letos nenavadno veliko. Mestni magistrat je poskrbel za delavce, ki so hrošče z dreves stresali, učenci so jih pa pobirali ter spravljali v vreče.
—  V Oneku pri Kočevji je bila dne 5. t. m. huda nevihta. Gost dež, namešan s točo, lil je skoro celo uro s tako silo, da je voda kar v potocih vrela po njivah. Ker svet nekoliko visi, zasula je z odplavljenim kamenjem mnogo njiv, odnesla ž njih prst, ž njo pa tudi setev, Skoda je velika.
—  Vinsko razstavo v Dornbergu pri fcrorici je pri-melo tamošnje vinarsko društvo kakor navadno vsako leto tudi letos dne 3. t. m. Razni posestniki Dornberške občine razstavljajo ob tej priliki svoja vina, ki uže nekoliko let jako slove ter jim je zaradi tega poskočila tudi cena. To je pa večinoma vse zasluga tamošnjega vinarskega društva, ki s praktičnimi vzgledi kaže ondotnim vinogradnikom, kako ravnati s trto, z grozdjem in vinom, da se doseže pravi namen. Ker je Dornberško vino tako zelo zaslulo in ga tudi gospodarji drago prodajajo, poprijeli so se s posebnim veseljem trtarstva. Zaradi tega je pa cena zemljiščem v Dornbergu in v okolici jako visoka. Pred leti si kupil njivo sveta za 60 gld., danes dobiš pa za njo lahko 500 gld., ako je nje lega pripravna za saditev trt.
—  Kužna živinska bolezen v gobci in na parkljih še vedno razsaja po Tržaški okolici, po nekih vaseh Volovskega okraja, v Nabrezini v političnem okraji Sežanskem in pa v Doberdobu v Gradiščanskem političnem okraji.
—  Spletski škof Nakic je prepovedal mašo v staroslovenskem jeziku. Ljudstvu v Dalmaciji, ki se je uže davno privadilo temu, ni pa ta prepoved všeč, zato je pokazalo očitno škofu svojo nejevoljo, ko je birmoval pred nekaj dnevi. Zdaj pa poročajo iz Zadra, da pojde škof Nakič te dni v Rim, kjer bode poskušal doseči, da. se končno uredi vprašanje glede branja maše v staroslovenskem jeziku.
—  Parobrodno društvo Llovd. V ministerstvu za vnanje reči so se te dni dognali dogovori med zastopniki obeh državnih polovic o razveljavljenji ssupne pogodbe z avstro-ogrskim parobrodnim društvom „Lloydom" glede letne podpore. Vsled teh dogovorov bode nehala ta pogodba z 31. decembrom 1891. Dne 6. t. m. so se pa začeli dogovori med c. kr. trgovinskim ministerstvom in zastopniki Lloydovimi o določbah nove pogodbe, ki se ima skleniti med njima in vsled katere bo parobrodno društvo Lloyd postalo izključno avstrijsko društvo. Letna podpora, katero misli naša vlada društvu „Lloydu" privoliti, znašala bode vsled nove pogodbe okolo 3,400.000 gld. Lloyd se mora zavezati, da bode vsako leto opravil natančno število voženj v določene domače in inozemske luke ter nazaj grede opravljal tudi poštni promet brezplačno. Pri izvažanji   oseb   in  blaga  iz   avstrijskih   luk
152
v inozemstvo   mu  se   bode   posluževati  onih tarifov   ki mu jih bode določilo   trgovinsko   ministerstvo.   Upravni svet Lloydov   bode   sestavljen  iz predsednika, katerega bode  imenoval   cesar,   in   pa   iz osmih članov, ki bodo morali biti vsi avstrijski   državljani  ter stanovati v deželah, zastopanih v državnem zboru. Dva člana v upravni svet bo imenoval   trgovinski   minister, dva pa društveni občni zbor. Glavni sedež društvu bode v Trstu, in tukaj bodo po navadi seje upravnega sveta. Upravni svet bode izvolil izmed sebe dva odseka štirih članov.   Eden bode imel svoj sedež v Trstu ter vodil tekoča opravila, drugi bode pa deloval na Dunaji ter obveščal osrednje oblasti o društvenem   delovanji   in   posredoval, ako bode treba, v društvenih stvareh v trgovskih   in  prometnih   krogih. V vsakem teh odsekov bode moral biti po en član upravnega  sveta,   katerega  je   imenoval   trgovinski minister. Vse osobje, ki  bode   pri Lloydu   stalno   nameščeno,   iz-pričati   se   bode   moralo   z   avstrijskim   državljanstvom. Poslovanje društveno bode pod nadzorstvom trgovinskega ministerstva.   Dividenda ne bode smela brez posebnega dovoljenja presegati 4 odstotkov. Ako bi se pripetilo, da bi dobiček   enega   leta   presegel 4 odstotke obstoječega delniškega   kapitala,   po   tem   pripade ena tretjina tega dobička državni upravi, dve tretjini pa društvu.
—  K otvorjenjn deželne razstave v Pragi dne 15. t. m. pridejo ministri baron Pražak, baron Gautsch, Marquis Bacquehem in vitez Zaleski.
—  Nov časopis »Domovina*. Gospod Dragotin Hribar, tiskarnar v Celji, je začel izdajati dne 2. maj-nika t. 1. nov slovenski list „Domovina", Ki bode izhajal po dvakrat na mesec (1. in 3. soboto) ter stal do konca leta le en gold. Ta časnik bode prinašal Celjske, spodnje štajerske in slovenske novosti sploh, poročal o dogodkih v Avstriji in po širnem svetu na kratko, gojil pravo avstrijsko domoljubje, priporočal verno, krščansko življenje in poudarjal v zvezi s temi načeli slovensko zavednost in rodoljubje, rabo slovenskega jezika na slovenskih tleh, v šoli, cerkvi, uradu, v javnem in zasebnem življenji, poučeval z mirno besedo o političnih dogodkih, in izkušal slovenskemu ljudstvu brez stanovskega razločka pomagati do večega izobraženja, do boljšega duševnega in gmotnega stanja. List si je izbral res lepo nalogo. želimo mu iz srca srečnega uspeha ter ga priporočamo našemu   slovenskemu   občinstvu   najtopleje.