EVIDENCA MAJ 2018 FOKUS Facebook v treh dejanjih 24 Menimo, da bi bilo škoda, ko bi trenutek zanimanja za podatkovnega giganta, ki od vsega zacetka poskuša pre­mikati meje dovoljenega in dopustnega, zamrl. Preberite si tri prispevke na to temo, pri cemer je prvi v celoti sad našega preiskovalnega dela, druga dva pa kriticno ko­mentirata trenutno dogajanje. 25 Finance, ki temeljijo na zaupanju 28 Deset ur na vrocem stolu 32 Podatkovno sužnjelastništvo VELIKI TEST Tam zunaj je temacno in nevarno Racunalniški virusi, trojanski konji, lažne spletne strani, kraja identitete in druga zlonamerna programska oprema že dolgo niso vec bavbav, temvec kar resna vsenavzoca grožnja našim elektronskim napravam, ki jo s pridom uporabljajo spletni kriminalci za dosego svojih ciljev. NOVE TEHNOLOGIJE V Formuli 1 tekmujejo racunalniki Racunalniki so danes nepogrešljiv sestavni del Formule 1. Pomembnega dela ne opravljajo le v dirkalniku, kjer spremljajo podatke iz stotin senzorjev, da se avto v hipu odziva na spremembe v okolici, temvec zlasti v raziskovanih laboratorijih. Moderni dirkalniki so rezultat petabajtov podatkov in milijonov ur procesorskega casa. 42 60 2 maj 2018 MAJ 2018 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Naslednja velika stvar 08 Uporabljati splet in ne ostati gol 10 Novice IZVIDNICA 13 Letalnik za smrtnike 14 Navidezni Jedijev mec 16 Ko telefonska parica ne zadostuje, optike pa ni 18 Sesalec ni eden, sesalcev je vec 19 Placljivo družabno omrežje MOBILNO 20 Naš izbor na Androidu 21 Na kolo za zdravo telo 22 Naš izbor na iPhonu 23 Zabava s številkami FOKUS 24 Facebook v treh dejanjih NAJBOLJŠI 36 Telefoni VELIKI TEST 42 Tam zunaj je temacno in nevarno DOSJE 54 Potovati na avtopilotu NOVE TEHNOLOGIJE 58 Zelena zracna flota 60 V Formuli 1 tekmujejo racunalniki IZ TUJEGA TISKA 64 Veliki paradoks umetne inteligence NASVETI 68 Magicna miška, drugic 71 Preprecimo Facebooku, da nam sledi 72 Retro igralna konzola 74 Rešitev iz kaosa 78 Pro et contra: Pametni sesalniki IZKLOP 80 Vzpon in padec – Dynalogic Corporation 82 Pogled nazaj 84 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 29. maja nadaljujemo MONITOR PRO MONITOR PRO 84 84 Blagoslov in prekletstvo podatkov 86 Novice 88 Strateški pristop k poslovnemu obvešcanju 90 Z oplemenitenjem podatkov do bogatega posla 92 9 mitov o strojnem ucenju 94 Novi Windows Server 2019 NAJBOLJŠI 36 Huawei P20 Pro Huaweiev P20 Pro se mirno kosa z najboljšimi telefoni tega trenutka. V ne­cem pa jih absolutno preseže, a to ni fotografija, temvec avtonomija. TELEFONI 36 Huawei P20 Pro 37 HTC U11+ 38 Sony Xperia XZ2 in XZ2 Compact 39 Sony Xperia XA2 Ultra 39 Crosscall Action-X3 40 Huawei P Smart 41 Huawei Y6 Pro 2017 maj 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 maj 2018 Morda bodo pocasi ugotovili, da bi bilo lepo, ko bi tudi zanje veljala pravila obnašanja, ki na vsako vprašanje zahtevajo odgovor. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Ko si najvecja država na svetu Ste kdaj razmišljali, kako kompleksne postanejo stvari, ce je sodelujocih, kjerkoli pac že, tisoc, deset tisoc, sto tisoc, milijon? Kaj pa, ce je sodelujocih milijarda ali dve? Kakšne kompromise je treba sprejemati v tem primeru?! n – ste kdaj razmišljali o tem, katera je najvecja država na svetu po števi­lu prebivalcev? Kitajska? Ne, Fa­cebook! Ne dalec zadaj pa Goo­gle. Facebook ima vec kot dve milijardi uporabnikov, Google (s svojim Gmailom in Androidom) pa nekaj vec kot milijardo. Druž­ba, kot rad rece Mark Zucker­berg, v resnici pa bolj interesno združenje, ki ga druži uporab­niški racun na neki spletni stori­tvi. Pa ste se kdaj vprašali, kako fascinantno je, da tako velikan­ski sistem sploh deluje, in to ve­cinoma brez (vsaj tehnicnih) te­žav? Spletne strani, ki kažejo, kdaj je kateri izmed teh global­nih za trenutek odpovedal, so ve­cinoma brez dela, ce kaj odpove, odpove za kratek cas, in še to le v nekaterih delih sveta. Kaj pa, kadar v resnici ne od­pove, le uporabniku se zdi, da ima težave in bi se rad na nekoga obrnil, se mu izpovedal in uredil zadevo? Verjetno je vsakomur ja­sno, da telefonske številke, kot bi jo napovedali v ameriških fil­mih, »080PokliciFB«, ni. Vzdrže­vati telefonsko podporo za, ce­tudi le en promil uporabnikov s težavami (dva milijona!), je pac predrago. Kar nekako smo se na­vadili, da so za take stvari elek­tronski naslovi in obrazci, s ka­terimi se lahko obrnemo na do­mnevno tehnicno pomoc. Domnevno pravim zato, ker nikjer ni zagotovila, da bo tako poslano sporocilo kdaj koga v re­snici doseglo. Sam sem ob pri­pravi clanka o Facebooku, ki je kot placilni instrument spre­jemal katerikoli bancni racun (najdete ga na straneh, ki sledi­jo), denimo, vec kot pol ure iskal ustrezen naslov. Nekako se mi je zdelo zelo pomembno, da jih ob­vestim o razpoki v varnosti, na katero smo naleteli, pa v množi­ci ponujenih naslovov in obraz­cev na množici razlicnih pod­strani nisem našel nobenega, ki bi deloval dovolj resno. Na koncu sem izbral najbližjega in dobil la­konicni odgovor: »Hvala za vaše obvestilo.« In to je vse. Res pa je, da so razpoko cez nekaj dni za­krpali. Domišljam si, da ravno zaradi tega mojega sporocila, a nanj kljub temu nisem dobil no­benega resnega odgovora. Bere­jo torej da, odgovarjajo pa bolj ali manj ne. Zlobneži trdijo, da sis­tem deluje veliko bolje, ko na Facebooku poskušamo objavi­ti fotografijo ženskih prsi, saj ta­krat zadevo prevzamejo algorit­mi slikovnega prepoznavanja … Umetna inteligenca je pac ve­liko cenejša kot tisoci zaposle­nih, ki bi morali rocno odgovar­jati uporabnikom, da ne govori­mo o tem, da se kdaj tudi utru­dijo, potrebujejo dopust in še kaj. In podjetje, ki ponuja »zastonj­ske« storitve, pac mora varceva­ti, mar ne? No, podjetja, ki svoje storitve prodajajo, ki se dejansko nepo­sredno ukvarjajo z denarjem, imajo to urejeno veliko bolje. Denimo Amazon. Amazon, ki si­cer po porocilih, ki kdaj pa kdaj ugledajo luc sveta, svoje delav­ce zelo slabo placuje, ima upo­rabniško pomoc zgledno ure­jeno. Osebno sem že nekajkrat na nujne težave dobil takojšnjo in odlicno usposobljeno po­moc, ki je zadeve uredila nepo­sredno, s tipkanjem, prek sple­tnega pogovora, »chata«. Cakal nisem niti minuto, ko se mi je posvetilo cloveško bitje v zgle­dni anglešcini in uredilo zade­ve. Enake izkušnje imam tudi z najvecjim evropskim letalskim prevoznikom, Ryanairom. Za manj nujno pomoc pa je še ve­dno na voljo elektronska po­šta. Vse, kar je »elektronskega«, je pac ucinkovitejše in hitrejše od klasicnega telefonskega kli­ca, ki ime cisto prevec »overhe­ada« – »dober dan«, »kako ste«, »kaj želite«, »hvala«, »seveda«, »nasvidenje«, »lepo je bilo de­lati z vami«, vse te vljudnostne fraze v zvokovni obliki jemlje­jo cas, v besedilni pa so zlahka del ene operacije »copy/paste«. In tudi so. Uporabniško pomoc je torej mogoce zagotoviti, le nekaj de­narja zahteva. Je torej prav, da smo se sprijaznili, da »zastonj­ske« storitve varcujejo ravno (tudi) na tem podrocju, in to še posebej zdaj, ko ugotavljamo, da z našimi osebnimi podatki ravna­jo kot svinja z mehom? Nikakor, še posebej, ker s temi »zastonjski­mi« storitvami v resnici ustvarja­jo milijardne dobicke, od katerih bi delcek zlahka odškrnili za ko­munikacijo z uporabniki. Komu­nikacija v obliki prikaznih sporo­cil in avtomatiziranih sporocil, v katerih nas obvešcajo o spreme­njenih pogojih rabe, pac ne zado­stuje. Zdaj, ko pocasi ugotavlja­jo, da tudi zanje veljajo obicajni zakoni (kot je evropski zakon o osebnih podatkih GDPR), bodo morda pocasi ugotovili, da bi bilo lepo, ko bi zanje veljala tudi pra­vila obnašanja, ki na vsako vpra­šanje zahtevajo odgovor. . I VKLOP KOLUMNA 9 6 maj 2018 Kljub pomislekom, koliko je zdravstvo pametno prepustiti zasebnemu sektorju, si najbrž vsi želimo, da bi Applu in drugim omenjenim podjetjem uspelo. Kajti zdravstveni sistemi, pri nas in drugod po svetu, morajo narediti korak naprej. VLADIMIR DJURDJIC Naslednja velika stvar Današnji tako priljubljeni pametni telefoni so le etapa v razvoju digitalnih tehnologij, tako kot so bili pred njimi osebni racunalniki. Je naslednji korak morda zdravstvo? edtem ko svetovni medi­ji mrzlicno prisluškuje­jo curljanju informacij o novih telefonih, morda o priha­jajocih ocalih, samodejnih vozi­lih in televizorjih družbe Apple, ki je zgodovinsko najbolj mol­ceca družba v Silicijevi dolini, je prav smešno opazovati, da se prava revolucija dogaja dobese­dno pred našimi ocmi in je Apple o tem celo zelo zgovoren. Prvi mož družbe, Tim Cook, je že veckrat nagovoril vlagate­lje na temo zdravstva in zatrdil, da Apple lahko na tem podro­cju veliko prispeva. Kaj tocno je za temi besedami, je seveda spet nova uganka, a videti je, da so Applovi nacrti na podrocju zdra­vstva vecji, kot se je zdelo sprva. Apple je že v Apple Watch vi­del bolj pripomocek za zdravje in pocutje, kot pa za prikazova­nje casa. Že pred leti so zaceli no­vaciti zdravnike, dietologe, tre­nerje za vadbo in druge strokov­njake s podrocij, ki so zelo neti­picen kader za visoko tehnološko družbo. Znano je, da se Apple mocno trudi, da bi v pametne ure, mor­da pa tudi druge naprave, ki si jih nadenemo, vgradil dodatna tipala in algoritme za nadzor kazalnikov našega zdravja. S po­mocjo bližnje univerze Stanford so tako odprli program za preu­cevanje srcnih anomalij, recimo aritmije, razvili so tudi že gradni­ke in programske platforme, kot sta ResarchKit, namenjene preu­cevanju anonimziranih podatkov velikega števila subjektov v razi­skovalne namene, ter CareKit za upravljanje celotnega toka zdra­vljenja dolocene bolezni. Nobena skrivnost tudi ni, da si Apple prizadeva najti nacin, kako meriti vsebovanost sladkor­ja v krvi brez uporabe invazivne metode (vzorca krvi). Sem lah­ko prištejemo tudi prizadevanje za merjenje pritiska, hidratacije, temperature telesa in še bi lahko naštevali. Vse to bi bilo na svojem podrocju prava mala revolucija. Toda zajem podatkov ob po­moci digitalne naprave je samo prvi korak v strategiji usmerja­nja podjetja v zdravstvo. Najbolj­ši dokaz je nedavna precej pre­senetljiva novica, da bo Apple v svojem novem poslovnem cen­tru Apple Park in na še nekaj lo­kacijah v Silicijevi dolini odprl la­stne zdravstvene klinike, sprva za svoje zaposlene. Povedati je treba, da Apple si­cer ni prva družba, ki je v ZDA odprla lastne klinike za zapo­slene. Ceprav v Silicijevi doli­ni ne manjka dobrih zdravstve­nih ustanov, nenazadnje so le lu­caj od uglednega zdravstvene­ga centra Stanford, so se odloci­li za potezo, ki utegne biti pre­lomna za nadaljnji razvoj izdel­kov in storitev na tem podrocju. Ob tem pa bodo najbrž prihranili tudi kopico denarja, ki ga za za­poslene placujejo zunanjim usta­novam. Pravi cilj je najbrž drugje. Na­redili si bodo najboljše »testno okolje« za preizkušanje inovacij, ki jih lahko z visoko tehnologijo prinesejo v zdravstvo. Apple ima v ZDA 120.000 zaposlenih, samo Apple Park jih zaposluje vec kot desetino. Boljšega testnega oko­lja si skoraj ne bi mogli zamisli­ti. Morda pa so se tudi utrudili prepricevati druge zdravstvene ustanove, kaj bi lahko naredili z njihovim sodelovanjem. Stvar so vzeli v svoje roke. Ko pomislimo na stanje zdra­vstvenih ustanov, še posebej pa uporabniško izkušnjo na skoraj vsakem koraku zdravljenja, si najbrž ni težko predstavljati, da bi lahko vse skupaj naredili bo­lje. Uporaba sodobnih tehnologij lahko tu bistveno spremeni sta­nje. Iz pogosto prepozne kura­tive lahko prestopimo v preven­tivo, zgodnje zaznavanje spre­memb v zdravju, ko je še dovolj casa za ukrepanje ali preprece­vanje. Ne gre samo za tipala in ra­cunalniške naprave, gre tudi za spremembe v delovnih procesih, ucinkovitejši pretok in inter­pretacijo podatkov, obravnava­nje pacientov na podlagi vseh, ne samo delnih podatkov. Torej za novo uporabniško izkušnjo v zdravstvu. Nekaj, kar bi prineslo manj stresa, tako za bolnike kot zdravnike. Apple zagotovo ima motiv, za­kaj bi to pocel. Od samih zacet­kov so si prizadevali delati izdel­ke, ki so izboljšali življenje nji­hovih uporabnikov, po možno­sti odmevno. Kaj je lahko pro­dornejšega in odmevnejšega kot ucinkovitejše zdravstvo? Apple zagotovo ima tudi dovolj de­narja, da vzame zadevo v svo­je roke. Ce bo Apple tu naredil premik, ostanek visokotehnološke indu­strije ne bo ostal križem rok. Že bližnji sosed, družba Google, v zadnjem casu stopnjuje svojo pri­sotnost v zdravstvu, zlasti glede sistemov za varen in ucinkovit pretok zdravstvenih podatkov, seveda pa tudi na podrocju upo­rabe umetne inteligence v zdra­vstveni diagnostiki. Tudi IBM in Microsoft nista dalec. Kljub pomislekom, koliko je zdravstvo pametno prepusti­ti zasebnemu sektorju, si najbrž vsi želimo, da bi Applu in dru­gim omenjenim podjetjem uspe­lo. Kajti zdravstveni sistemi, pri nas in drugod po svetu, mora­jo narediti korak naprej. Vec kot ocitno je, da stroka sama po sebi ne more ali ne zna tega narediti sama. Zato je pri postavitvi novih temeljev tudi zunanja pomoc vec kot dobrodošla.. M Ce se ne želimo odpovedati udobju in spletu in pametnim telefonom, uporabniki ne moremo narediti veliko, lahko pa se potrudimo! DAVID VIDMAR Uporabljati splet in ne ostati gol Tako v zasebnem kot poklicnem življenju sem zagovornik uporabe spletnih storitev in oblaka, saj prinašajo izjemno izkušnjo in omogocajo storitev višje kakovosti, kot je mogoce na zasebnih postavitvah strežnikov. Zadnje tedne pa se sprašujem, kaj uporabnik v casu, ko je prav vsem postalo jasno, da Facebook, Google in še kdo o svojih uporabnikih vedo veliko, res veliko, veliko prevec, sploh lahko stori. Kako uporabljati spletne storitve, pa ne biti povsem razgaljen pred velikani IT? eprav je ob aferi Cam­bridge Analitica marsi­koga zaskrbelo za svo­je podatke na Facebooku, mi­slim, da se na srednji rok ne bo zgodilo nic dramaticnega. Upo­rabniki Facebooka nimajo pra­ve alternative in da bi se razva­jeni uporabniki odpovedali na­laganju slik, smešnih videopo­snetkov, globokih misli in pod­pore dobrim namenom, zares ni moc pricakovati. Mark Zucker­berg se je že opravicil, delnica bo verjetno samo zanihala, uporab­niki bodo nekaj casa godrnjali in se pritoževali, karavana pa se bo premikala naprej. Kmalu bo vse po starem. In ker se uporabniki ne bomo spremenili, je še teže pricakova­ti, da se bodo spremenili ponu­dniki. Prakticno vsi najvecji po­nudniki spletnih storitev imajo eno molzno kravo, ki daje veci­no prihodka – Google ima ogla­se, Apple ima iPhone in Facebo­ok … ta ima le nas, uporabnike. Facebookov izdelek so naše ob­jave, slike, lajki in komentarji. V primežu Wall Streeta si nihce od omenjenih ne more privošciti, da bi se odrekel zajetnemu delu do­bicka, pa ce je njegov namen še tako dober in eticen. Zdi se, da vir zla ni v prepro­stem dejstvu, da imajo podje­tja naše podatke. Prava težava je v tem, da jih imajo toliko in da znajo iz njih zgraditi zelo na­tancen osebnostni profil. Goo­gle tako pozna vsebino naše ele­ktronske pošte (Gmail), brskal­ne navade (Chrome) in iskal­ne navade (Search). Poleg tega še podatke, kje se vozimo, hodi­mo spimo in jemo (Maps) in ka­tere aplikacije uporabljamo. Ce k temu dodamo še glasbeni, TV in filmski okus (Play Music, Play Movies) in zasebne fotografije (Photos), je jasno, da vedo o nas cisto vse. Podobno je s Faceboo­kom. Ta ve, kdo so naši prijate­lji in »prijatelji«, katere znamke imamo radi, kateri umetniki so nam všec, katere prireditve nas zanimajo, kaj radi gledamo, be­remo in cemu se smejimo. Ce radi slikamo in snemamo, pa še izdelke, ki jih posnamemo in olepšamo (Instagram) ter spo­rocila (Messenger in WhatsA­pp), in spet vedo o nas zelo ve­liko. Podobno je z Amazonom in nekoliko manj z Applom in Microsoftom. Predvsem zato, ker slednja nimata toliko dobrih storitev, pa tudi zato, ker imata med omenjenimi edina vec vi­rov zaslužka, glavni izdelek pa niso le podatki o uporabnikih. Ce torej živimo zaprti v ekosis­temu, smo povsem razgaljeni. In ce se ne želimo odpoveda­ti udobju in spletu in pametnim telefonom, uporabniki ne more­mo narediti veliko, lahko pa se potrudimo! Upanje za težavo iz uvoda vi­dim v tem, da uporabniki glasu­jemo s kreditno kartico. Narocni­ne in nakupe opravimo tako, da uporabimo najboljšo rešitev, ne pa zgolj tiste, v katere nas sili naš privzeti ekosistem. Tako se neko­liko odrecemo udobju, a v celoti gre za majhno žrtev. Svojih podatkov ne zaupam nikomur v celoti, raje jih razpr­šim. Dam jih samo tistemu, ki posamezno storitev opravlja res dobro, ce že ne najbolje! Goo­glu prepustim zasebno pošto in koledar. Prepustim jim še foto­grafije, ker je Photos res super, a raje pod locenim racunom. DropBoxu zaupam, da gosti vse moje datoteke, na njem je shra­njen tudi za clanek. Spotify je glasbena storitev, ki dobi vpo­gled v moj glasbeni okus, Netflix in HBO pa tisto malo podatkov o spletnih serijah, ki me zanimajo. Knjige najraje kupujem papirne, ce pa že kupim kakšno elektron­sko, jo kupim na Amazonu. Na­mesto Chrome je privzeti brskal­nik Firefox. Facebook je izginil s telefona, ce je nujno, ga upora­bim na PC. Za klepet najraje iz­berem Signal, obcasno pa klepe­tam tudi na Viberju in WhatsA­ppu. Novice, podcaste, prome­tne informacije in vreme spre­mljam prek namenskih aplika­cij, in ne privzetih in vgrajenih. V spletne storitve in aplikacije se nikoli ne prijavljam z racuni dru­žabnih omrežij, ceprav je to zelo udobno, temvec vedno naredim racun na podlagi elektronske po­šte. Ta je seveda drugacen od ti­stega, ki ga uporabljam za pošto samo! Ne trdim, da je to popolna re­šitev, a moji podatki so tako bolj razpršeni, kot ce bi kar vse za­upal Googlu, Applu ali Micro­softu, in vsaj teoreticno jih je teže sestaviti v celoto. Poleg tega, da vsaj malo zmanjšamo koncentracijo o nas zbranih po­datkov, manjšim podjetjem omo­gocimo preživetje in morda za kakšno leto podaljšamo cas, ko nam ne vladajo Apple, Google in Facebook.. C VKLOP NOVICE U 10 maj 2018 maj 2018 11 U Microsoft bo podpiral 64-bitne aplikacije Windows na platformi ARM Microsoft je skupaj s partner­ji nedavno zacel ponujati racu­nalnike z okoljem Windows 10, ki delujejo na energijsko zelo ucinkoviti procesorski platformi ARM, a ob tem poganjajo stan­dardne aplikacije Windows, pri tem pa si pomagajo s posne­manjem procesorjev x86/x64. Toda pri tem je zelo velika in pogosto odlocujoca omejitev – taka kombinacija procesorjev in operacijskega sistema zna poga­njati le 32-bitne aplikacije Win­dows. Ker vecina izdelovalcev opu­šca ali je že opustila razvoj in ob­javo 32-bitnih aplikacij, koncnim uporabnikom to mocno omejuje izbiro programov ali pa jih sili v uporabo starejših, zastarelih raz­licic. Ko je javnost izvedela za to omejitev, je zanimanje za te ra­cunalnike mocno upadlo. Microsoft je moral seveda ta­koj ukrepati in pravkar so na­povedali, da bodo v svojem iz­delku v prihodnje podpirali tudi 64-bitne aplikacije za okolje Windows. Kdaj natanko, ostaja uganka. Uradno naj bi o svo­jih nacrtih za ARM64 SDK pr­vic spregovorili na konferenci Build maja letos. Toda ob tem še ni znano, kdaj bo SDK dejansko na voljo v predogledni razlicici, še manj pa, kdaj bo razvoj za to podporo dokoncan. Poznavalci menijo, da se glede na obsežnost naloge in potrebo po temeljitem testiranju to najbrž ne bo zgodi­lo pred koncem leta. U Ogroženih 200.000 stikal Cisco U Internet z neba bliže resnicnosti Ameriška agencija FCC (Federal Communications Commission) je Elonu Musku odobrila nacrt za vzpostavitev internetnega dostopa iz vesolja. Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem korporacije SpaceX, je docaka­lo zeleno luc za izgradnjo satelitskega omrežja v nižji orbiti Zemlje. V ve­solje bodo v prvem koraku poslali osemsto satelitov, nato številko scaso­ma povecevali do 4425. Ce bo šlo vse po nacrtu, bodo uporabniki omrež­ja Starlink po vsej zemeljski obli deležni 1 Gbps prenosa podatkov iz ve­solja že sredi prihodnjega desetletja. Da je prihodnost interneta v veso­lju, se zavedajo tudi tekmeci, predvsem Amazonov Jeff Bezos, ki v sode­lovanju s podjetjem OneWeb pripravlja podoben projekt in že ima odo­britev regulatorja FCC. U Se Bitstamp prodaja? Na Twitterju je novinar casnika New York Times izjavil, da mu je vec vi­rov potrdilo novico o prodaji slovenske menjalnice Bitstamp investitor­jem iz Južne Koreje. Cena kupcije naj bi bila 400 milijonov dolarjev. Bitstamp je sicer ena vecjih spletnih strani za trgovanje s kriptovalutami, sedež imajo uradno v Luxembourgu, podjetje sta ustanovila Nejc Kodric in Damijan Merlak leta 2011. Leta 2016 so dobili licenco, ki jim omogoca delovanje v vseh drža­vah Evropske unije. Bitstamp si je v zadnjih letih ustvaril pozitiven ugled, sploh po vdoru leta 2015, kjer je podjetje samo krilo izgubo 19.000 bitcoinov. Vprašanje je, kaj bi lahko na daljši rok pomenila prodaja, je pa res, da je Južna Kore­ja zelo pomemben trg za kriptovalute. U Niste na Facebooku? To še ne pomeni, da tam ni vaših zasebnih podatkov ... To, da Facebook (in tudi druge aplikacije) ob namestitvi v telefon prosi­jo za dostop do naših stikov, je prakticno samoumevno. Manj znano pa je to, da so v starejših razlicicah sistema Android ob po­datkih o stikih dobili tudi dostop do metapodatkov o klicih in SMSih – to­rej koga smo kdaj klicali ali se z njim pogovarjali prek SMSev. Dostop do teh podatkov so v Googlu onemogocili oktobra 2017, Apple na svojem iOS aplikacijam nikoli ni omogocal dostopa do teh podatkov. Pri Facebooku pravijo, da so omenjene podatke uporabljali kot del al­goritma za iskanje znancev in prijateljev. Ta možnost je bila odstranjena v razlicici 16 Androidovega programskega vmesnika API, a so lahko apli­kacije do oktobra 2017 kljub temu uporabljale starejše razlicice API in za­obšle omejitev. Iransko ministrstvo za komu­nikacije in informatiko je obja­vilo novico o napadu na stikala podjetja Cisco. V napadu so hekerji izkoristi­li odprto vrzel v protokolu Smart Install, se polastili nadzora nad stikali podjetja Cisco in pod ame­riško zastavo objavili svarilo pred vmešavanjem v proces demokra­ticnih volitev. Zaradi pomanjklji­ve varnosti je po svetu ogrože­nih vec kot 200.000 omrežnih stikal. V napadu je za zdaj pod­leglo 3500 stikal v Iranu, 55.000 v ZDA, 14.000 na Kitajskem, ne­kaj tudi v Evropi. Žrtve niso utr­pele vecje škode, podatki so na varnem, stikala pa so nemote­no obratovala že nekaj ur po na­padu. Zaskrbljujoce je le to, da omrežni upravitelji dlje casa zna­ne varnostne pomanjkljivosti niso pravocasno odpravili in na­pada preprecili. U Google izgubil tožbo glede jave v Androidu Android, danes najbolj raz­širjen operacijski sistem, je ne­koc nastal tudi tako, da si je Goo­gle za razvojni jezik sposodil ta­krat Sunov jezik java. Bolje rece­no, Google je za potrebe Andro­ida razvil svojo razlicico jave, ki pa je vendarle tako podobna iz­virniku, da je Oracle, ko je leta 2010 kupil Sun Microsystems, tožil Google. Google namrec za uporabo jave pri Sunu/Oraclu ni dobil ustrezne licence. Tožbe, sojenja in pritožbe se vlecejo že osem let, kot kaže, pa se je z vcerajšnjo odlocitvijo pritožbenega sodišca tehtnica prevesila na Oraclovo stran. So­dišce je namrec odlocilo, da bo treba zaceti tretjo obravnavo, v kateri bo odloceno, kolikšna od­škodnina bo pripadla Oraclu. Oracle je nazadnje zahteval kar 9 milijard dolarjev. NOVICE VKLOP U KRIPTOVALUTE U Gmail dobiva novo podobo in zmožnosti odec po informacijah iz številnih vi­rov Google pripravlja temeljito pre­novo svoje priljubljene poštne stori­tve Gmail. To bo prva vecja prenova poštne­ga spletnega odjemalca v zadnjih letih, po tem, ko so še ne tako davno temeljito preno­vili aplikacije za mobilne telefone. Novi odjemalec Gmail bo imel precej osve­ženo podobo, zgrajeno na oblikovnem kon­ceptu Material design, v marsicem pa bo za­misli in uporabniško izkušnjo prenesel iz razlicice za mobilne telefone. Velika novost bo stranska orodjarna, ki bo branje elektron­ske pošte združila z drugimi opravili, pred­vsem interakcijo s koledarjem. Stranska orodjarna bo nastavljiva, saj bo uporabnik lahko izbiral hkratni prikaz drugih poveza­nih informacij, na primer opravil Google Ta­sks ali beležnice Google Keep. Uporabniški vmesnik novega odjemalca bo pravzaprav precej prilagodljiv. Uporabni­ki bodo, denimo, lahko dolocili, da brskalnik daje v ospredje priponke sporocil, na primer dokumente, vecpredstavne vsebine in sli­ke. Lahko pa bo priponke dal v ozadje in be­sedilo sporocila v ospredje. Seveda bo na vo­ljo tudi uporaba sedanjega videza programa, pac za tiste, ki ne marajo sprememb. Novi Gmail bo podpiral pametne odgovo­re (Smart replies), kjer program uporabniku svetuje besedilo odgovora glede na vsebino. V ozadju je seveda algoritem umetne inteli­gence. Zanimiva bo tudi možnost zacasnega skrivanja (snooze) elektronskih sporocil ali celotnega niza pogovorov, kjer sami doloci­mo, kdaj se ta tema zopet znajde v predalu. Gmail bo imel tudi povsem novo podpo­ro delu z elektronsko pošto v odklopljenem (offline) režimu, torej tudi kadar nimamo internetne povezave. Obenem s tem bo Goo­gle opustil dosedanjo zacasno rešitev v obliki aplikacije Gmail Offline za brskalnik Chro­me. Ta funkcija bo seveda na voljo le z Gool­govim brskalnikom. Informacije o novem odjemalcu so pravza­prav pricurljale kot napovednik za novo raz­licico poslovnega paleta Google G Suite, zato ni presenecenje, da bo nekaj novosti mocno naslavljalo potrebe poslovnih uporabnikov. Gmail bo tako podpiral tako imenovani »Zaupni nacin«, ki bo uporabnikom onemo­gocal posredovanje, kopiranje, krajevni pre­nos ali tiskanje zaupnih sporocil. Dodatno bo elektronska sporocila mogoce zakleniti z ge­slom, tega pa naslovniku posredovati prek sporocila SMS. Nenazadnje bo elektronskim sporocilom mogoce dolociti rok trajanja, za­tem pa se bodo samodejno izbrisala iz preda­lov prejemnikov. Ce imajo viri novic prave informacije, bo novi Gmail prišel do prvih uporabnikov v na­slednjih tednih. S Nobena skrivnost ni, da imajo številne dr­žave na razpolago lovilce IMSI, s katerimi prisluškujejo mobilnemu prometu in ugo­tavljajo lokacijo. Imajo pa jih tudi neznani igralci, ugotavljajo v Washingtonu, kjer so nedavno odkrivali prisotnost teh lovilcev, ka­terih izvor ni znan. Gre za naprave, ki posnemajo delova­nje bazne postaje in prisilijo mobilne telefo­ne, da se povežejo nanje, saj oddajo najmoc­nejši signal. Associated Press je pridobil do­kumente, iz katerih izhaja, da so lani v Wa­shingtonu obratovali lovilci IMSI, ki jih Služ­ba za domovinsko varnost (DHS) ni zna­la identificirati. Agencija je v pismu sena­torju Ronu Wydnu priznala, da so zabeležili nenavadne aktivnosti, ki ustrezajo rabi teh naprav. Te so odkrili v 90-dnevnem preizku­šanju, ki so ga izvedli januarja lani. Wyden je novembra lani od DHS zahteval podatke o uporabi lovilcev IMSI. Lovilce IMSI uporabljajo številne agencije, njihova raba pa se je že veckrat znašla v pre­soji sodišca. Toda to je prvo uradno potrdilo, da se uporabljajo tudi lovilci, katerih porekla vladne agencije ne poznajo. Bodisi gre za ne­dovoljeno delovanje kakšne vladne službe, akcije tujih držav (sumijo, da imajo nekate­re države lovilce IMSI na svojih veleposlani­štvih) ali za kriminalne združbe. Lovilce IMSI ima tudi Slovenija že vec let, ceprav njihova raba sploh še ni dovoljena. U V Washingtonu prisluškujejo neznani lovilci IMSI IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 maj 2018 13 14 maj 2018 IZVIDNICA Navidezni Jedijev mec Le kdo si ne želi postati najvecji vseh Jedijev? Cetudi le ob pomoci pametnega telefona, ocal VR in »nekakšnega« meca. 14 Ko telefonska parica ne zadostuje, optike pa ni Optika kot rešitev za domaci internet je zakon. Razen, ko je ni moc dobiti. Takrat nam preostanejo že malce ostarele telefonske parice in mobilni internet LTE/4G. Po novem pa tudi kombinacija obeh. Placljivo omrežje Družabna omrežja rastejo kot gobe po dežju. Tu in tam pride na sceno novo, ki pritegne množice in zagrozi trenutnima prvakoma Facebooku in Instagramu. K takim sodi trenutno najbolj opevana novost na družabnem podrocju, mobilno omrežje Vero. 19 16 12 maj 2018 to ne pomeni, da ne morejo biti uporabni, bodisi kot delovno orod­je bodisi kot simpaticna igra­ca. In ravno slednje smo skleni­li preveriti z igralnim letalnikom Syma X5 SC-1. Syma je izdelo­valec z dolgoletno tradicijo iz­delave letecih modelckov. Pred dobrim desetletjem so prodajali preproste, a trpežne helikopter­je, v novejših casih pa so dopol­nili zbirko z letalniki. Pri tem je kar osvežujoce, da podjetje svo­jih izdelkov ne kuje v profesio­nalne zvezde, temvec na svoji spletni strani jasno zapiše: »Naj­boljši letalniki za zacetnike.« Ugodno in udobno Tako je Syma skupaj z nekate­rimi drugimi izdelovalci ponudila prve solidne letalnike s ceno, niž­jo od 50 evrov. Enega takega smo preizkusili tudi pri nas – Syma X5 SC-1. Ta spada v skupino manjših (ceprav ne mini) štirikopterskih letalnikov, opremljenih s kamero. Letalnik je dobavljiv v beli, crni in svetlece rdeci barvi in je velik 31 x 31 cm, pri cemer seže dobrih 10 cm v višino. Teža letalnika z vse­mi pritiklinami – akumulatorjem, kamero in šcitniki – je malce vec kot 107 g. Njegovi štirje motor­ji imajo premer 8 mm in so med vecjimi za takšno velikost letal­ne naprave. To je lahko dobra la­stnost, saj ima letalnik tako vec moci, ali slaba, ker se baterija hi­treje izprazni. Akumulator je eno­celicen (3,7 V), z zmogljivostjo 500 mAh, kar naj bi zadostovalo za do 8 minut letenja. Med prak­ticnimi preizkusi se je cas »lete­nja« tudi nekoliko podaljšal, saj je letalnik uspešno lovil sapo med zaporednimi vzleti in pristanki. Popolnoma prazen akumulator potrebuje dobre dve uri polnjenja prek klasicne vticnice USB. Syma X5 SC-1 je dodana vsa oprema potrebna za polet (ozna­ka RTF oziroma angl. Ready to Fly). Krmilnik, ki deluje na fre­kvenci 2,4 GHz, je, razumljivo, pretežno plasticen, a je klasicne oblike za dvorocno upravljanje in svoje delo opravlja solidno. Dodatek preprostega zaslona LCD s podatki precej olajša krmi­ljenje. Doseg upravljalnika je do 50 m, ceprav ga je navdušencem uspelo povecati na vec kot 80 m. Letalnik je opremljen s kame­ro, ki je sposobna snemati v vi­soki locljivosti – 720p. Kame­ro je mogoce enostavno, a var­no pripeti na ohišje brez upora­be orodja, saj jo le porinemo v ustrezno ležišce. Glede na ceno letalnika je kakovost fotografij in filmov zadovoljujoca za obcasni pregled strehe ali za pogled iz pticje perspektive na vašo okoli­co. Kljub temu ne pricakujte pro­fesionalnih posnetkov, saj kame­ra nima sistema za odpravo vi­bracij. Poleg pristajalnih nog in šci­tnikov propelerjev v dodatni opremi najdemo še rezervni set propelerjev, dodana pa je tudi kartica microSD in ustrezen bral­nik s priklopom na vticnico USB. In ce vam to ni dovolj, so posa­mezni kosi dodatne opreme na voljo pri izdelovalcu in v števil­nih daljnovzhodnih spletnih tr­govinah. Vse to prica, da letal­niki Syma niso trenutna muha, temvec soliden izdelek. V višave Pilotiranje letalnika Syma X5 SC-1 je primerno tudi za zacetni­ke, z njim pa lahko letimo tako v notranjih prostorih kot zunaj. Se­veda je slednje nekoliko težje, saj je letalnik lahko obcutljiv na ve­ter, a so izkušnje pokazale, da se je mogoce z vajo temu bolj ali manj izogniti. Ob prvem poletu je potrebna previdnost, sploh ce smo zacetniki, toda obcutljivo­sti krmilnih rock se hitro priva­dimo. Dodatne fine nastavitve, kot je bocna stabilizacija, so mo­goce kar prek daljinskega upra­vljalnika, kar seveda olajša zace­tno nerodnost. Hkrati pa vgraje­ni žiroskopi dobro obvladajo svo­je delo in omogocajo stabilno le­tenje, kar ni bila vedno vrlina ce­nejših letalnikov. Osnovne le­talske prvine so tako razmero­ma enostavno obvladljive, letal­nik pa naj bi obvladal tudi izvaja­nje premetov v zraku. Tega nam sicer ni uspelo narediti, ceprav naj bi bilo to enostavno izvedlji­vo s pritiskom na gumb. SC-1 se je brez težav povzpel na viši­no petnajst metrov, kar je omo­gocalo lep pogled iz pticje per­spektive. Med letom lahko vgra­jeno kamero prožimo po mili vo­lji, pri tem pa izbiramo med sne­manjem videa ali fotografije. Ka­kovost tako dobljenih posnetkov ustreza cenenosti kamere, a vse­kakor bolje kot nic. SC-1 je razmeroma trpežna naprava, saj kljub številnim pad­cem ni utrpel poškodb, tako da rezervnih delov še nismo upora­bili. Edina žrtev so bili nekoliko zviti šcitniki propelerjev, ki so po padcu drezali v propeler, a jih je že manjša upognitev v nasprotno stran spravila na prava pota. Pre­izkušeni letalnik je primerna in predvsem cenovno ugodna vsto­pnica tudi za vecje, dražje in spo­sobnejše letalnike.. Letalnik za smrtnike SYMA X5 SC-1 Letalnik s kamero za zacetnike. Kje: symatoys.com. Cena: 50 EUR. X Enostavnost, razmeroma robusten, rezervni deli na voljo. Z Pri tej ceni nic. Letalniki so še ena teh­nologija, ki je v zadnjem casu dozorela in se iz hi­sterije spremenila ali v resen hobi (kot sta v fe­bruarski številki pred­stavljena DJIjeva letalni­ka) ali še eno pozabljeno tehnologijo. Še pred le­tom smo vsi pricakova­li, da bodo letalniki ra­znašali pošto, nas foto­grafirali iz vseh kotov in podobno. A dejstvo je, da so to bile povecini samo pobožne želje, saj na sreco letalniki ne frci­jo vsepovsod in nam ne mršijo frizure. Marko Kovac A . Krmilnik je plasticen, a uporaben. . Namestitev kamere je enostavna. o je filmska vojnozvez­dna franšiza pred dobri­mi štirimi desetletji pla­nila v naša življenja, je ekspresno pometla z Vinetoujem in potem nic vec ni bilo kot prej. Poleg la­serskih mecev, vesoljskih ladij in filmskih eksplozij nam je franši­za prinesla še cel kup spremlje­valnega blaga, ki ga mora kupi­ti vsak resnicni navdušenec. In ce je na zacetku to še bilo neka­ko simpaticno, saj so bili ljubite­lji Vojne zvezd vsaj tostran velike luže dokaj redki, pa je v zadnjih letih, sploh odkar je Lucas franši­zo mastno prodal Disneyju, plaz bolj ali man domiselnih izdelkov, ki izkorišcajo privlacnost filmske serije, zasul ves svet. Za orienta­cijo – vsi filmi Vojne zvezd so do­slej prinesli do 6 milijard (seda­njih) evrov. Toda prodaja spre­mljevalnega blaga je nanesla pri­bližno petkrat toliko. In za pona­zoritev – ta številka je že skoraj primerljiva z letnim slovenskim bruto družbenim proizvodom. Lenovo je s svojim Jedi Chal­lengem ujel casovno okno ob iz­idu drugega dela tretje trilogi­je oziroma skupaj osmega filma, mi smo pa to igraco dobili v pre­izkus šele nedavno. Jup, ocitno so galakticne razdalje med sredi­šcem imperija in slovensko peri­ferijo res precejšnje. Vstopimo v navidezno resnicnost Lenovova oprema je sestavlje­na iz replike laserskega meca, oddajnika in srca naprave – naglavnega vizirja. Laserski mec je replika tistega, ki ga je Luke Skywalker uporabljal v filmih Novo upanje in Imperij vraca udarec. Koncna obdela­va je solidna, tudi teža ni sla­ba, toda narejen je iz razme­roma krhke plastike, ki zlah­ka poci (ocitno Anakin, ki je izdelal izvirni mec, ni imel pojma ne o ergonomiji ne o tehniki). Oddajnik je le sve­tilnik v obliki krogle, ki skr­bi, da pospeškomeri ne zbla­znijo. Vizir pa je sicer resda velik, toda napenjalni trakovi so dovolj udobni in nastavljivi, da se pri­legajo vsakršnim oblikam gla­ve, pod njim pa je mogoce nosi­ti tudi ocala. Jedi Challenge za izris upora­blja kar sodoben pametni tele­fon. S tem je Lenovo precej po­cenil strojno opremo (no, ver­jetno, ker je treba placati da­vek vojnozvezdnemu imperiju), zato pa nastavitev zahteva ne­kaj vaje. Najprej je treba na tele­fonu zagnati igro in jo povezati z laserskim mecem (Bluetooth), nato telefon vstavimo v nosi­lec in ga povežemo z naglavni­mi ocali ter nosilec potisnemo v ocala. Telefon je položen vodo­ravno z zaslonom navzdol, pod njim pa sta dve polprosojni zr­cali, ki nam sliki odbijata v oci. To ni slaba rešitev, saj poleg sli­ke s telefona vidimo tudi okolico, kar olajša lovljenje ravnotežja in preprecuje VR omoticnost. Leno­vov Jedi Challenge zahteva pre­cej sodobne in sposobne telefo­ne: iPhone od razlicice 6 naprej, Samsung Galaxy S7 in naprej, Google Pixel, Moto Z2 Force Edi­tion ali LG G6. Igra pred naše oci projicira sli­ki (seveda loceno za obe ocesi). Kakovost izrisanega bo morda koga razocarala, toda Lenovo je uporabil nekoliko stilizirane po­dobe – kot bi gledali hologram. To pravzaprav povecini ne moti in lepo sede v sam miljé franšize. Z ocali lahko igramo tri igre: ho­lošah, tridimenzionalno strategi­jo in verjetno vsem najljubši dvo­boj z laserskimi meci. Hološah je igra, ki smo jo videli na krovu Mi­lenijskega sokola in pravzaprav niti ni pravi šah z 32 figurami, temvec poenostavljena oblika. Za igranje zato ni treba biti ravno Carlsen, saj je poudarek na ani­maciji figuric, ki se mlatijo in gri­zljajo. Strategija, kjer smo nekoli­ko bolj oddaljeni od dogajanja, je po svoje še najmanj primerna za nadgrajeno resnicnost, toda tudi tu podobe izpadejo razmeroma filmsko. Najboljši pa je seveda dvoboj, kjer se najprej pomerimo z roboti, nato pa si sledijo ve­dno zahtevnejši nasprotniki, od Darth Maula do Dartha Va­derja in Kyla Rena. Z mecem lahko udrihamo po naspro­tniku, ce je ta seveda v dome­tu, lahko se branimo ali pa od­bijamo laserske izstrelke, kar pride zelo prav pri dvoboju z roboti. Scasoma se ocala ne­koliko zmedejo, zato je treba biti pazljiv. Pri igranju se je najbolj iz­kazal mlajši del Monitorje­ve testne ekipe, ceprav ni ve­lik ljubitelj franšize. Igra je raz­meroma zanimiva, toda pa ka­kšni uri igranja zapademo v po­navljanje. Še bolj žalostno je, da je v dobrem letu Lenovu uspe­lo narediti le en dodatek, ki od­seva zadnji film franšize (in kjer se resda trobojujete kar z dve­ma nasprotnikoma – pretorijan­cema), toda hkrati ni izdelal no­bene dodatne aplikacije, ki bi na njegov naglavni nastavek pripe­ljala še kaj bolj tehtnega kot ma­hanje po zraku s plasticnim mo­delom laserskega meca.  . LENOVO Jedi Challenge Navidezni Jedijev mec Igra z ocali za nadgrajeno resnicnost in posnetkom laserskega meca Cena: 200 EUR. X Solidna izvedba nadgrajene resnic­nosti. Z Cena, omejena uporabnost. Le kdo si ne želi postati najvecji vseh Jedijev? Ce­tudi le ob pomoci pame­tnega telefona, ocal VR in »nekakšnega« meca. Marko Kovac K . Tudi Darth Vader je navdušen, da vas vidi. Ko telefonska parica ne zadostuje, optike pa ni Baker Spomnimo se, vcasih smo po bakrenih telefonskih pari­cah z analognimi modemi pre­našali po 300 bitov (!) na se­kundo, na koncu pa 56.000 bi­tov na sekundo. Nato smo pre­skocili na »digitalne« modeme ISDN (64 in 128 kb/s), na kon­cu pa na modeme xDSL, ki de­lujejo v drugem frekvencnem pasu, in ne nujno v tistem, ki ga ožicena telefonija uporablja za prenos govora. Tehnologi­ja xDSL je prek ADSL, ADSL2, ADSL2+, VDSL in današnjega VDSL2 dosegla, da lahko po kla­sicni bakreni parici v teoriji pre­našamo tudi 100 Mb/s, kar je izreden dosežek. Težava je le v tem, da ta hitrost z dolžino pari­ce zelo hitro upada, stomegabi­tne hitrosti so mogoce le na 300 metrih in manj, v praksi inter­netni ponudniki danes ponujajo pakete, ki zmorejo do najvec 60 megabitov v smeri k nam in 25 v smeri od nas (60/25 Mb/s). Ve­cina uporabnikov pa se mora se­veda zadovoljiti z veliko manjši­mi hitrostmi, še najbolj so pro­blematicne hitrosti od uporab­nika v svet. Optika Po drugi strani ima Slovenija nadpovprecno dobro razvito op­ticno infrastrukturo, ki je na ne­katerih obmocjih celo (neracio­nalno) podvojena. Razlog je se­veda v podjetju T2, ki je pred leti zacelo ambiciozno graditi lastno opticno omrežje (z izposojenim denarjem, ki ga je kmalu zmanj­kalo, a to je že druga zgodba), in Telekomu, ki mu je, hoceš noceš, moral slediti. Opticne povezave omogocajo skorajda neomejene hitrosti, zato ne cudi, da T2 upo­rabnikom, denimo, ponuja tudi že pakete s hitrostmi 300 Mb/s. A se, kot receno, opticno omrež­je pri nas širi pocasneje, kot se je nekoc, ko je bilo (izposojenega) denarja vec. Za optiko so pac po­trebni bagerji, ki razrijejo ulice, to pa ni poceni ... 4G … tako, da je ceneje v mobilno omrežje LTE/4G dodati še eno mobilno postajo in internetne uporabnike vezati nanjo. Vsaj tako dokazuje operater A1, ki že nekaj let uspešno prodaja mo­bilne internetne pakete Doma­ci Net, Telekom pa mu sledi s pa­keti Top Trio Brezžicni, ki ga sam ponudi tistim uporabnikom, ki nimajo druge možnosti povezo­vanja. Toda mobilna omrežja so veliko bolj nepredvidljiva in »nenatancna« od »žic«, takih in drugacnih. Posamezna mobilna postaja, na katero se povezuje uporabnik, je lahko bolj ali manj obremenjena in to se lahko spre­minja iz minute v minuto. Zago­toviti natancno hitrost povezova­nja je težko ali pa stroškovno ne­ucinkovito (ce se za uporabnika na postaji rezervira stalna hitrost delovanja). Najboljše iz obeh svetov In tu vstopi kombinirana reši­tev, ki sta jo pri nas z letošnjim letom zacela ponujati operater­ja A1 in Telekom – t. i. hibridni dostop. Hibridni, ker gre v osno­vi za »bakreno« povezavo xDSL, ki ji pomaga mobilna povezava LTE, vse skupaj pa je vgrajeno v poseben »modem«, ki ga prejme uporabnik, in seveda oprema na strani ponudnika, ki zna združe­vati promet prek teh dveh, sicer zelo razlicnih kanalov. Preizkusili smo rešitev, ki jo ponuja A1, trenutno le v »trojc­kih«, v obliki dveh paketov – Kombo M in Kombo L. Kot pou­darjajo, so do hibridnega dosto­pa upraviceni vsi novi uporabniki paketov Kombo M in L, ki izpol­njujejo tehnicne pogoje (nedose­ganje polne hitrosti, pokritost s signalom LTE na lokaciji in pro­ste zmogljivosti LTE). Naša ba­krena parica zmore hitrosti oko­li 20/1 Mb/s, pokritost je, pro­ste zmogljivosti pa tudi (nedavno smo s telefonom dosegali hitro­sti do 100 Mb/s!), zato smo pa­ket Kombo L, ki oglašuje hitrost 40/10 Mb/s, dobili brez težav. Po pošti smo prejeli velikanski ZTEjev hibridni modem in vme­snik za televizijo, monter A1 je le še vzpostavil povezavo med te­lefonsko parico in modemom in zadeva je stekla. V praksi Modem je lahko samostoj­na in edina omrežna naprava v našem omrežju – ima 4 vme­snike ethernet in je lahko hkra­ti dostopna tocka Wifi (2,4 in/ali 5 GHz), lahko pa nam jo nastavi­jo kot »prehod« do našega obsto­jecega usmerjevalnika in po po­trebi tudi izklopijo Wifi, ce ima­mo svojega. Modem pridobi sta­ticni naslov IP, kar je koristno, ce želimo od zunaj dostopati do na­šega omrežja. Hitrost delovanja je v zadnjem mesecu, kar rešitev uporablja­mo, v 90 % takšna, kot mora biti. Speedtest bolj ali manj redno po­kaže hitrost 40/10 Mb/s, in do­stopni cas okoli 30 ms, koliko prometa »tece« po žici in koliko »po zraku«, pa iz statistike v mo­demu (do katerega imamo do­stop prek uporabniškega ime­na »user«) ni mogoce ugotoviti. Preostalih 10 % je hitrost odsto­pala, namerili smo med 25 in 35 Mb/s, hitrost prenosa v svet pa je bila skoraj vedno pravilno ogla­ševanih 10 Mb/s. Tudi zanesljivost delovanja je nekako v tem rangu – 90 % casa sistem deluje, vcasih pa tudi od­pove. In ker je rešitev sestavlje­na iz vec razlicnih sistemov, lah­ko odpove na najrazlicnejše na­cine. Zgodilo se nam je, da je in­ternet deloval, televizija pa ne, obenem se tudi modem ni od­zival na ping. Ali pa nasprotno – televizija je delovala, inter­net ne. Ali pa je delovalo obo­je, modem pa je bil neodziven, prav tako njegov spletni vme­snik za upravljanje. Ali pa je na videz delovalo vse, na modemu sta goreli lucki DSL in LTE, a del LTE v resnici ni deloval, dosega­li smo le hitrosti okoli 20/1, ko­likor zmore DSL. Slednja napa­ka se je po približno pol ure »po­pravila« sama, druge smo od­pravili sami, klasicno, z resetira­njem modema, enkrat pa je te­žavo odpravil tehnik A1 na dru­gi strani telefona. Problem – televizija Verjetni ste opazili, da smo do­slej pisali le o internetu in le mi­mogrede omenili, da je vse sku­paj del paketa, ki vsebuje tudi te­levizijo in telefonijo. Telefonija je fiksna (sicer z brezplacnimi po­govori z vsemi omrežji), a se ji lahko tudi odpoveste (in privar­cujete en evro na mesec), televi­ziji pa se ne morete. Televizija je, kakršna je, in pri A1 enostavno ni dobra, ce se milo izrazimo. Programov je si­cer zelo veliko, tudi v visoki lo­cljivosti (ceprav precej manj kot, denimo, pri T2), a je uporabniški vmesnik za upravljanje zapleten. Zelo zapleten. V resnici bi bilo koristno na TV mizici imeti nati­snjena navodila za uporabo. Da ne govorimo o nelogicnem sis­temu gledanja s casovnim zami­kom, ko so oddaje »razsekane« glede na napovedani program, ki se ga nihce ne drži, zato nas sistem najveckrat prekine sredi gledanja (in ga moramo s tipko OK nadaljevati v »drugi oddaji«). Prav, verjetno se je mogoce vme­sniku privaditi, morda je mogoce tudi potrpeti. Bomo videli. Resnicen problem – paketna prodaja Težava je torej v resnici bolj splošna – to, da si ne moremo izbrati enega ponudnika za in­ternet in drugega za televizijo, vsaj ne po normalni ceni. In to seveda ni le problem A1, temvec prav vseh naših ponudnikov. Ce ste torej (kot mi) pri ponu­dniku T2 in nimate dostopa do optike, lahko le zamenjate po­nudnika, pridobite hiter internet in izgubite odlicno televizijo T2. Škoda. . Živimo v casih opticnih povezav, ki tudi doma­cim uporabnikom omo­gocajo hitrosti okoli 100 Mb/s in skorajda enako hitre mobilne poveza­ve LTE. In vendar (nas) še vedno veliko živi na ob­mocju sivih lis, kjer smo obsojeni na internet, kot ga zmore že desetletja stara telefonska bakre­na parica. Tudi v središcu glavnega mesta. Nova tehnologija obljublja, da bo te sive lise odpravila. Matjaž Klancar A1 hibridni internet Internet, ki tece po xDSL in LTE/4G. Kje: www.a1.si. Koliko: 47 EUR na mesec (A1 Kombo M, hitrost 30/5 Mb/s), 57 EUR na me­sec (A1 Kombo L, hitrost 40/10 Mb/s). X Vecinoma dosega obljubljene hi­trosti. Z Obcasne nezanesljivosti, zapleten in neroden uporabniški vmesnik za televizijo. . Množica luck pomeni tudi množico stvari, ki lahko gredo narobe. Na zahodu nic novega Testni priklop hibridnega modema A1 smo si v Monitorju uredili tako, da smo ga postavili »iz nic«, z novo bakreno »telefonsko« parico vred – povezavi VDSL podjetja T2 smo dodali še eno parico, po kateri je ste­kel promet A1. Lastnik bakrenih paric je seveda Telekom Slovenije, zato je vzposta­vitev parice po nalogu A1 vzpostavilo Telekomovo hcerinsko podjetje GVO. No, vzpostavili so jo le napol. Ker je bil zgoraj podpisani v casu, ko so se to odlocili izvesti, v tujini in se ni javil na telefonski klic, so pari­co speljali le do hiše, ne pa do sobe, kjer je telekomunikacijska oprema. K sreci je bil monter A1 dovolj prilagodljiv, da je preostanek opravil sam. In – k sreci imam zgoraj podpisani dovolj visoko lestev … Slovenija gre naprej! Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je odlocila, da med storitve, ki morajo biti na voljo vsem državljanom, sodi tudi široko­pasovni dostop do interneta. Podjetja in prebivalci na podrocjih s slabše razvito komunikacijsko infrastrukturo bodo imeli pravico do osnovne hi­trosti prenosa 4 Mb/s/512 Kb/s, izvajalec pa je po trenutno veljavni od­locbi Telekom Slovenije. Gospodinjstev, ki so upravicena do te univerzal­ne storitve, je 0,6 odstotka oz. 4600, strošek postavitve sistema pa bo 1,1 milijona evrov. Vlada je sicer že sprejela nacrt, ki naj bi do leta 2020 96 odstotkom prebivalstva zagotovil hitrost z najmanj 100 Mb/s, preostalim štirim od­stotkom pa 30 Mb/s. Bomo videli. . Meritve, ki smo jih opravili v zadnjem mesecu (speedtest.net). Sesalec ni eden, sesalcev je vec ILIFE A6 Robotski sesalec Kje: iliferobot.com. Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 230 EUR. X Majhen in tih. Z Manj samostojen, kot bi si želeli. mes so se z Roombo ko­sali predstavniki klasic­nih sesalcev (na primer precej zasoljena Electroluxov Tri­lobit in Dysonov 360 Eye), izde­lovalci elektronike (Panasonic in Samsung) in, nenazadnje, cenej­ši kitajski izdelovalci. Preizkušeni Ilife A6 sodi v za­dnjo skupino, pri cemer je Ilife razmeroma mlado kitajsko pod­jetje s sedežem v, presenecenje!, Šenženu. Z razvojem so zaceli pred osmimi leti, dve leti zatem pa so na trg poslali prvi model sesalca. V Ilife izdelujejo dve vr­sti robotskih pomocnikov, ki jih imenujejo Beetles, torej hrošci: serijo V, ki poleg sesanja obvlada tudi pomivanje tal (žal ne hkra­ti), in serijo A, v kateri so klasicni robosesalniki. A6 ne skriva svo­jih vzorov – po obliki se precej ocitno zgleduje po Roombah, ki so v vmesnem casu postale sopo­menka za sesalnega robota. Pri tem je A6 s premerom 300 mm nekoliko manjši, obenem pa niž­ji (80 mm) in zato seveda lažji (slaba 2,3 kg). V nasprotju z Roombo je A6 opremljen z dvema prednji­ma krtacama, ki se vrtita v na­sprotnih smereh in smeti poši­ljata proti sesalnemu delu. Iz­delovalec je to smelo poimeno­val 3-stopenjski cistilni sis­tem CyclonePower, a v bistvu gre za klasic­no zasnovo. V naspro­tju z Roombo ima A6 le eno precno krtaco, a lah­ko to zamenjate. Zbiralnik smeti je s prostornino 0,3 l razmeroma velik za takšno velikost robota, opremljen pa je s posebnimi magnetni­mi vrati, ki olajšujejo odpiranje in praznjenje, z dvema pralni­ma filtroma in dodatnim filtrom HEPA, ki onemogoca pretirano širjenje prahu. Sesalec ponuja nekaj nacinov sesanja, od avtomatskega prek vecsobnega do programirane­ga. Avtomatski nacin je nekoli­ko manj avtomatski, kot bi si že­leli. V nasprotju z drugimi robo­ti se Ilife A6 ne zna sam ustaviti, temvec je potrebna intervencija lastnika. Take razlike v primer­javi s prevladujocim modelom so verjetno zanimive za sodobne antropologe – iz opaženega bi verjetno sklepali, da kitajski iz­delovalci manj zaupajo v dobro­hotnost (ali pa svobodovoljnost) svojih robotov kot njihovi ameri­ški kolegi, kateri sesalcem pre­pušcajo odlocitev, kdaj je soba dovolj cista. V nasprotju z Roombo, ki še vedno uporablja akumulatorje NiMH, A6 poganja Li-ionski 3-ce­licni akumulator z napetostjo 11, 1 V in zmogljivostjo 2,8 Ah. To omogoca 160-minutno delo­vanje, pri cemer A6 ne bi smel imeti težav s površinami stano­vanj do 200 m2. Sesalec ima dve moci sesanja, pri cemer obicaj­no sesa z manjšo mocjo, vecjo pa lahko vklopimo s priloženim da­ljinskim upravljalcem. Kakorkoli, sesalec naj bi omogocal podtlak 1000 Pa (približno 1 % vakuum). Tipicni klasicni sesalci sicer zmo­rejo 2500 Pa, toda za tako majh­ne strojcke je to zadovoljivo, še posebej, ker je sesalnik z najvec 68 dB razmeroma tih. To smo preizkusili tudi sredi noci, ko je mladi navdušenec sprogramiral delovanje robota, pri tem pa za­nemaril podrobnost, kot je ame­riško merjenje casa z oznaka­mi AM in PM. Rezultat je bil, da je robot zacel sesati sredi noci. A kljub temu hrup motorja ni motil, vsaj dokler nismo bili v istem prostoru. Pri delovanju upora­blja nakljucni vzorec gi­banja, kot ga je popula­rizirala Roomba. Robot je opremljen s solidnim ultrazvocnim tipalom razdalje, zato so stiki s pohištvom redkejši in za­radi nižje mase vozilca tudi manj trdi. Ce nam pa pot se­salnika ni všec ali bi ga radi zbe­zali izpod postelje, je treba po­seci po daljinskem upravljalni­ku. Ta ima celo zaslon, ki rabi za pomoc pri programiranju, in ne­kaj gumbov za izbiro nacinov de­lovanja. Kakorkoli, pri delovanju smo v nasprotju z vecjo vzorni­co opazili dve cudni lastnosti: ro­bot pri cišcenju ne zna ugotovi­ti, kdaj je posesal dovolj, in se za­tegadelj ne zaustavi samodejno, razen ce ga casovno ne sprogra­mirano. Torej bo robot sesal, do­kler mu ne zmanjka energije, po­tem pa se bo prikljucil na polnil­no postajo. Prav tako ne ugotovi, kdaj se mu krtace zapletejo, kar zna biti še hujša težava. Blokiran motor namrec porablja precej toka in tako segreva tako sebe kot tudi Li-ionski akumulator. Za podobno ceno, kot je cena Ilife A6, dobite tudi nekoliko ve­cje robotske sesalce bolj zvene­cih imen, toda slednji so pravilo­ma precej oklešceni pri dodatni opremi. Pri A6 dobite v osnov­nem paketu poleg sesalne enote in polnilnika tudi en svetilnik, s katerim je mogoce omejiti povr­šino cišcenja, daljinski upravljal­nik, rezervno glavno krtaco, dve stranski metlici in dodaten filter HEPA. . Tole bi lahko bil eden najkrajših preizkusov – Ilife A6 je pac le še en ro­botski sesalec. Kajti v svetu robotskih sesalcev se ni prav veliko spre­menilo, odkar je podje­tje iRobot pred dobrim poldrugim desetletjem predstavilo prvo razlici­co Roombe. Marko Kovac V ružabno omrežje Vero je dobilo ime po italijan­skem izrazu za resnico. Slednja predstavlja osrednje vo­dilo novinca na družabni sceni. Vero je po besedah ustvarjalcev resnicno družabno omrežje, ki teži k boljši uporabniški izkušnji brez neželenih oglasov in objav. Na prvi pogled se zgleduje po In­stagramu, na voljo je v podobi mobilne aplikacije za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android. Stilizirana podoba mobilnih aplikacij je hitro pritegnila za­interesirane uporabnike, zato je Vero reden gost lestvic prilju­bljenosti na omenjenih tržni­cah. Ker Vero ne bo nikoli podpi­ral oglaševanja, naj bi bilo clan­stvo v omrežju prihodnosti pla­cljivo. Da bi se kolesje spocet­ka hitreje obracalo, so ustvarjal­ci prvemu milijonu registriranih uporabnikov namenili dosmrtno brezplacno rabo. V casu pisanja so zastavljeni milijon že zdavnaj presegli, a privlacno ponudbo za pionirje kljub temu podaljšali za nedolocen cas, tako da se spla­ca podvizati z registracijo, saj se nikoli ne ve, kaj bo prinesel jutri­šnji dan. Vero se od drugih družabnih omrežij tako loci po ceni, odso­tnosti oglasov in drugih algo­ritmov, ki uporabnikom kon­kurencnih storitev na dnevnem redu predlagajo osebno kroje­ne, predvideno zanimive objave. Clani omrežja Vero vidijo zgolj vsebino, na katero so naroceni. Stike po želji razdelijo v tri sku­pine, na znance, prijatelje in naj­bližje, objavljajo pa v eno od še­stih kategorij, slike/video po­snetke, povezave, filme/televizi­jo, knjige in kraje. Uporaba mobilne aplikacije je tako na Androidu kot Applo­vih telefonih in tablicah užitkar­ska. Uporabniški vmesnik je lah­ko razumljiv in ucinkovit, zato ni vecjih težav pri rabi. Ker sta oba odjemalca (in registracija) trenu­tno zastonj, ni razloga, da je ne bi preizkusili. Vero je resen kan­didat za naslednjo veliko stvar na družabni sceni, a bo do zame­njave Facebooka ali Instagrama preteklo še precej vode. Edina re­snejša hiba družabnega omrežja brez oglasov je kljub milijonske­mu številu sledilcev in nazaren­ski trenutni priljubljenosti ma­loštevilnost (slovenskih) prijate­ljev.  . Placljivo omrežje VERO Družabno omrežje. Prodaja: App Store, Google Play. Cena: (Za zdaj) Brezplacno. X Brez oglasov, podoba. Z Razširjenost, (v prihodnosti) cena. Družabna omrežja rastejo kot gobe po dežju. Tu in tam pride na sceno novo, ki pritegne množice in za­grozi trenutnima prvako­ma Facebooku in Insta­gramu. K takim sodi mo­bilno omrežje Vero. Boris Šavc D . Uporaba mobilnega odjemalca družabnega omrežja brez oglasov Vero je pravi užitek. D D 20 maj 2018 maj 2018 21 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Messenger Home - Launcher with SMS Home Screen. Zaganjal­nik Messenger Home je preprost izde­lek s prilagodljivimi zasloni in sezna­mom aplikacij, ki osnovni zaslon v ce­loti posveti besedilnemu sporocanju. . Lean Launcher je zaganjalnik, ki skuša posnemati delovanje cistega Androida brez nepotrebne navlake in odvecnih zmožnosti. . Lockdown Mode from Andro­id P. Prihajajoca razlicica Androida bo paranoikom ponudila hitro in prepro­sto zaklepanje telefona in podatkov v njem. Po njej se zgleduje aplikacija Lockdown Mode. . Cache Cleaner Super clear ca­che & optimize. Pocasen telefon na­vadno pohitri brisanje predpomnilni­ka, ki ga v enem samem zamahu po­briše program Cache Cleaner Super. . Notification Animations (No Root). Program Notification Animati­ons nam z animiranimi sporocili poživi drugace dolgocasno opozarjanje mo­bilnega operacijskega sistema Android. . Stupis Screens - Endless wall­papers. Mobilni vsakdanjik nam po­lepšajo razlicna ozadja, ki jih z apli­kacijo Stupis Screens po želji izdela­mo sami. . Nebula Alarm Clock. Mobilna budilka Nebula nam z vrsto nenava­dih prijemov zagotovi, da zjutraj nika­kor ne podaljšamo dremeža. . WhatsRemoved. Uporabniki programa za neposredno sporocanje WhatsApp lahko od lani brišejo nepo­srecena sporocila. Ce jih želimo obdr­žati, si omislimo aplikacijo WhatsRe­moved. . Nell Music je svež glasbeni pred­vajalnik s spodobnim naborom zmo­žnosti in uporabniškim vmesnikom, skladnim z Googlovimi smernicami oblikovanja. .. Radiogram - Ad Free Radio (Unreleased). Zbirka spletnih radij­skih postaj Radiogram na izbrani tele­fon z Androidom prinaša neomejeno zalogo glasbe z vseh koncev sveta. .. Subcast: Podcast Radio. Barvita aplikacija Subcast se predstavi s po­nudbo poddaj, med katerimi vsakdo najde nekaj zase. .. Guitar Lessons - Fender Play. Mobilna aplikacija priznanega izdelo­valca kitar je namenjena zacetnikom, ki se želijo seznaniti z osnovami v sve­tu brenkal. .. Be My Eyes - Helping the blind. Program Be My Eyes je vsto­pnica v projekt, ki pomaga slepim. Ob pomoci aplikacije lahko prostovoljci posodijo lastne oci tistim, ki ne vidijo. .. BudRey - Personal Budget & Expense Manager je preprosta fi­nancna aplikacija privlacnega videza, ki poskrbi, da nam bo denar v denar­nici ostal dlje kot sicer. .. Seven - 7 Minute Workout Tra­ining Challenge. Zbirka telovadnih vaj Seven že z imenom nakazuje, da nas spravi v formo z najrazlicnejšimi vadbami, ki trajajo le sedem minut. .. Rundogo - track dog’s wor­kouts. Programov za rekreativce je na tržnici Play precej, redkejše so apli­kacije, ki pomagajo telovaditi našim štirinožnim prijateljem. Rundogo je ena izmed njih. .. PUBG MOBILE. PlayerUnknown’s Battlegrounds, fenomen med igrami, ki je ustolicil žanr enega proti vsem (Battle Royale), se predstavlja v spo­dobni mobilni preobleki. .. Stormborne3 - Blade War. V vlogi gladiatorja brez spomina vstopi­mo v areno in se pomerimo z drugimi vojšcaki v igri življenja in smrti. .. ChronoBlade. Naslednik igre Power Rangers: Legacy Wars je v stran premikajoca se igra igranja vlog (RPG), ki jo odlikujejo grafika, meha­nika in raznolikost. .. MIRIAM : The Escape. MIRIAM je majhna deklica, ki ji v crnobelem svetu s preprostim nadzorom poma­gamo pobegniti iz groznih sanj. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Na kolo za zdravo telo Kolesarska sezona je v polnem teku, zato smo vec zunaj kot pred zasloni. Da kljub temu ne bi bili popolnoma odrezani od sveta, poskrbijo kolesarski racunalniki. Slednje z naslednjimi programi ucinkovito nadomesti prav vsak pametni telefon. Boris Šavc ametni telefon v resnic­nem življenju igra števil­ne vloge, med drugim je fotoaparat, predvajalnik glasbe, navigator in še kaj. Igralski opus mu širimo z namenskimi aplika­cijami. S programom Cycleme­ter GPS – Cycling, Running, Mountain Biking . se pame­tnjakovic prelevi v pravi kolesar­ski racunalnik, s katerim lažje sledimo dejavnostim in napred­ku. Aplikacijo odlikuje odlic­na analiza posameznih voženj, ki ostane v telefonu, saj se nam pred rabo ni treba registrirati in ustvarjati spletnega uporabni­škega racuna, kot je to navada tekmecev. Med priboljški najde­mo nadzor na daljavo prek gum­ba na slušalkah, opozarjanje na cas, srcni utrip, razdaljo in druge spremenljivke, vgrajene Googlo­ve zemljevide, povezavo s Stra­vo, Facebookom, Twitterjem in še kaj bi se našlo. Cyclemetru podoben izdelek je Map My Ride GPS Cycling Riding ., ki se od tekmeca raz­likuje po odlicnem sledenju, s katerim razkriva poreklo svo­je spletne zgodovine. Map My Ride ne sledi zgolj posameznim vožnjam, temvec tudi prehranje­valnim navadam, teži uporabni­ka in drugim povezanim podat­kom. Program se z veseljem po­veže z najrazlicnejšimi dodatki Bluetooth (ter ANT+) in tipali, ki izkušnjo nadgradijo. V osno­vi brezplacen program v pla­cljivi razlicici brez oglasov med drugim ponuja nacrtovanje ak­tivnosti in sledenje oziroma ja­vljanje v živo. Najvec kolesarjev kot spre­mljevalni racunalnik upora­blja naprave podjetja Garmin. Informacije s slednjega po vo­žnji prenesejo v aplikacijo Stra­va GPS: Running, Cycling and Activity Tracker (Beta) ., ki dosežke analizira, primer­ja z drugimi uporabniki, arhi­vira prevožene poti in še kaj bi se našlo. Najvecja prednost Strave je družabna komponen­ta programa, ki nam omogoca, da spremljamo prijatelje, njiho­ve dosežke, jih spodbujamo s komentarji, delimo z njimi foto­grafije svojih dogodivšcin s ko­lesarjenja in podobno. Vzdrževanje in popravljanje kolesa je sestavni del kolesar­skega vsakdanjika. Ce smo med tistimi, ki se ne zanašajo vedno na prijatelje, in radi uredimo stvari sami, bomo najbolj vese­li programa Bike Doctor ., ki nas za roko vodi po postopkih odpravljanja najpogostejših te­žav. Bike Gear Calculator . je program, namenjen kolesarju, ki ga zanima sleherni vidik najljub­šega prevoznega sredstva. Ce aplikaciji posredujemo osnov­ne podatke o velikosti koles, pre­stavnih razmerjih in podobnem, nam postreže s podrobnimi ana­lizami ucinkovitosti našega kole­sarjenja in predlogi za optimiza­cijo.. P MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . CheckMyTrip – Travel Itinera­ry. Nadvse koristna aplikacija za po­tovanja, obsega tudi zelo natancne podatke o odhodih in prihodih letal. . CodeHub. Pregledna aplikacija za spremljanje programske kode, shra­njene na spletišcu GitHub, omogoca tudi preklop med razlicnimi profili. . Home Budget Plan Pro. Zmo­gljiva aplikacija za vodenje domacega racunovodstva, v kateri hitro vidimo, kam gre naš denar. . Revolut – Beyond Banking po­nuja hiter, enostaven in cenovno ugo­den prenos denarja po svetu – vštevši tudi nekatere kriptovalute. . Asana: organize tasks&work. Aplikacija istoimenske spletne sto­ritve, namenjena vodenju opravil in projektov, meri predvsem na eki­pno delo. . Be Focused – Focus Timer. Pre­gledna aplikacija, s katero lažje spre­mljamo svoja opravila, popisujemo napredek in obenem skrbimo za kraj­še pavze. . iLend. Enostavna aplikacija, s ka­tero si lahko beležimo, kaj smo komu posodili. Aplikacija poveže vnos s stiki prek imenika ali Facebooka. . Copied. Odlicen program za upra­vljanje odlagališca naše naprave (clip­board). Omogoca shranjevanje in po­pisovanje razlicnih informacij (besedi­la, slike, povezave). . Bikemap – Map for Cycling meri na kolesarje, tako cestne kot gor­ske, zajema poti uporabnikov in mo­žnost shranjevanja zemljevidov in poti na napravi (da varcujemo s prenosom podatkov). .. theSkimm. Aplikacija za hitro dnevno spremljanje novic in dogaja­nja, ponuja tudi kratke zvocne odda­je (podcaste) z najpomembnejšimi no­vicami. .. VHS Cam – Retro Camcorder FX. Zabavna aplikacija za zajem vi­dea. Kot pove že ime, nam doda za­baven filter, s katerim je video vide­ti, kot bi bil posnet z analogno video kamero. .. Polaroid Fx. Še ena aplikacija za ustvarjalne, namenjena fotografira­nju z videzom instantnih fotoapara­tov Polaroid. .. Unsplash. Zbirka vec kot 450.000 povsem brezplacnih fotografij, ki jih lahko prosto uporabljamo na svojih straneh, v objavah, porocilih itd. .. Wakeout – Better than coffee. Zbirka hitrih in enostavnih telesnih vadb, ki jih lahko v nekaj minutah iz­vedemo kjerkoli in si tako hitro pove­camo energijo. .. Qwirkle. Zabavna igra, kjer mo­ramo združevati plošcice z razlicnimi simboli, omogoca tako igranje proti racunalniku kot tudi prek spleta. .. Touchgrind BMX 2. Adrenalin­ska igra vožnje s kolesom BMX po progah, polnih skokov, in izvajanja cim vec razlicnih trikov. .. Wrassling. Prikupna, preprosta, a kaoticna igra rokoborbe, kjer imamo presenetljivo omejen nadzor nad svo­jim borcem. .. Orbia. Lepa igra s preprostim na­cinom igranja, kjer našega okrogle­ga vesoljcka pošiljamo z ene tocke na drugo, pri tem pa se izogibamo nevar­nim nasprotnikom. .. Kings of Pool. Igra biljarda z odlicno fiziko in grafiko, podpira tudi igranje v nacinu izboljšane resnicnosti (augmented reality). .. Little Wizard Sally. Prikupna igra s starinsko grafiko, v kateri se naša carovnica spopade z zlonamer­nimi duhovi – to pocne ob pomoci ca­robnih kartic. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Zabava s številkami Igre s številkami so odlicno urjenje možganov, zato jih na mobilnih napravah kar mrgoli. Na telefonih iPhone in tablicah iPad lahko poleg številnih razlicic Sudokuja igramo tudi naslednje bisere. Boris Šavc razlogom najuspe­šnejša igra s številka­mi v glavni vlogi je Threes ., ki že z imenom na­kaže, da se vsa zabava v njej vrti okoli cifre 3. Odlicno zasnovan izdelek postreže z mrežo štiri krat štiri, na kateri so plošcice s številkama 1 ali 2. Plošcice nato s premikanjem mreže združuje­mo v cifre, deljive s 3, dve troj­ki se na primer prelevita v šesti­co, dve šestki v dvanajstico in tako naprej. Vsakic, ko prema­knemo mrežo v eno izmed šti­rih strani, se nam napovedano prikaže nova plošcica. Igralna mehanika zelo izkoristi predno­sti zaslonov, obcutljivih za dotik in drsenje prstov, in poleg užitka omogoci dobro možgansko te­lovadbo, ko se skušamo izvleci iz primeža dodobra napolnjene igralne plošce, da nam tik pred rekordom ne bi zmanjkalo raz­položljivih potez. Druga po videzu enako izje­mna igra je Hundreds .. Ino­vativna zamisel izdelka se vrti okoli lebdecih krogov, obcutlji­vih za dotik. Cim dlje igralec za­drži krog, tem vecji je in številka v njem se povecuje. Ko seštevek cifer v krogih doseže naslovnih sto, je stopnja uspešno narejena. Pri igranju se krog med povece­vanjem ne sme dotakniti drugih predmetov na zaslonu. Odlic­na rekreacija za majhne sive ce­lice in gibcne prste je podprta s poslušanja vredno glasbeno pod­lago. Napredek v igri je sinhro­niziran z oblakom, kar omogoca igranje na vec napravah. Logicna igra 2048 . od igral­ca zahteva, da z združevanjem plošcic na zaslonu doseže števi­lo iz naslova. Podobna mehanika kot v superiorni igri Threes za­gotovi obilo zabave po nižji ceni. Naslov je na tržnici App Store na voljo brezplacno, igranje je seve­da zaradi tega prekinjano z re­klamami. Brez priljubljenega Sudokuja med igrami, ki se igrajo s števil­kami, ne gre. Addidoku . znani recept obrne v svojo smer in nam postreže z mrežo števil, med ka­terimi izbiramo cifre tako, da njihov združek doseže najvišjo v skupini. Posamezna številka je v skupini lahko uporabljena naj­vec enkrat. Primer ustrezno se­stavljene skupine so povezane številke 3, 2, 6 in 1. Vecigralstvo na enem zaslo­nu je presneto zabavna rec, ki na žalost izumira. Na sreco se med igrami še vedno najdejo primer­ki, kot je Math Fight ., da po­pestrijo deževen popoldan ali dva. Boj v matematiki na poraz­deljenem zaslon sooci igralca z enakim racunom, ki ga mora­ta tekmeca cimprej rešiti. Tisti, ki prvi izbere pravilen odgovor, dobi tocko, poraženec pa eno iz­gubi.. Z FACEBOOK FOKUS FOKUS FACEBOOK X X maj 2018 25 26 maj 2018 FOKUS FACEBOOK X Facebook v treh dejanjih dkar je na podlagi pricanja britanske­ga žvižgaca izbruhni­la na dan afera Cam­bridge Analytica, pardon, afera Facebook, se temu osrednjemu družabnemu omrežju sveta, ki ga uporablja vec kot dve milijar­di uporabnikov, slabo piše. No, v resnici je ravno nasprotno. V tradicionalnih medijih se vrstijo pozivi k lincu Marka Zuckerberga, podjetja napovedu­jejo oglaševalske bojkote, politiki pa zahtevajo njegova pricanja, a v resnici si vsi skupaj le želijo njego­ve pozornosti. Branost prispevkov o Facebooku je majhna, saj upo­rabnikov stokrat prežvecena tema o preprodaji podatkov ne zanima (vec), oglaševalski bojkoti so le blef, saj alternative ni, politiki pa si bolj kot regulacije Facebooka želijo selfijev z njegovim šefom. V Monitorju kljub temu meni­mo, da bi bilo škoda, ko bi trenu­tek zanimanja za tega podatkov­nega giganta, ki od vsega zacet­ka poskuša premikati meje dovo­ljenega in dopustnega, zamrl. Na naslednjih straneh si lahko pre­berete tri prispevke na to temo, pri cemer je prvi v celoti sad na­šega preiskovalnega dela, druga dva pa kriticno komentirata tre­nutno dogajanje.. O V FOKUSU 25 Finance, ki temeljijo na zaupanju 28 Mark in deset ur vrocega stola 32 Podatkovno sužnjelastništvo 24 maj 2018 Finance, ki temeljijo na zaupanju acnimo od zacetka. Fe­bruarja nas je dosegla novica, da je oglaševa­nje na Facebooku mogoce pla­cati kar neposredno s transakcij­skega racuna podjetja (TRR), in to – s kateregakoli racuna! Ker so pri nas racuni TRR javno zna­ni (denimo na bizi.si), se to sli­ši kot tako huda vrzel v varno­sti, da enostavno nismo mogli verjeti. Si predstavljate – naroci­te oglaševanje za svojo poslovno stran na Facebooku, racun za to pa obesite komurkoli. Toda izka­zalo se je, da je tocno tako! Preverjanje, ki ga ni Kolega, ki nas je obvestil o za­devi, je povedal, da je na Facebo­oku narocil oglaševanje za stran nekega društva, ki mu pripa­da, ob poskusu placila pa je po­leg obicajnih možnosti kreditnih kartic in Paypala opazil tudi mo­žnost vpisa racuna TRR. Za hec je vpisal kar številko TRR svojega društva (za upravljanje katerega seveda nima nikakršnih poobla­stil), »naguglal« je še šifro BIC/SWIFT pripadajoce banke, vpi­sal naslov in v resnici menil, da bo na tej podlagi po koncu ogla­ševanja prejel racun, ki ga bo tre­ba poravnati. Toda ne, racun je po elektronski pošti resda do­bil, toda kot so ga obvestili, je de­nar z racuna društva »izginil kar sam«, kot se je izrazil! Prosim, kako?! Saj vendar ni nihce preveril, cigav je ta racun TRR, ali ima uporabnik do njega kakršneko­li pravice, hej, navsezadnje ni nihce preveril, ali je ta uporab­nik res tisti, za katerega se izda­ja! Saj vendar vsi vemo, da lah­ko v prijavno okence za Facebo­ok, navsezadnje tudi za (G)mail, vpišemo karkoli, mar ne? Ali je to možno, prvic! Ni minila minuta, ko sem se prijavil v svoj racun Facebook in po korakih naredil vse zgoraj za­pisano, na Monitorjevi strani Fa­cebook. Za oglaševanje sem iz­bral eno izmed Monitorjevih ob­jav in za placilo namesto Paypa­la, ki ga uporabljamo sicer, upo­rabil možnost placila z racunom TRR. Ne, tudi jaz nisem poobla­šcen za finance v našem matic­nem podjetju, zato sem naš ra­cun TRR in ustrezen BIC/SWIFT enostavno naguglal. Vpisal sem še naš naslov (in se pri tem še malce zatipkal) in – oglaševanje je steklo! Nekaj dni zatem sem po elektronski pošti dobil racun in še nekaj dni kasneje je denar samodejno izginil z racuna Mla­dina d.d., kot me je obvestilo naše racunovodstvo. V naši ele­ktronski banki je mirno pisalo, da je naših testnih 5 evrov dobilo podjetje Facebook Ireland, v na­menu je pisalo FACEBOOK ADS B433ZQ6W18, enaka šifra je bila tudi v sklicu. Meni nic, tebi nic. Prav, morda vse skupaj ni tako crno, smo pomislili. Nenazadnje sem že dolgo lastnik Facebook racuna, ki upravlja Monitorjevo Facebook stran, morda sem ne­koc kje, kdo ve kako, potrdil in se dokazal, da sem financni mi­nister našega podjetja, zato mi kar zaupajo in mi te podatke do­volijo uporabljati. Morda, toda ne, v resnici vem, da ni tako. In, hej, morda se pa da že z mojega IP naslova z malce truda ugoto­viti, da sem vse skupaj naredil na racunalniku, ki je del omrež­ja Mladina d.d.? Kar seveda še vedno nic ne pove o financnem pooblastilu, bi pa povedalo mar­sikaj o vohunjenju za mano, pa vendar. Recimo, mogoce … Ali je to možno, drugic! Za natancnejši test, ali je res mogoce lastne finance obesiti komurkoli, sem si zamislil še en test, z bolj laboratorijsko nadzo­rovanimi spremenljivkami: • racunalnik z Linuxom (ki, mi­mogrede, že kako leto ni bil v rabi) sem v splet povezal prek telefonske povezave (t. i. »hot spot«); • z njim sem naredil izmišljen racun na Googlovi elektronski pošti Gmail; • z elektronsko pošto, ki sem jo s tem dobil, sem odprl izmi­šljen racun na facebook.com; • ko me je Facebook v nekem trenutku »iz varnostnih razlo­gov« vprašal po moji mobilni številki, sem mu ponudil tisto, ki sem jo pol ure prej kupil na bencinski crpalki in me je stala nekaj cez tri evre; • minuto zatem sem na Face­booku že naredil izmišljeno »prodajalno« rocnih ur in se jo odlocil oglaševati ... • … in, uganili ste, – vpisal sem »naguglan« racun TRR Mla­dina d.d. z ustreznim BIC/SWIFT, tokrat tistega, ki ga imamo odprtega pri drugi banki. Za vse skupaj sem potrebo­val nekaj minut in – oglaševa­nje je steklo! Ce odmislim to, da sem kar takoj dobil nekaj prošenj za prijateljstvo in da je kar ne­kaj tistih, ki so videli moj oglas, v resnici hotelo kupiti moje »urice« (na tem mestu se jim opravicujem!), je vse teklo kot v prvem primeru. Da, cez nekdaj dni je iz naše druge banke spet »izginilo« 5 evrov (oz., natanc­neje, 4,82, kdo bi vedel, zakaj). Res, še bolj dokoncen test bi bil, ce bi namesto našega racu­na Facebooku ponudili TRR ne­kega drugega podjetja, a na na­pacni strani zakona vendarle no­cemo biti. Kaj pravijo banke? Komunikacija z bankama, ki sta nam de facto »trgali« denar in ga nakazali Facebooku, je bila, milo receno, zabavna, prepu­stili pa smo jo naši racunovod­ski službi. Na vprašanje, kako je mogoce, da je bil odliv narejen mimo edinega, ki ima v podje­tju pristojnost placevati z racu­na TRR (dostop do elektronske banke), je iz prve banke prišel tak odgovor: »Pozdravljeni, V zvezi z bremenitvijo vašega racuna v znesku 4,82 EUR z dne 16.03.2018 vam sporocam, da je bil sklenjen nekakšen dogovor (poslovno sodelovanje) z nekom iz Mladina d.d. in firmo Facebook Ireland LTD. Kakršnekoli dokumentacije v zvezi s tem v banki nimamo.« Prosim? Banka meni, da je bil sklenjen »nekakšen dogovor«, dokumentacije nima, nakazala pa je vseeno? Ali se tu res pogo­varjamo o bankah? No, ni bilo prav dolgo, ko je nekdo na banki (malce napac­no) povezal vse nitke in »ugoto­vil«, da gre ocitno za raziskoval­ne novinarje pri reviji Mladina, ki imajo za bregom nekaj o Fa­cebooku. V uredništvu Mladine je zazvonil telefon in na koncu so ga prevezali do mene. Iz pogovo­ra je velo presenecenje nad do­gajanjem, opravicevanje nad pr­votnim odgovorom in zagotovi­lo, da bo uradni ugovor na placi­lo stvar postavil na svoje mesto, denar bomo dobili nazaj. Tocno tak je bil tudi uradni od­govor iz druge banke – podajte uradni odgovor in vse bo OK. In, kar se denarja tice, je tudi res bilo – 5 evrov je Bank of Ame­rica v imenu Facebook Ireland Ltd. nakazala v manj kot 24 urah. Kaj pravi Facebook? Facebook na svoji straneh za oglaševanje pravi, da gre v tem primeru za sistem placeva­nja SEPA Direct Debit (pri nas se mu rece direktna obremeni­tev SEPA) in da bodo vsak ra­cun TRR v desetih dneh ustre­zno preverili, nato pa denar »tr­gali«, oz. si ga bodo banke izter­jale med seboj. Seveda smo kot zavedni drža­vljani sveta Facebook obvestili da – ne, racuna TRR prav nic ne pre­verjajo! Kar v resnici ni bilo lahko – zagotovo smo porabili vec kot pol ure, da smo v množici strani in podstrani našli približno ustre­zen obrazec, od katerega smo na koncu dobili lakonicen odgovor tipa »hvala za vaše obvestilo«. Toda – za tem obrazcem oci­tno ni stala nekakšna ume­tna inteligenca, s katero se pri Facebooku tako radi pohvali­jo, temvec clovek. Ko smo nekaj dni kasneje zgornji preizkus po­skusili ponoviti, ni vec deloval! »Naguglani« racun TRR (tokrat od nekega prijateljskega podje­tja) nam je sicer uspelo vpisati, oglaševanja pa nismo mogli vec sprožiti, saj smo bili opozorjeni, da je naš oglaševalski racun za­radi »sumljivih« dejanj blokiran. Ce bi ga želeli znova odpreti, bi morali skozi precej podroben vprašalnik, ki vkljucuje pošilja­nje fotografij osebne izkaznice, kar je v resnici tista preverba, ki bi se morala zgodti že na zacet­ku. Skratka, sistem preverbe po našem obvestilu ocitno spet de­luje! Kar je prav. In kaj še pravi Facebook? Ta­koj, ko smo od banke dobili na­zaj svojih 5 evrov, smo v aplika­ciji Facebook dobili celostran­sko obvestilo, naj se takih prije­mov bancne izterjave ne loteva­mo vec. »Zaenkrat naj nam bo, v drugo pa se lahko zgodi, da nam ne bodo vec pustili oglaševati«, so še zapisali … Je Facebook morda zloben, mu je nemara celo vseeno? Mor­da, toda najverjetneje ne. Vsaj ne v tej financni brozgi, ki si jo je privošcil. Osebno menim, da le »nekdo« ni vklopil ustrezne povezave za preverjanje lastni­štva nad racunom. Še posebej pa ni pomislil, da so v neki majhni Sloveniji racuni TRR javno do­stopni. V cem je dejansko težava? Priznam, pri Moni­torju nismo bancniki, smo se pa pri pripravi tega clanka pogovarjali z njimi. In pod crto me­nimo, da je osnovna te­žava v resnici obstoj sis­tema (SEPA Direct De­bit), ki omogoca, da je izplacilo nekega zne­ska z nekega racuna plod zaupanja nekemu podjetju, v tem primeru pac Faceboku. Kot nam je v pogovoru povedal eden izmed bancnikov: »Za nas je nalog neke banke po izplacilu na­tanko to – nalog. Ko ga dobimo, izvedemo na­kazilo, naloga narocni­ka (v tem primeru Fa­cebooka) pa je, da pre­veri, ali je tak nalog upravicen«. Oz. kot navaja tudi banka NLB, ki smo jo za komentar v tej zvezi povprašali naknadno: »Strinjanje s takšno storitvijo placnik uredi s podpisom soglas­ja za izvajanje SDD, in sicer je to v domeni med placnikom in pre­jemnikom placila (tj. med plac­nikom in Facebookom).« Ce torej prejemnik placila (Facebook) tega ni naredil … – nic hudega, banka za to ni kri­va. Hej, saj lahko tak denar, ce je bil z vašega racuna neupravi­ceno trgan, tako ali tako dobite nazaj. Razen seveda, ce ste majh­no podjetje, morda s.p., in takih majhnih zneskov niti ne opazi­te, dokler ni prepozno. Ali pa jih opazite in si mislite »ah, Facebo­ok, ja, tam pa menda res nekaj imamo, ocitno so nastali neka­kšni stroški«. Tak sistem »na zaupanje« je še bolj problematicen v Sloveni­ji, kjer so, kot receno, racuni TRR javno dostopni v spletu. Niso na­mrec povsod, v Veliki Britaniji, kjer smo brskali, niso. Pa tudi ce ne bi bili – številka racuna TRR je pac javno zapisana na bolj ali manj vsakem racunu, le malce vec dela bi bilo s takim papirnim zbiranjem, kot je z brskanjem po spletu. . Vse, kar zadnje case beremo o Facebooku, vsa Zucker­bergova opravicevanja, vsi »popravki«, ki jih oblju­blja, vse to je dimna zavesa. Kajti vse to, o cemer po­slušamo, je v resnici del Facebookovega poslovnega modela, vse to je del tega, kar Facebook je. Pa vendar, ali je mogoce, da se jim kdaj kaj zalomi enostavno zato, ker so preveliki? Ker so nerodni? Ker ne zmorejo upravljati milijard uporabnikov in stotin držav z njimi lastnimi predpisi in posebnostmi? Varnostna/financ­na vrzel, ki smo jo februarja in marcu odkrili, preizku­sili in tudi zaprli pri Monitorju, kaže natancno na to. Matjaž Klancar Z . Naguglan TRR, pripadajoci BIC/SWIFT in zatipkan naslov. To je bilo vse, kar smo potrebovali! . Naše nic hudega slutece racunovodstvo je v elektronski banki zagledalo tole. . Izmišljeni Miha Paparaz je za oglaševanje izmišljene »trgovine« Urice, ki to ni, porabil 4,82 evra denarja podjetja, ki ga je naguglal v spletu. Lepo, ne? b anonimnem preizkušanju za potrebe tega clanka me je v re­snici še najbolj presenetila – anonimnost. Lahkotnost anoni­mnosti, ki jo za prijavo v tako pomembne storitve, kot je elek­tronska pošta ali Facebook, dopušcajo ponudniki storitev. Ce lahko po­nudnike elektronske pošte še razumem, je nepreverjanje podatkov kot pri Facebooku najmanj vsaj cudno. Storitev, ki v pogojih rabe zahte­va, da se moraš vanjo prijaviti s svojim imenom in ki prepoveduje upo­rabo manjšim od 13 let (mimogrede, starostno omejitev ima, denimo, tudi Gmail), v resnici ne naredi prav nicesar, da bi ta pravila tudi tehnic­no uveljavil: Ce želite biti Abdalla Igwe iz Zimbabveja, stari 83 let, vam Facebook tega ne bo preprecil. Ravno tako vam ne bo preprecil oglaševati, da imate trgovino z ura­mi, cetudi je že iz letala vidno, da to v resnici ni trgovina, temvec le stran s fotografijo rocne ure, ukradeno iz spleta. Opazil pa sem še nekaj – velika vecina uporabnikov Facebooka vas bo v nekaj minutah potrdila za prijatelja in vam s tem dala dostop do svojega digitalnega življenja. Toda to je že druga zgodba. FACEBOOK Privzeta anonimnost O . Cetudi je že iz letala vidno, da to ni trgovina z urami, si Facebook ne pusti odvzeti možnosti zaslužka z oglaševanjem. . Po uradnem ugovoru na banki smo denar v manj kot 24 urah dobili nazaj. Sistem SEPA Direct Debit tak ugovor dovoljuje do 8 tednov. . Varnostna razpoka je po našem posredovanju zaprta – Facebook ob izbiri placevanja z racunom TRR zahteva marsikaj, tudi fotografijo z osebne izkaznice. zvajanje storitve direktne obremenitve SEPA (SDD) temelji na strinjanju placnika, da lahko banka obremeni njegov racun, ko ta dobi placilni nalog s strani prejemnika placila (v tem prime­ru Facebook). Strinjanje s takšno storitvijo placnik uredi s podpisom so­glasja za izvajanje SDD, in sicer je to v domeni med placnikom in preje­mnikom placila (tj. med placnikom in Facebookom). Naloga prejemnika placila je, da opravi identifikacijo stranke (preveri tudi, ali je racun, ki ga je placnik navedel, res njen). Celoten postopek izmenjave informacij in ureditev soglasij poteka mimo bank, kar je skladno s postopki placil­ne sheme SEPA SDD CORE na celotnem obmocju SEPA. V navedenem primeru je prišlo do tega, da prejemnik placila (Face­book) ni izvajal te identifikacije stranke-placnika, kar bi po že omenje­ni shemi moral. Ob prejemu SDD se v NLB izvedejo kontrole glede pravilnosti podat­kov, pri cemer se preverja tudi tabela Zlorab (v tej tabeli so navede­ne družbe, pri katerih je/so bile ugotovljene nepravilnosti). V okviru teh kontrol NLB ne more preverjati podatkov iz soglasja, saj tega prepro­sto nima. Za vse SDD lahko placnik v NLB (tako podjetje ali potrošnik) zahte­va omejitev za izvajanje SDD (ali v celoti za vse SDD, ali za dolocene­ga prejemnika, ali nad dolocenim zneskom …). To pomeni, da se v tem primeru SDD ustavi in zahteva rocni pregled. Pred samo izvedbo SDD ima placnik možnost, da SDD preklice, ta se v tem primeru ne bo izve­dla. Tudi po že sami izvedbi ima placnik možnost, da odda zahtevek za povracilo sredstev, in sicer v roku 8 tednov od izvedene SDD. Sredstva nato dobi vrnjena avtomatsko. Ugovor na izvršitev SDD lahko poda placnik tudi v roku 13 mesecev od izvršitve SDD (v tem primeru se izve­dejo tudi kontrole na dano soglasje). Veseli nas, da se je družba Facebook že odzvala in uvedla preverjanje. SEPA Pojasnilo banke NLB, ki v incident sicer ni bila vkljucena I . »Ne pocnite tega doma«, lahko vam zaprejo pot do oglaševalskih nebes … A zaenkrat naj nam bo. s Sistem »na zaupanje« je še bolj problematicen v Sloveniji, kjer so racuni TRR javno dostopni v spletu. Niso namrec povsod. Mark in deset ur vrocega stola aslišanja so trajala deset ur, v tem casu pa je mo­ral Zuckerberg pojasnje­vati delovanje svojega najbolj znanega izdelka, nacine varova­nja zasebnosti uporabnikov tega spletnega sistema in se opraviciti za nastal razmere. A ce se je na zacetku zdelo, da bo triintridesetletni razvija­lec mala malica za predstavni­ke ameriškega ljudstva, se je po na koncu izkazalo, da je zmago­valec pravzaprav Mark. Delni­ca Facebooka je poskocila, Mark pa je svojemu podjetju prinesel sedemnajst milijard dolarjev. Ni slabo za deset ur dela. Kaj vse je narobe s Facebookom? To seveda ne pomeni, da sena­torji in kongresniki niso dregnili v nekaj obcutljivih tock Markove­ga digitalnega imperija. Kongresnik Ben Lujan je s svo­jim vprašanjem o zbiranju po­datkov o uporabnikih, ki se niso nikoli registrirali v omrež­ju Facebook, presenetil tudi Zuckerberga. Izvil se je z odgo­vorom, da mu podrobnosti tega zbiranja niso jasne, da pa to poc­nejo zaradi varnosti. Kongresni­ka iz Lousiane, Steve Scalisa, je zanimalo, kako Facebookovi al­goritmi odlocajo o vidljivosti vse­bin, ki jih uporabniki delijo v tem omrežju, in ali so govorice o boj­kotiranju republikanskih vsebin resnicne. Zasliševalce je zanimalo tudi pretirano zbiranje podatkov o uporabnikih spletnih mest, ki imajo namešcen zdaj že rahlo zloglasni gumb »Like«, in kako Facebook rabo tega orodja pre­precuje mlajšim uporabnikom (formalno gledano, lahko Face­book uporabljajo samo starejši od trinajst let). Senatorji so opozorili na te­žavo pri dejanskemu brisanju podatkov, ko se uporabnik en­krat odloci, da bi rad nehal upo­rabljati omrežje Facebook. Ce­prav naj bi se podatki po bese­dah Marka Zuckerberga izbrisa­li takoj, so prakse pokazale, da Facebook uporabniške podatke v svojih strežnikih shranjuje še vec mesecev po tem, ko se je uporab­nik odlocil zapustiti to omrežje. Seveda to velja samo za podat­ke v strežnikih omrežja Facebo­ok – ce podatke dobijo v roki pre­prodajalci uporabniških podat­kov, je nadzora in možnosti izbri­sa konec. Zanimiva so bila tudi vpraša­nja o poslovnem modelu in pravi­lih rabe. Kongresnica Anna Eshoo je Marka namrec pobarala o spre­membi poslovnega modela, ki ne bi tako ocitno ogrožal zasebnosti uporabnikov, Zuckerberg pa jo je šokiral z odgovorom, da vpraša­nja ne razume. Prav tako ni odgo­voril na vprašanje o poenostavitvi pogojev rabe tako, da bi uporab­niki vedeli, v kaj se spušcajo s pri­javo v to družabno omrežje. Kritiki so še opozorili na do­loceno dvolicnost prvega moža omrežja Facebook, ki je na vpra­šanja o varovanju zasebnosti svo­jih uporabnikov vedno znova po­navljal, da ima uporabnik mo­žnost odlocati o tem, katere vse­bine bodo javne in katere ne. A je pri tem prirocno zamolcal, da to velja samo med uporabniki, ogla­ševalci pa »vidijo« vse vsebine in jih lahko uporabijo za tarcno ogla­ševanje. Hinavski je bil tudi od­govor na vprašanje o preproda­janju uporabniških podatkov, ko je Zuckerberg trdil, da Facebook uporabniških podatkov ne pre­prodaja. To je sicer res, a to ne po­meni, da podatkov oglaševalci ne morejo izkorišcati in da teh podat­kov ne preprodajajo tretje osebe. Zaslišanje so spremljali tudi predstavniki Evropske komisije, ki se ji Mark Zuckerberg ni od­zval na vabilo na zaslišanje, tem­vec je tja poslal svoje predstavni­ke. Nemška pravosodna ministri­ca Katarina Barley je bila nad od­govori razocarana. »Facebook mora zavarovati zasebnosti svojih uporabnikov in še dobro, da smo v Evropski uniji sprejeli zakonodajo, ki bo do kr­šiteljev zelo stroga,« je zapisala v svojih komentarjih zaslišanja. Vodja združenja evropskih in­formacijskih pooblašcencev An­drea Jelinek pa je zaslišanje ko­mentirala z besedami, da »se vecmilijardni poslovni imperij ne bo izmazal s preprostim opravi­cilom« in da »je praksa zbiranja podatkov v omrežju Facebook zelo verjetno samo simptom ve­cjega problema podatkovne eko­nomiije.« Kaj vse je narobe s politiki? Ce so nekatera vprašanja Mar­ka Zuckerberga spravila v resno zadrego, pa se je pri drugih izka­zalo, kako tehnicno in teoreticno nepodkovani so ameriški odloce­valci, ki naj bi skrbeli za regula­torni okvir informacijske družbe. Tako ga je štiriinosemdesetle­tni senator Orrin Hatch vprašal, kako Facebook služi denar, ce njegovi uporabniki ne placujejo za uporabo, Mark pa mu je odgo­voril, da Facebook denar dobi s prodajo oglaševalskega prostora. Petinštiridesetletni senator Brian Schatz je hotel vedeti, kje kon­ca elektronska pošta, ki jo poši­lja v aplikaciji WhatsApp, štiri­inšestdesetletna senatorka Shel­ley Moore pa je Marka vprašala, ali bi ji lahko pomagal z napelja­vo širokopasovnega dostopa do spleta v njenem okraju, kjer tre­nutno tega nimajo. Kritiki so izpostavili tehnicno nepodkovanost odlocevalcev in njihovo navdušenje nad Markom Zuckerbergom, s katerim so se po koncu zaslišanja slikali, med zaslišanjem pa govorili o svojih vnukih, »ki so navdušeni upo­rabniki aplikacije Instagram in jih na tem mestu enostavno mo­ram omeniti.« Težava je bila tudi v protokolu. Kolumnist casopisa Guardian, Jonathan Freedland, je namrec v svojem komentarju po koncu za­slišanja zapisal, da je bilo zasli­šanje kot predstava v gledališcu, kjer so se senatorji in kongresni­ki bolj posvecali lastnemu izpo­stavljanju pred kamero kot re­snosti in teži svojih vprašanj. Problem je tudi že prej ome­njena tehnicna nepodkovanost, ki je Marku omogocala enostav­no izmikanje konkretnemu od­govoru, saj so bila nekatera vpra­šanja preprosto preširoko zasta­vljena in so mu to tudi dopušca­la. In kot da to ne bi bilo dovolj, so kritiki pri nekaterih politicnih predstavnikih opazili nezanima­nje za temo Cambridge Analytice in izrabo podatkov v predvolilni kampanji – senatorja Ted Cruz in Roy Blunt se te teme nista dota­knila niti enkrat, mediji pa so iz­postavili, da sta oba senatorja storitve tega podjetja uporabila v lastni kampanji. Kaj se bo zgodilo zdaj? Analitiki so si enotni – politic­na klima v Združenih državah Amerike se po katastrofi Cam­bridge Analytice vse bolj nagi­ba k regulatornim posegom na podrocju družabnega spleta in trgovine z uporabniškimi podat­ki. K temu je pripomogel tudi Mark Zuckerberg, ki se na zasli­šanju ni hotel zavezati k samo­regulaciji, s katero bi morda lah­ko dosegel, da odlocevalci ne bi tako ocitno navijali za pripravo zakonodaje. A je od navijanja do dejanskega regulatornega okvira še kar nekaj korakov. Zanimivo je bilo tudi Zucker­bergovo mnenje o evropski za­sebnostni zakonodaji GDPR, ki jo je oznacil kot korak v pra­vo smer in dopušcanje možno­sti uvedbe placljivega modela uporabe svoje storitve v zame­no za vecjo zasebnost in manj­šo odvisnost od oglaševalskega modela. Še najbolj ocitno je Marku Zuckerbergu z regulacijo za­grozil ameriški kongresnik Billy Long, ki je Marka najprej izpra­šal o cenzuriranju vsebin v tem omrežju, nato pa, ocitno nezado­voljen z odgovorom, rekel, da »je kongres dober samo v dvojem – mirovanju in pretiravanju. Na podrocju družabnega spleta smo doslej mirovali, zdaj pa bomo pretiravali z ukrepi.« Bomo videli.. Po razkritjih afere Cambridge Analytica, kjer se je iz­kazalo, da je omrežje Facebook podatke o svojih upo­rabnikih delilo z vec podjetji, ta pa so jih nato izko­rišcala v oglaševalske namene, so svoj kos mesa po­leg razburjenih uporabnikov in nevladnih organizacij zahtevali tudi ameriški politiki v senatu in kongresu. Domen Savic Z s Mark je svojemu podjetju prinesel sedemnajst milijard dolarjev. Ni slabo za deset ur dela. Vir: TechCrunch Vir: The News Journal s Hinavski je bil odgovor na vprašanje o preprodajanju uporabniških podatkov, v katerem je Zuckerberg trdil, da Facebook uporabniških podatkov ne preprodaja. To je sicer res, a to ne pomeni, da podatkov oglaševalci ne morejo izkorišcati in da teh podatkov ne preprodajajo tretje osebe. Podatkovno sužnjelastništvo Facebook in njegov množicni stroj za ogla­ševanje, ki pri tarcnih oglasih uporablja vec sto kate­gorij podatkov o svojih uporab­nikih, sta samo vrh ledene gore. V ekonomiji osebnih, prometnih in drugih podatkov so namrec stopile iz ozadja še vecje ribe, t.i. preprodajalci uporabniških po­datkov, ki vsaj v ZDA predstavlja­jo pomemben del ekonomije in­formacijske družbe, ceprav se ponavadi ne izpostavljajo javno. Kaj so preprodajalci podatkov? Industrija preprodajanja upo­rabniških podatkov je stara vsaj deset let in sovpada z vedno vecjim številom dejavnosti, ki jih vedno vecje število ljudi pocne v spletu. Vec dejavnosti, vec po­datkov. Vec podatkov, boljši za­služek. Na svetu je trenutno vec kot pet tisoc podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem in preprodajanjem uporabniških podatkov. Mednje sodijo demografski podatki, po­datki o nakupni moci, zdravni­ški podatki, podatki o dejavno­stih uporabnikov in vse druge kategorije, ki bi jih lahko doloce­no podjetje izkoristilo za natanc­nejše tarcne oglase. Uporabniški profili so lah­ko zelo obsežni, saj je preiskava ameriške tržne komisije (FTC) leta 2014 pokazala, da lahko preprodajalec podatkov v pro­fil enega uporabnika zapiše tudi do tri tisoc razlicnih podatkov­nih alinej, s katerimi lahko upo­rabnika hitro posede v prodaj­ne kategorije, ki so zanimive za oglaševalce. Kombinacije podatkov so res neskoncne. Tako, recimo, pre­prodajalec podatkov uporabni­ka, ki v spletu objavlja fotogra­fije svojega psa in se na spreho­dih po naravi veckrat pohvali s krajem sprehoda, hkrati pa je iz zbirke podatkov kupljenih zdra­vil razvidno, da se bori s hole­sterolom ali povišanim krvnim tlakom, oznaci kot dojemljivega za »zdrav nacin življenja«, »bio­loško pridelano hrano«, »prote­inske napitke«. Podatke o njem kupi podjetje, ki trži proizvode ali storitve, povezane s temi te­mami, in ga prek spleta, telefo­na, elektronske pošte ali kar na­vadne pošte zacne nagovarjati k nakupu. Uporabnik misli, da se je to zgodilo nakljucno in se ne zaveda, da podjetje manipulira z njim in mu na podlagi vseh zbra­nih podatkov postreže s tistimi oglasi, za katere sklepa, da jim bo uporabnik najlažje podlegel in se vdal v nakup. Natancnost zbranih podatkov je vprašljiva Vsaj v teoriji se praksa prepro­dajalca podatkov sliši naravnost idealna. Cim vec podatkov lahko preprodajalec zbere, tem vecja naj bi bila verjetnost, da bo z nji­mi lahko zares natancno zdefini­ral uporabnika in oglaševalcem tako ponudil zares dobre zbirke uporabnikov. A to je dalec od re­snice. Kalev Leetaru v svoji kolumni z naslovom »The Data Brokers So Powerful Even Facebook Bo­ught Their Data - But They Got Me Wildly Wrong« opisuje lastno izkušnjo, kjer je od preprodajal­ca podatkov zahteval izpis vseh podatkovnih zapisov o samem sebi. »Ob zahtevi sem se moral legitimirati, kar se mi je zdelo zanimivo – podjetje lahko moje podatke mirno preprodaja, sam pa se moram za dostop dodatno potruditi,« je zapisal. A še bolj ga je presenetilo, da so bili nekateri podatki napacni. »Preprodajalec me je oznacil za cloveka, ki je starejši od šestdeset let, vozi deset let star Ford in rad kupuje ženske obleke in kozme­tiko za nežnejši spol,« pojasnjuje. Še huje pa je, da mu podje­tje mu ni znalo pojasniti, kako je prišlo do takih opisov upo­rabnika, oziroma kateri podatki v kombinaciji s katerimi podat­ki so na koncu pripeljali do take oznacbe. Najhuje od vsega pa je, da ko je uporabnik enkrat v zbir­ki in preprodajalci to zbirko pro­dajajo razlicnim podjetjem, se nanjo lepijo dodatne kategorije, ki lahko vse skupaj samo še po­slabšajo. Izraba podatkov je zelo široka Podatkov pa ne kupujejo samo podjetja, ki jih izkorišcajo za oglaševanje. Kot je pokazal zgled Cambridge Analytice, se podat­ki o volilnem telesu vec kot oci­tno izkorišcajo v predvolilnih kampanjah, kjer lahko na njiho­vi podlagi politicni svetovalci iz­oblikujejo sporocila, ki nagovar­jajo specificne skupine volivcev. Podatke lahko uporabljajo banke za dolocanje kreditne spo­sobnosti in delodajalci za oce­no primernosti iskalca zaposli­tve. Ker so v zbirkah podatkov tudi zelo zasebni podatki o spolni usmerjenosti, boleznih in oseb­nostnih lastnostih, lahko kupec podatkov dobi zelo poglobljeno sliko o posameznem uporabniku. In ker so podatki vseh prepro­dajalcev naprodaj, je ustaljena praksa, da drug od drugega ku­pujejo zbirke in tako izpopolnju­jejo svoje zbirke podatkov. Fa­cebook je do afere Cambridge Analytica kupoval podatke dru­gih preprodajalcev in tako vsaj v teoriji ponujal še natancnejše tarcne oglase na svoji oglaševal­ski platformi Facebook Ads. Tako veliki silosi uporabniških podatkov so velikokrat tudi tarca nepridipravov, ki bi se radi do po­datkov dokopali brez placila ozi­roma z zli nameni. Tako nic hu­dega slutec uporabnik ne ve, da je bil zlorabljen dvakrat – najprej je preprodajalec podatkov sestavil njegov profil, nato je kibernetski zlocinec ta profil ukradel in ga za­cel uporabljati za svoje namene. Eden prvih vdorov v vecje po­datkovne silose se je zgodil leta 2013, ko so padli trije od najve­cjih preprodajalcev – LexisNexis, Dun & Bradstreet in Kroll Back­ground America. Podatke o upo­rabnikih jim je odtujila neznana skupina zlonamernih kriminal­cev, med njimi so se znašle tudi številke socialnega zavarovanja, podatki o vozniških dovoljenjih, fizicnih naslovih. Podoben vdor se je družbi za ocenjevanje kre­ditne sposobnosti Equifax zgo­dil lani, nepridipravi pa so takrat prišli do podatkov vec kot 140 milijonov državljanov Združenih držav Amerike. Vecino casa se vdori zgodi­jo zaradi varnostne kulture, na­pacnega ocenjevanja tveganja in zniževanja stroškov delova­nja podjetja, ki se ukvarja z zbi­ranjem uporabniških podatkov. Hkrati analitiki opozarjajo, da so podjetja, ki vdorov ne razkriva­jo javnosti, in da je njihovo števi­lo lahko še vecje od javno dosto­pnih številk. Podatki so sistemski problem Afera s podjetjem Cambridge Analytice in omrežjem Facebo­ok je v središce spet postavila sis­temsko prakso celotne industrije. Zbiranje in analiziranje podatkov je ena od zlatih žil informacijske dobe, a se vedno bolj izkazuje, da je industrija nesposobna sa­moregulacije in da s podatki dela kot svinja z mehom. Hkrati se tu jasno kaže razlika med Združenimi državami Ame­rike in Evropsko unijo. V ZDA še vedno zmaguje podjetniška po­buda in je uporabnik še vedno prepušcen samemu sebi, Evro­pa pa prepoznava potrebo po sis­temski varnosti na tem podrocju in jo krepi z zakonodajo in regu­latornim okvirom. Teza o neodgovornih uporab­nikih, ki sami od sebe objavljajo podatke in tako prakticno brez­placno omogocajo obstoj vecmi­lijardne industrije preprodajanja podatkov, je neutemeljna. Najvecja težava je v tem, da bi se moral uporabnik odpoveda­ti cisto vsem dosežkom informa­cijske dobe, da bi lahko preprecil zbiranje in preprodajanje podat­kov o sebi – pa še to ne bi bilo do­volj, saj bi podjetja lahko podat­ke o njem dobila posredno, prek njegovih prijateljev in družinskih clanov. Hkrati je digitalno pu­šcavništvo skorajda nemogoce, saj se vedno vecji del našega po­slovnega in zasebnega življenja odvija v omrežju, podatki pa po­stajajo vedno pomembnejši del globalne ekonomije. Tudi pozivi po izbrisu zasebnih Facebook racunov so nekoristni, saj bi morala za dejansko spre­membo podatke izbrisati vecina od vecmilijardne množice, ki to storitev uporablja po vsem svetu. Hkrati so uporabniški podatki že koncali v zbirkah podatkov dru­gih preprodajalcev in izbris Face­bookovega profila sam po sebi ne pomeni, da bodo z njim izginili tudi vsi podatki, ki jih je uporab­nik zaupal temu podjetju. Kako se bo odzvala politicna elita? Kritiki opozarjajo na vecji pro­blem – odnos podatkovne in­dustrije in politike. Prva je vse predolgo zlorabljala svoj sta­tus napredne in revolucionar­ne vloge v družbi, slednja pa je vse predolgo nasedala lažem o samoregulaciji, o skorajda do­brodelnem znacaju industrijskih velikanov in podcenjevala vpliv podatkov na naše javno in zaseb­no življenje. Kot receno, tu so zaenkrat še vedno v prednosti Združene dr­žave Amerike, kjer (ne)spošto­vanje uporabniške zasebnosti in izkorišcanje podatkov o uporab­nikih in odsotnost regulatornih okvirov hkrati deluje kot eden glavnih pogonskih mehanizmov razvoja digitalne industrije. Toda ugled doline Silicija se ruši kot hiša iz kart in pozivi po regula­ciji so tudi v Združenih državah Amerike vedno glasnejši. Pozivi sami seveda ne bodo dovolj. Težavo namrec pred­stavljajo tudi izvoljeni politicni predstavniki in vladni uslužben­ci, ki bi morali imeti v glavi ja­sno predstavo, kako in v katero smer se bo razvijala informacij­ska družba, ki ji pripadamo. Ga­šenje požarov in pometanje digi­talnih pogorišc pac ne bi smelo biti dovolj. Bomo prepoznali zgodovinsko prelomnico? Ena najbolj znanih zgodb o re­gulaciji komunikacijskih kanalov je povezana z eno najbolj znanih tragedij v zahodni družbi. Ko se je namrec Titanic odpravljal na svojo prvo pot cez Atlantski oce­an, je zaradi nepremišljenosti ka­pitana, napake v gradnji in priti­skov lastnikov podjetja po posta­vitvi hitrostnega rekorda plovbe trcil v ledeno goro in zacel toniti. Dodatna tragedija se je zgodi­la pri pošiljanju SOS klica na po­moc, ki ni dosegel operaterjev na drugih ladjah zaradi neregu­liranih radijskih frekvenc. Radij­ski spekter je bil namrec poln si­gnalov z drugih radijskih postaj, v casu, ki je bil potreben za »iz­praznitev« frekvence, ki je omo­gocila, da je klic na pomoc dose­gel svoj cilj, pa je Titanik že po­tonil. Kot odziv na to katastrofo so sprejeli regulatorno zakono­dajo, ki je jasno dolocala pravi­la dolocanja frekvencne širine in dolocen del pasu rezervirala za prioritetne komunikacije. Samo upamo lahko, da bo tudi v pri­meru Cambridge Analytice pri­šlo do podobne katarze, ki bo dobra za vse. . Afera Cambridge Analytica se odvija po predvide­nih smernicah. Generalni direktor omrežja Facebo­ok, Mark Zuckerberg, je sredi aprila sedel na vroci stol obeh domov ameriške politike in odgovarjal na bolj in manj posrecena vprašanja ameriških senatorjev in kongresnikov o poslovnih praksah svojega podjetja. Domen Savic A s »Ob zahtevi sem se moral legitimirati, kar se mi je zdelo zanimivo – podjetje lahko moje podatke mirno preprodaja, sam pa se moram za dostop dodatno potruditi,« je zapisal. NAJBOLJŠI 34 maj 2018 maj 2018 35 MAJ 2018 Najboljša naprava Za Monitor se redno udeležujem novinarskih predstavitev razlicnih naprav. Zadnja leta je še najvec predstavitev novih telefonov, predstavitve tiskalnikov so že pred leti izpuhtele, pocasi izginjajo tudi predstavitve fotoaparatov. A pri vseh teh napravah imam še vedno kar nekaj stikov z ljudmi, ki jih tržijo, skrbijo za distribucijo, za »PR«. Jure Forstneric edno znova me prese­neti, kako so lahko ne­kateri, ki se s temi recmi ukvarjajo, tako nepouceni o na­pravah svojih tekmecev. Dobim elektronsko pošto, ali bi preiz­kusili neko novo napravo, ceš da je res super, najboljša naprava X doslej. Lahko je telefon, lahko pa tudi katerakoli druga napra­va. In te po preizkusu vprašajo, kaj si si mislil, je super, ane? Je za kupit, ane? Ce jim odvrneš z vprašanjem, ali so tudi sami kupili to napra­vo, se hitro zacnejo izgovori. Veš, tega v resnici ne potrebujem. Je malo predrago. Izgovorov je ve­dno dovolj, ceprav je tudi veliko razlogov, zakaj naj bi bila ta na­prava na svojem podrocju naj­boljša. Po pravici povedano, jih seve­da nekoliko tudi razumem. Oni pac živijo od tega, da se napra­ve dolocenega podjetja cim bo­lje prodajo. Zato se organizira­jo novinarske predstavitve, da je pac prepoznavnost boljša, zato se organizirajo delavnice za pro­dajalce, kako naj neko rec proda­jajo. Marketing, pac. A obenem me vcasih moti, da nekdo ne pogleda dlje od lastne­ga vrticka. Realno se težko spo­mnim ene naprave (programa), ki bi bila na svojem podrocju res povsem brez konkurence. Vedno se bo našel kdo, ki pac potrebu­je ali ceni kaj drugega. Tako na vprašanje, kaj si mislim o novi (recimo) telefonski zastavonoši, res ne vem, kaj odgovoriti. Mi­slim, ja, super je, dober telefon. Enako kot njegov predhodnik. In predhodnik tega. In tako kot najzmogljivejši telefon konku­rencnega podjetja. Vsak je po svoje dober, vsak ima svoje pluse, vsak svoje minuse. Pravzaprav mi je za­nimivo, da so pri tem še naj­bolj skromni ravno predstavniki manjših, manj znanih izdeloval­cev. Ravno nasprotno je pri tistih najvecjih. Torej predstavnik ne­kega velikega podjetja ne pozna (ali pa tega noce priznati) speci­fikacije ali lastnosti svojih kon­kurentov, glavno, da hvali svo­jega. Tisti, ki bo na preizkus pri­nesel manj znani izdelek, pa bo ob prednostih obenem tudi brez težav priznal slabosti svojega iz­delka. Ta iskrenost je dobrodo­šla, vsaj z mojega zornega kota. Morda je pac tako, da je tak pristop v svetu marketinga oziro­ma prodaje obvezen. Da je hva­ljenje na vse kriplje edini nacin, da res prideš do vrha. Da cim bolj na široko poveš, kako so tvo­ji vijaki dalec najboljši, da jim vi­jaki drugih izdelovalcev ne seže­jo do kolen. Tu imamo pomembno vlogo mediji, ki se trudimo, da bi upo­rabnikom cim bolj pomagali pri izbiri naprav. Ne pišemo le tega, ali je neka naprava dobra ali sla­ba, temvec predvsem, kaj je na njej dobrega in kaj slabega. Ta­kih primerov je tudi med tokra­tnimi preizkusi veliko – recimo Sonyjeva telefona XZ2 in XZ2 Compact, ki sta bila pohvaljena, a imata obenem tudi pomanj­kljivost v zaslonu LCD (namesto OLED). Ali pa preizkušeni Hu­awei P20 Pro, vrhunski telefon, katerega najšibkejši clen je pro­gramska preobleka EMUI. . V s Še najbolj skromni so predstavniki manjših, manj znanih izdelovalcev, ravno nasprotno je pri tistih najvecjih. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Huawei P20 Pro Huaweiev P20 Pro nekaj reci naredi tako zelo prav, da se mirno kosa z najboljšimi telefoni tega trenutka. V necem pa jih absolutno preseže, a to ni fotografija (v kateri se sicer postavi ob bok Applu in Samsungu), temvec avtonomija. 36 TELEFONI HTC U11 Plus Pri HTCju so izdelali Googlov telefon Pixel 2 XL, ki je po vseh merilih eden najboljših pametnih telefonov ta hip. HTCjev telefon, ki je izšel iz tega sodelovanja, je model U11 Plus in je od »izvirnika« kar precej drugacen. 37 NAJBOLJŠI TELEFONI TELEFONI NAJBOLJŠI > > 36 maj 2018 maj 2018 37 ? AMOLED naj bo! Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvršcamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 71  TELEFONOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   29 cenejših telefonov • 42 dražjih telefonov V letu 2018 smo, ko je že celo Apple sprevidel, da so zasloni AMOLED boljši od navadnih LCD. Vrhunske telefone s ceno okoli 800 evrov, ki takega zaslona nimajo, lahko kar odmislimo! . Huawei P20 Pro. Huaweije­va serija P je imela lani zapore­dno številko 10, letos pa so se od­locili, da nova modela ne bosta nosila številke 11, in so preskoci­li na 20. Na voljo so modeli P20 Lite, P20 in P20 Pro, mi smo za­enkrat preizkusili slednjega. P20 Pro nekaj reci naredi tako zelo prav, da se mirno kosa z naj­boljšimi telefoni tega trenutka. V necem pa jih absolutno preseže, a to ni fotografija (v kateri se si­cer postavi ob bok Applu in Sam­sungu), temvec avtonomija. Huawei je težavo kratke av­tonomije napadel z dveh stra­ni. V tanko ohišje, ki je seveda 0,01 mm tanjše od iPhona X, kar Huawei rad omeni, jim je uspe­lo spraviti kar 4000 mAh bate­rijo. Svojo androidno preoble­ko pa je nastavil tako, da v ozad­ju zelo agresivno zapira progra­me. To se v praksi ne izkaže za nadležnost, saj je telefon hiter in s hitrostjo spet odpira aplikaci­je. Huawei je tako z golo kolicino mAh in agresivno programsko opremo dostavil telefon, ki tudi ob zelo težki uporabi zdrži ves dan (in še kaj vec), in to zna biti za marsikoga osrednja lastnost, ki bo prepricala. Samsung Ga­laxy S9+ ima 3500 mAh bateri­jo in manj agresivno programsko opremo, Apple iPhone X pa ima 2716 mAh baterijo in najbrž naj­bolj varcen mobilni operacijski sistem. Naslednja funkcionalnost, s katero P20 Pro prepricuje, je fo­tografija. Marketinški slogani, da ima »ta telefon tri lece in je zato v zajemu slik še boljši«, so preti­rane. Prva leca ima res 40 mega­pik, druga je crno bela z 20 MP in tretja je (žal) zoom leca z 8 MP. Zadnja res omogoca 3x opticno povecavo, kar zna priti prav, a se nam smer, v katero je šel LG, zdi bolj prava. LGjeva modela G6 in V30 imata dve leci, a je dru­ga širokokotna. To je sicer stvar osebne preference, toda s telefo­nom želimo dostikrat zajeti v sli­ko vec, ne pa fotografirati odda­ljenih predmetov. Kakorkoli, Hu­awei fotografijo jemlje zelo resno in se mirno postavi ob bok Applu, Googlovemu Pixlu in Samsungu. Prednja kamera ima tudi »spo­sojeno« funkcionalnost zadnje­ga iPhona, ki portrete osvetli, a je tako kot tam tudi tu ta možnost nenatancna in ne daje vedno do­brih rezultatov. Strojno je P20 Pro za leto 2018 zelo hiter. Huaweijev proce­sor Kirin 970 (4 × 2,4 GHz Cor­tex-A73 in 4 × 1,8 GHz Cortex­-A53) v Geekbenchu 4 ni med najhitrejšimi in zaostaja za za­dnjimi Snapdragoni, a v praksi svoje delo opravlja zelo dobro. Šest gigabajtov pomnilnika je številka, ki se je bo treba navadi­ti, in nas vse tiste, ki se spomni­mo prenosnikov (!) s štirimi gi­gabajti, postara. Zaslon je OLED, 6,1 palca, in malo zaostaja za Samsungom, a ne prav dosti. Bolj nadležno je to, da Huawei privzeto ne vklopi možnosti stalnega prikaza infor­macij, ko je zaslon »ugasnjen«. To je ena glavnih prednosti za­slonov OLED, ki lahko prižge­jo le nekatere pike. Ta možnost je na voljo, a je zakopana v na­stavitvah pod ne najbolj logic­nim menujem »Varnost in zaseb­nost > Zaklepanje zaslona in ge­sla«. Tako kot je zdaj moderno, ima zaslon na zgornji strani »za­rezo«, kot jo je prvi uvedel iPho­ne X, iz nje pa gledata kamera in zvocnik. Zanimivo je, da lahko zarezo programsko skrijemo, kar defacto le pomeni, da program­ska oprema na levi in desni stra­ni »nariše« crn pas. Oblikovno je P20 Pro vše­cen telefon. Predvsem zadnja stranica, ki je sicer magnet za pr­stne odtise, je nekaj samosvoje­ga, ker preliva barve, ko telefon premikamo. So pa pri Huaweiju naredili tudi nekaj cudnih potez. Potem, ko so se pri lanskim mo­delu Mate 10 Pro odlocili, da bo bralnik prstnih odtisov na zadnji strani, je tu spet pod zaslonom na prednji. Odklepanje zaslona je tako, ko ta ni na mizi, bolj na­dležno, pa še zaslon zaradi tega ni ravno »od roba do roba«. Hu­awei je sicer vgradil še odklepa­nje zaslona s prepoznavo obra­za, ki je hitro, a manj varno kot prstni odtis. Na to Huawei tudi opozori, ko to funkcijo nastavi­mo. Nadležna je še postavitev kamer na zadnji strani, ki zaradi tankosti telefona konkretno iz­stopajo, in so na levi strani hrbta. Tako da se na mizi telefon ziblje. Najvecji minus P20 Pro pa ostaja klasicna Ahilova peta Hu­aweija - njihova Androidna pre­obleka EMUI. Ta je tokrat polo­žena cez Android 8.1, kar je po­hvalno, a glede na to, da Mate 10 Pro, ki je star že pol leta, še ve­dno ni dobil posodobitve na 8.1, kaj vec pri P20 Pro ne gre prav kmalu pricakovati. Predvsem je Emui ponekod še ve­dno slaba kopija Applo­vega iOSa in hkrati obli­kovno za vsemi preo­blekami ostalih vecjih proizvajalcev. Pohvali­ti jo gre le pri podaljša­nju avtonomije in mo­žnosti menjave skorajda vseh privzetih aplikacij. To je konkretna pred­nost pred Samsungom, ki nas bolj sili v uporabo svojih aplikacij. Huawei P20 Pro je najboljši Huaweijev te­lefon do zdaj, ki pre­prica predvsem z av­tonomijo in fotografi­jo. Njihova serija Mate (Pro) je sicer oblikov­no bolj dovršena, tako da zna biti, da na jesen (spet) dobimo tisti pra­vi Huaweijev najbolj­ši telefon. Vsekakor pa Huawei vsako leto pri­de malo bliže Applu in Samsungu in vec gnece na vrhu pametnih tele­fonov je za uporabnike lahko le dobra novica. Še to – Huaweiu tudi tokrat v telefon najvišjega cenov­nega razreda ni uspelo vgradi­ti brezžicnega polnjenja. Kdove zakaj. Anže Tomic . HTC U11 Plus. Za trenutek je kazalo, da si bo HTC po sodelo­vanju z Googlom vendarle pocasi priboril nazaj staro slavo. Navse­zadnje so izdelali Googlov tele­fon Pixel 2 XL, ki je po vseh meri­lih eden najboljših pametnih te­lefonov ta hip. No, HTCjev telefon, ki je iz­šel iz tega sodelovanja, je model U11 Plus in je od »izvirnika« kar precej drugacen. Vgrajeno stroj­no opremo sicer lahko le pohva­limo, saj vsebuje procesor Snap­dragon 835, ki ga je šele pred ka­kim mesecem hitrostno prese­gel Snapdragon 845 (v Samsung Galaxy S9), 6 GB pomnilnika in 128 GB shrambe. Vgrajen je sko­rajda 4000 mAh akumulator, ki zmore dovolj energije za ves dan in še kaj, vse skupaj pa poganja Android 8.0. Manj pa smo zadovoljni, da je HTC posegel po (6-palcnem) zaslonu LCD, ki leta 2018, ko smo razvajeni z AMOLEDi, v resnici ne sodi vec v telefon vr­hunskega razreda (U11 Plus stane 750 evrov). Primerjava z zaslonom AMOLED namrec takoj pokaže, da so barve bolj sprane (rdeca barva aplikaci­je GMAIL je, denimo, rožna­ta) in da je kotna vidljivost bi­stveno slabša. To se pozna že med branjem vsebine, ko je te­lefon položen na mizo. Ker za­slon ni vrste AMOLED, tudi ne moremo racunati na sta­len prikaz informacij, kot so ura/datum in komu­nikacijska obvestila. Ško­da tudi, da telefon zaosta­ja pri uvedbi zaslona »od roba do roba«. Rob je si­cer manjši kot pri starejših HTCjih, a smo kljub temu zgoraj in spodaj namerili 11 mm roba, ob strani pa po 3 mm, kar je dvakrat vec kot pri, denimo, Sam­sungovih konkurentih. Pohvalimo pa lahko, da je zaslon, no, ves telefon, vodoodporen po standar­du IP86. Pogrešali smo še brez­žicno polnjenje in vticnico za slušalke, ceprav so pri­ložene slušalke, ki delujejo prek vmesnika USB. Vgra­jeno imajo aktivno odpra­vo okoliških šumov, a v praksi tega skorajda nismo mogli potrditi. Po drugi strani smo bili navdušeni nad zelo do­brim fotoaparatom, ki svo­je delo kljub »le« enemu objektivu zelo dobro opra­vlja. Upravljamo ga lahko tudi s stiskanjem telefona, cemur se hitro privadimo. Še to – kot smo vajeni skorajda povsod (razen pri Applu in Googlovih Pixlih), so v telefon namešcene nekatere aplikacije, o koristnosti katerih dvomimo. Denimo, še ena elek­tronska pošta in novicarski agre­gator News Republic, ki nam tebi nic, meni nic streže z novicami z dveri Cosmo, Ženska.si, Lisa, Go­vori.se in podobnih. Matej Šmid . Sony Xperia XZ2 in XZ2 Compact. Sony XZ 2 je osre­dnji Sonyjev telefon za leto 2018 in bo to do trenutka, ko bodo najbrž izdali še kakšno razlici­co Premium. Letos so v Sonyju konkretno spremenili oblikova­nje in kot ponavadi spet naredili lep telefon. Zadnja stranica je to­krat steklena in ukrivljena z bral­nikom prstnih odtisov na sredi­ni zadnje ploskve. Bolje bi bilo, ko bi bil bralnik višje, a poteza, da ni vec na strani in vgrajen v gumb za vklop in izkop, ni sla­ba. Trend steklenih zadnjih stra­nic ocitno ne bo jenjal, tako da lahko ob vsakem takem telefonu napišemo še to, da je magnet za prstne odtise. Podpira tudi brez­sticno polnjenje, ki je še ena prednost steklenega hrbta. Strojno je XZ2 dobro založen Snapdragon 845 in ima 4 2,7 GHz in 4 x 1,7 GHz jedra, ki s štirimi gigabajti pomnilnika An­droid 8.0 z lahkoto mecejo po zaslonu. Tu je seveda Sonyje­va preobleka, ki je med lepšimi, a še vedno sanjamo o telefonu Sony z golim Androidom. Zaslon meri po diago­nali 5,7 palca z locljivostjo 2160 x 1080, a je žal LCD. Zasloni OLED so zdaj mi­nimum za sleherni tele­fon v najvišjem cenov­nem razredu in Sony tr­masto vztraja pri LCDju. Sony zaenkrat tudi še ni podlegel trendu zareze na vrhu zaslona, tako da ima zaslon celo in brado, a sta dovolj majhna, da telefon ne deluje zastarelo. Fotoaparat pusti meša­ne obcutke, saj snema vi­deo pri 4K HDR, tako da je 64 GB shrambe malce malo, a jo je mogoce razši­riti s kartico Micro SD, kar ni vec tako samoumevno. Pri zajemu slike pa je apli­kacija spet malce poca­sna. Ne vemo, ali je to za­radi slabše optike ali zara­di programske opreme. Stavili bi na programsko opremo, saj Sony res zna delati senzorje, a dejstvo je, da je slikanje malo nadležnej­še kot pri konkurenci. Sony je v ta telefon vgradil še najbolj cudno funkcionalnost, ki se na papirju še nekako sliši za­nimivo, v praksi pa je res odvec. V XZ 2 sta namrec vgrajena dva motorja za tresljaje, ki ju lahko vklopimo, ko gledamo video ali poslušamo glasbo. Motorja tako treseta telefon v ritmu predva­janega na zaslonu. Ce ta kon­cept morda še nekako kupimo pri igranju iger, izkušnja pri ogle­du videa na YouTubu ni nic bolj bogata, ker se zaslon tudi trese. Izdelovalci pac skušajo svoje na­prave lociti od konkurence, a bi Sony lahko poizkušal v kakšno drugo smer. Kot je v navadi, je Sony po­leg »velike« XZ2 izdal še razlici­co Compact. Ti telefoni imajo go­rece privržence in ni težko razu­meti, zakaj. Xperie Compact so prakticno edini resni »majhni« telefoni, ki ne varcujejo s strojno mocjo. Med XZ2 in XZ2 Compact je sicer nekaj razlik. Zadnja stra­nica pri Compactu ni steklena in videz zaradi tega malce trpi, saj plastika deluje dosti bolj poce­ni. Bralnik prstnih odtisov je tudi prevec proti sredini zadnje stra­nice in, ker je ta pri Compactu še manjša, smo velikokrat tipali po fotoaparatu, ker bralnika nismo našli. Zaslon je 5-palcni in prav tako LCD, je pa locljivost enaka. Strojna moc je pri teh napravah enaka, prav tako fotoaparati. Vecja Xperia XZ2 najboljšim telefonom ta hip ne konkurira zaradi slabšega zaslona in fotoaparata, ki bi moral biti boljša izkušnja. Oblikovno je Sony sicer spet naredil telefon, ki bi znal marsiko­ga prepricati, a Apple, Sam­sung, Huawei in LG trenu­tno ponujajo malce vec. Ostaja pa razlicica Com­pacta, ki bo tiste, ki išce­jo manjši telefon, še vedno prepricala. Dejansko ostaja edini resen telefon, ce hoce­te najnovejšo strojno opre­mo v malem ohišju. Sony je še vedno pomemben igra­lec med pametnimi telefoni predvsem zato, ker je eden redkih izdelovalcev, ki izde­lujejo oblikovno zrele napra­ve. Niso vsi njihovi telefo­ni takšni, a desetletja indu­strijskega oblikovanja tega podjetja se poznajo in vedno znova dostavijo lepe napra­ve. Žal pa niso najboljše. Anže Tomic . Sony Xperia XA2 Ul­tra. Sony je letos pri nekate­rih telefonih zopet našel pot nazaj v pravo smer in XA2 Ultra je eden teh telefonov. Kot smo ugotovili pri preiz­kusu cenejših telefonov, so v Sonyju zares dobre poceni naprave nehali izdelovati. Xpe­ria L2 pac ni bila dovolj, da bi jo bilo mogoce kakorkoli priporoci­ti. Tako pri Ultri, ki spada v sre­dnji razred, nismo imeli preve­likih pricakovanj, a so v Sonyju presenetili. XA2 Ultra ima ne­kaj lastnosti, ki jo dovolj locijo od konkurence, da se je ne spla­ca spregledati. Zacnemo lahko z dvema prednjima kamerama, ki imata poleg bliskavico. Da, dva fotoaparata sta na prednji strani. Ena leca ima malce širši kot, ki omogoca zaje­manje vec ljudi hkrati. Za nekoga bo to nepotreben dodatek, za instagramsko generacijo pa zna biti da­lec najpomembnejša kom­ponenta tega telefona. Fo­toaparata sta zelo solidna in fleš v temi dejansko do­stavi slike, ki jih telefon brez bliskavice ne bi niko­li. Tudi fotoaparat na za­dnji strani je dovolj dober, da se lahko meri z vsakim v srednjem razredu. Naslednja lastnost tega telefona, ki malce izsto­pa, je avtonomija. Sony je spravil v ohišje bateri­jo 3580 mAh, ki napaja Snapdragon 630, enega varcnejših procesorjev. Še vedno pa dostavi dovolj moci, da je delovanje An­droida 8.0 zelo dobro. Sony je pri XA2 Ultra obdržal še vhod za slušal­ke. 6-palcni zaslon ima lo­cljivost 1920 x 1080. Sicer ima veliko brado in celo, a robov ob straneh skorajda ni. Pohvaliti gre še bral­nik prstnih odtisov na za­dnji stranici. Njegov ob­stoj je pricakovan, a je Sony dokoncno obupal nad postavitvi­jo bralnika v gumb za vklop in iz­klop na strani. Ta postavitev je bila sicer boljša kot bralnik pr­stnih odtisov na prednji strani, a se je v industriji ustalil standard bralnika na hrbtu telefonov in Sony temu pametno sledi. XA Ultra veliko naredi prav in tudi cena 400 evrov ni pretirana. Gre pa za izjemno velik telefon, kar bi znalo marsikoga odvrni­ti. Prav tako ne smemo pozabiti na Sonyjevo preobleko, ki je si­cer med manj motecimi, a neka­tere njihove aplikacije niso tako odzivne kot tiste na drugih tele­fonih. Na sreco nam aplikacija za slikanje (to se je pri Sonyju rado dogajalo) ni delala težav. Xperia XA2 Ultra je zelo soli­den telefon srednjega razreda, ki zna biti s potezo dveh pred­njih fotoaparatov zelo dobra iz­bira za nekoga, ki snema veliko selfijev in za telefon ne more ali noce dati prevec denarja. In teh ljudi ni tako malo – ponavadi jim recemo najstniki. Anže Tomic . Crosscall Action-X3. Tele­foni za »robustno rabo« so zani­miva podzvrst pametnih naprav. Namenjeni so pac tistim, ki dela­jo v okoljih, kjer se lahko telefonu dosti prej kaj zgodi, oziroma ti­stim, ki veliko hodijo v hribe ali plezajo. Približno takšna je sko­raj vedno oglaševalska zgodba teh naprav. In vse to bolj ali manj tudi dostavijo. Action X3 ima ro­bustno ohišje, velike gumbe in vsi vhodi v telefon imajo pokrovc­ke. Med robustnimi telefoni, ki smo jih preizkušali, je Action-X3 med lepšimi, a to v tej kategori­ji ni pretirana hvala. Na zadnji stranici ima še kontakt X link, ki omogoca združitev z dodatki podjetja Crosscall. Teh sicer ni­smo imeli na voljo, a sistem delu­je enako kot Moto mods za tele­fone Moto. Na zadnji strani X3 je velika okrogla kontaktna tocka, na katero lahko potem z magne­tom priklopimo razlicne dodat­ke. To so dodatna baterija, stoja­lo za na mizo in stojalo za v avto. X3 ima podobno težavo kot vecina robustnih telefonov. Vedno vec modernih telefonov je odpornih proti prahu in vodi in, ce damo tak telefon v robustno ohišje, smo ponavadi na boljšem kot pri namenskih telefonih, kot je X3. V robustno ohišje lahko namrec damo tudi telefone, ki so strojno dosti bolje založeni. X3 ima osemjedrni procesor z 1,4 GHz jedri in 3 gigabajte pomnil­nika. Na sreco so Android pusti­li bolj ali manj pri miru, tako da je uporabniška izkušnja solidna. Ne gre pa za hiter telefon in je re­snicno namenjen ljudem, ki de­lajo v zahtevnejših razmerah in bi kljub vsemu imeli pame­tni telefon. Medtem ko ima ve­cina obicajnih telefonov odpor­nost po standardu IP67 ali IP68, ima X3 še nekaj dodatne zašcite. A ta bo prišla prav le tistim, ki so že poskušali uporabljati obicajen telefon v robustnem ohišju, pa je podlegel delovnemu okolju. Za vse druge je pametnejša naložba nakup malo boljšega ovitka. Anže Tomic . Huawei P Smart. P Smart žene Android 8.0, kar je vedno dobrodošla postavka, ko govori­mo o cenejših napravah. Pona­vadi tudi telefoni, ki izidejo po predstavitvi najnovejše razlicice Androida, še vedno obticijo s ka­kšno prejšnjo razlicico. Seveda je Android oblecen v Huaweijevo preobleko Emui, ki skuša obli­kovno še vedno prevec spominja­ti na Applov iOS. P Smart je strojno solidno za­ložen. Huaweijev osemjedr­ni procesor s štirimi 2,36 GHz in štirimi 1,7 GHz jedri hitro­stnih rekordov resda ne podira, a je v nižjem cenovnem razredu zelo spodoben telefonski motor. Strojno moc zaokrožijo trije giga­bajti pomnilnika. Zaslon meri po diagonali 5,65 palca in ima zelo spodobno lo­cljivost 2160 × 1080 pik. Ob za­slonu sta manjše celo in brada, tako da je bralnik prstnih od­tisov na zadnji stranici. Fotoa­parat na zadnji strani ima dve leci in se odreže dovolj dobro, da se postavi ob bok telefonom s podobno cenovno postavko. Kljub temu pri cenejših napra­vah ne smemo nasedati oblju­bam o izjemnih sposobnostih zajema slik. V soncnem vreme­nu z obilico svetlobe bomo dobi­li zadovoljive slike. Cim temnej­še bodo razmere, tem slabše bo. To velja za vse naprave v tem ce­novnem razredu. Huawei P Smart je soliden poceni telefon, ki pa ne prese­že najboljših v tem segmentu. Predvsem je noro, da je mogoce enakovredne ali pa malo boljše naprave najti z logotipom Hu­awei oziroma Honor, ki je tudi ena od znamk podjetja Huawei. Te naprave se nikakor ne morejo izlušciti iz sence, ki jo oddaja Xi­aomi Mi A1, ki je letos dalec naj­boljši poceni nakup. P Smart ima sicer nekaj postavk, s katerimi se mu postavi po robu, a je za dosti boljšo izkušnjo treba poseci po dražjem telefonu. Letos je odgo­vor na vprašanje, ali bi kupili te­lefon za 300 evrov ali manj, pre­prost: Xiaomi Mi A1. Šele oko­li postavke 400 evrov ali vec se lahko pogovarjamo o telefonih, ki so dovolj dobri, da jih je mogo­ce priporociti namesto Xiaomija. Huawei P Smart je soliden po­izkus poceni telefona, a nic vec kot to. Anže Tomic . Huawei Y6 Pro (2017). Prej­šnji mesec smo imeli preizkus poceni telefonov in Y6 Pro je malce zamudil, saj bi sicer lepo sodil v konkurenco. Tudi ce bi bil med preizkušanimi telefoni, pa ne bi mešal vrstnega reda pri vrhu. Y6 Pro je poceni telefon, ki ima, tako kot vsi drugi poceni telefoni, to težavo, da je pri nas pac mogoce kupiti Xiaomi Mi A1. Slednji je prejšnji mesec do­bil zlati Monitor za najboljši po­ceni telefon, ker je izjemna kom­binacija nizke cene, strojne moci in programske opreme. Ce zacnemo pri programski opremi, ima Y6 Android 7.0 in Huaweijevo preobleko, A1 pa ima Android 8.0 in ker gre za telefon projekta Android One, operacijski sistem nima dodatne preobleke. Strojno ima A1 osemjedrni Snapdragon 625 z 2.0 gigaherc­nimi jedri, Y6 Pro pa štirijedrni procesor z 1,4 gigahercnimi je­dri. A1 ima 4 gigabajte pomnil­nika, Y6 ima dva gigabajta po­mnilnika. Zgodba se nadaljuje z zaslo­nom: A1 ima 5,5-palcni zaslon z locljivostjo 1920 x 1080, Y6 Pro pa 5-palcni zaslon z 1280 x 720. Tudi sama izdelava je na strani Xiaomija, saj je narejen iz boljših materialov in v roki deluje kot konkretnejša naprava. A1 ima na zadnji strani dve leci, ki tako kot vsi poceni tele­foni ne delata dobrih slik, a sta v dovolj svetlih razmerah povsem zadovoljivi. Y6 Pro prav tako v svetlih razmerah naredi OK sli­ke, a kaj dosti vec ni mogoce reci. Xiaomi Mi A1 stane 230 evrov. Y6 Pro stane 200 evrov. Za tride­set evrov vec dobimo tako kon­kretno boljši telefon, ki vse poc­ne bolje kot Y6 Pro. Te težave nima le tokratni Huaweijev niz­kocenovnik. Z Mi A1 se morajo primerjati vsi telefoni, ki stane­jo približno 200 evrov, in letos še ni bilo naprave, ki bi ga presegla. Med zelo poceni telefoni tako za­enkrat ostaja le ena resna izbira, Mi A1. Telefoni, kot je Y6 Pro, pa so pac na voljo in upajo na naj­boljše, a ce si kupec ogleda kon­kurenco, bi morali vsi ostati na policah. Anže Tomic HUAWEI P20 Pro Prodaja: Operaterji. Cena: 900 EUR. X Avtonomija, fotoaparat. Z Androidna preobleka EMUI. HITROST DELOVANJA 8,5 KAKOVOST IZDELAVE 9 . Zarezo je mogoce »skriti«, a tega res ni treba poceti. Tako kot pri iPhone X, se zareze clovek hitro privadi in je med uporabo sploh ne opazi. HTC U11 Plus Prodaja: Operaterji. Cena: 750 EUR. X Odlicen fotoaparat, hitro delova­nje, zmogljiva baterija, vodoodpor­nost. Z Zaslon ni vrste AMOLED in ne sega od roba do roba, ni brezžicnega polnjenja. HITROST DELOVANJA 8,5 KAKOVOST IZDELAVE 9 s Huawei P20 Pro je najboljši Huaweijev telefon do zdaj, ki preprica predvsem z avtonomijo in fotografijo. s HTCjev U11 Plus ima namešcen novicarski agregator News Republic, ki nam streže z novicami z dveri Cosmo, Ženska.si, Lisa in Govori.se. SONY Xperia XZ2 Prodaja: Operaterji. Cena: 760 EUR. X Oblikovanje. Z Zaslon. HITROST DELOVANJA 9 KAKOVOST IZDELAVE 8,5 . Vibracije delujejo na vseh video posnetkih, tako da je mogoc ogled MonitorTV na YouTubu tudi s tresljaji! :) SONY XZ2 Compact Prodaja: Operaterji. Cena: 560 EUR. X Majhna, a mocna. Z Škoda plastike na zadnji stranici. HITROST DELOVANJA 9 KAKOVOST IZDELAVE 7,5 SONY Xperia XA2 Ultra Prodaja: Operaterji. Cena: 400. X Dva prednja fotoaparata. Z Velik! HITROST DELOVANJA 7,5 KAKOVOST IZDELAVE 8 HUAWEI P Smart Prodaja: Operaterji. Cena: 300 EUR. X Zaslon, Android 8.0. Z Preobleka EMUI. HITROST DELOVANJA 7 KAKOVOST IZDELAVE 7,5 CROSSCALL Action-X3 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 345 EUR. X Robusten. Z Strojno podhranjen. HITROST DELOVANJA 6,5 KAKOVOST IZDELAVE 7 HUAWEI Y6 Pro (2017) Prodaja: Operaterji. Cena: 200 EUR. X Bralnik prstnih odtisov. Z Strojna podhranjenost. HITROST DELOVANJA 6 KAKOVOST IZDELAVE 6,5 VARNOSTNI PAKETI FOKUS FOKUS VARNOSTNI PAKETI X X maj 2018 43 44 maj 2018 FOKUS VARNOSTNI PAKETI X 42 maj 2018 Tam zunaj je temacno in nevarno Racunalniški virusi, trojanski konji, lažne spletne strani, kraja identitete in druga zlonamerna programska oprema že dolgo niso vec bavbav, temvec kar resna vsenavzoca grožnja našim elektronskim napravam, ki jo s pridom uporabljajo spletni kriminalci za dosego svojih ciljev. In da, racunalniki so že dolgo le ena vrsta naprav, na katere merijo. Benjamin Martincic lorab naših elektron­skih naprav je ceda­lje vec, najbolj seve­da boli kraja denar­ja (v zadnjem casu tudi kriptova­lut), najhujše pa so tiste, za kate­re sploh ne vemo, da so se zgo­dile. Pomislite – zlikovci lahko mirno spremljajo, kaj pocnete na svoji napravi, katere strani v in­ternetu obiskujete, kaj si dopisu­jete in vse, kar objavljate v dru­žabnih omrežjih, seveda pa ob tem ne pozabijo prestreci tudi vseh vaših dostopnih podatkov. Vcasih, ko so bile internetne po­vezave pocasnejše, racunalniki pa manj zmogljivi, smo taka pri­sluškovanja še ugotovili, danda­nes pa zaradi hitrih širokopasov­nih povezav in diskov SSD to ni vec mogoce. Še posebej, ker spletni krimi­nalci uporabljajo tehnike skriva­nja in prenašanja podatkov, ki jih brez namenske programske opreme, ki smo jo preizkusili to­krat, težko odkrijemo. Vsa komu­nikacija namrec poteka prek šifri­ranih povezav SSL (Secure Soc­ket Layer) z nemalokrat ukrade­nimi ali kako drugace komprimi­ranimi varnostnimi certifikati, ki v primeru ribarjenja (phishing) nepozornega uporabnika zave­dejo. In seveda – loncek pri tem pristavlja tudi Google, saj njegov jezikovni prevajalnik spletno vse­bino že skoraj tako dobro preve­de, da veliko uporabnikov niti ne pomisli na goljufijo. Skomignili boste z rameni in se posmehnili, ceš da so trojan­ski konji tako ali tako že vgraje­ni v same procesorje, omrežno opremo in drugo cipovje, zakaj bi torej skrbeli še za viruse? Res, ce imate racunalnik samo za za­bavo in niste aktivni v družab­nih omrežjih, spletnih bankah in, nenazadnje, tudi na spletnih straneh vladnih ustanov. Ko pa vse to uporabljate, se je nujno zavedati, da je v internetu poleg zanimivih in uporabnih vsebin tudi vsepolno pasti. Mirno lahko recemo, da je raba interneta ne­varna, ce se ne zavedate posle­dic, ki jih lahko prinesejo vdori in druge spletne prevare. Zato seveda priporocamo upo­rabo resnih varnostnih paketov, kot smo jih preizkusili na nasle­dnjih straneh. Te delujejo na vec ravneh: • pregledujejo procese, ki tecejo v racunalniku in sumljive blo­kirajo • z dodatki za posamezne sple­tne brskalnike preverjajo ugled želene strani in jo po potrebi blokirajo ali pa samo opozorijo na sumljivo vsebino • z metodo »Man in the middle« preverjajo vsebino šifriranih prenosov in na podlagi hevri­sticnih zaznanj ali pa na pod­lagi vzorcev, ki jih hrani proti­virusni program v posodobi­tvah zbirke, vsebino blokirajo kar v oblaku • pregledujejo prejeto in posla­no elektronsko pošto in izloca­jo nezaželeno pošto (»spam«) in viruse • uporabljajo tehnologijo pe­skovnika (sandbox) za zagon potencialno škodljivih progra­mov, ki jim ne zaupamo po­polnoma V zadnjem casu namenjajo iz­delovalci protivirusnih progra­mov posebno prozornost novi evropski direktivi o varstvu oseb­nih podatkov, GDPR (General Data Protection Regulation), saj imajo vgrajene nacine, kako da­toteke ali diske zašcititi in zašifri­rati. Ta del smo opazili predvsem v izdelkih za podjetja.. Z Avast Internet Security Cena: 43 EUR na leto. Zastopnik: www.avast.si X Hiter, dobra zašcita pred kriptovirusi. Z Nima požarne pregrade. Avastov varnostni paket je na voljo v vec razlicicah, in sicer v Antivirus Essentials, ki pokri­va samo zašcito pred virusi, zlo­namernimi programi in ima va­ren sef za gesla, Internet Securi­ty, ki smo ga preizkusili tokrat, in še razlicici Premier in Ultimate, ki imata še vec funkcionalnosti, ki utegnejo komu priti prav, kot so na primer zašcita pred nepo­oblašcenim vklopom spletne ka­mere na racunalniku, dokonc­nim brisanjem obcutljivih dato­tek in vzdrževanje racunalnika. Avast ni izbircen in se bo pusti namestiti v operacijske sisteme od Windows XP (SP3!) do najno­vejšega Windows 10. Navdušil nas je z visoko sto­pnjo prepoznave groženj, saj mu je ušlo samo nekaj virusov. Srce programa je pametni iskalnik, ki poleg virusov in druge zlona­merne programske opreme po­išce še manjkajoce posodobitve sistema in nekaj najbolj znanih programov, kar pomaga uporab­niku zakrpati trenutne ranljivosti v teh programih. Behaviour Shield je modul, ki spremlja obnašanje aplikacij v sistemu in, ko zazna sumljiv vzo­rec, na to opozori in aplikacijo blokira. Za vzorce, ki so sumlji­vi, a Avast nima podpisov v svo­ji zbirki, pa uporablja tehnologijo CyberCapture, ki te vzorce po­šlje v Avastove laboratorije, kjer jih analizirajo in zgošcene vre­dnosti dodajo v zbirko podatkov. Še ena dobra funkcionalnost, ki smo jo opazili, je Boottime scan. Ta funkcionalnost omogoca, da se izvede iskanje virusov že pred zagonom operacijskega sistema in se tem prepreci maskiranje in skrivanje virusov, ki bi bili ob za­gonu sistema že aktivirani. Za cišcenje hudo okuženih ra­cunalnikov ima Avast možnost ustvarjanja zagonskega diska CD ali ISO, s katerim pocistimo oku­ženi racunalnik in ga najverje­tneje spravimo v delujoce stanje. Pri brskanju po internetu pride prav dodatek Real site, ki nam pove, ali je interne­tna stran res tista, za katero se predstavlja, zato je Real site ne­pogrešljiva pomoc pri razkriva­nju strani, ki so namenjene ri­barjenju za gesli in drugimi osebnimi podatki. Ransomware shield je modul, ki skrbi, da v mape, ki jih doloci­mo, ne more posegati nepoobla­šcen program in zaceti kriptirati datotek. Za avtorja teh vrstic je to ena najboljših funkcionalnosti celotnega paketa. Za varno zaganjanje sumlji­vih aplikacij pa ima Avast svoj peskovnik (Sandbox), ki ga izo­lira od vseh drugih procesov, ki tecejo na operacijskem sistemu. Tako lahko zaganjamo progra­me, za katere nismo prepricani, da vemo, kaj natancno pocne­jo poleg tistega, kar pravijo, da pocnejo. Za zavzete igricarje je na vo­ljo tudi Game mode, ki zmanjša obremenjenost sistema s proti­virusom na minimum, da lahko igre tecejo nemoteno, obenem pa je sistem še vedno zašciten. Avast je na voljo tudi za Applove racunalnike. AVG Internet Security Cena: 32 EUR na leto. Zastopnik: www.trga.net X Malo lažnih opozoril. Z Pocasen pri velikem številu stisnjenih datotek. Kot Avast tudi AVG ni pretira­no izbircen, na kateri operacijski sistem ga bomo naložili. Podpi­ra vse, od Windows XP SP3 na­prej ter MAC OSX 10.8 in mlajše. Namestitev je preprosta, graficni vmesnik pa prijazen tudi do za­cetnikov. Ko AV prvic zaženemo, najprej zašciti internetni brskalnik, nato pregleda sistem, ali bi bil slucaj­no že okužen z rootkiti, in na koncu še del diskovja, kjer je na­ložen operacijski sistem. AVG je sestavljen modular­no, kot vecina modernejših var­nostnih paketov. Temeljna zašci­ta racunalnik brani pred novimi datotekami, ki jih vede ali neve­de prenašamo v racunalnik, dru­gi del pa je namenjen opazova­nju aplikacij, ki delujejo v siste­mu, in njihovemu obnašanju. Vsak sum, da utegne aplikaci­ja povzrociti kakšno neumnost, povzroci zaporo in opozorilo, da lahko uporabnik rocno razreši ta konflikt in blokado bodisi potrdi ali pa opusti. Web Shield šciti pred sple­tnimi stranmi, ki poskušajo na skrivaj namestiti zlonamerno programje v naš racunalnik, in preverja vse datoteke, ki jih pre­našamo iz spleta. Osnovna de­javnost modula Email shield pa je preprecevanje prenosa škodlji­vih priponk v elektronski pošti. Proti hekerjem ima AVG dva modula. Prvi, Enhanced Fire­wall, je, kot pove že ime, napre­dna požarna pregrada, ki ome­juje programom dostop v inter­net in blokira poskuse povezav iz interneta v naš racunalnik. Za­šita proti izsiljevalskim virusom pa deluje na dva nacina: Strict mode ne dovoljuje nobene spre­membe ali brisanja datotek v za­šcitenih mapah brez dovolje­nja uporabnika, Smart mode pa dovoljuje spremembe aplikaci­jam, ki jim zaupa, za vse druge pa mora podati dovoljenje upo­rabnik. Da je zasebnost resna stvar, vi­dimo v modulu Privacy, kjer lah­ko popolnoma blokiramo do­stop do spletne kamere in ustva­rimo sef, ki zasebne dokumente v njem kriptira z AES 256-bitno enkripcijo. Na namizje nam naredi bli­žnjico, prek katere dostopamo do sefa in vanj dodajamo nove datoteke. AVG zna poleg omenjene­ga tudi z modulom Fake Websi­te blokirati spletna mesta, ki ri­barijo za osebnimi podatki, in onemogoca vecje zlorabe (pred­vsem) naših kreditnih kartic na takih mestih. Bitdefender Internet Security Cena: 30 EUR na leto. Zastopnik: www.kron-telekom.si X Zelo dobra zašcita zasebnosti. Z Pocasen varen brskalnik. Bitdefender je že vseskozi v vrhu izdelovalcev varnostne pro­gramske opreme. Na našem te­stu se je tokrat znašel paket In­ternet Security, ki nas je navdu­šil. Ceprav je zelo velik, iz inter­neta prenese skoraj 450 MB na­mestitvenih podatkov, namešca se pocasi, za namestitev se mo­ramo prijaviti v Bitdefenderjev oblak in še nekaj cvetk, kot je nu­jen vnovicni zagon racunalnika po posodobitvi, pa vendar svoje delo opravlja z odliko. Protivirusni del je hiter in na­tancen, saj nam na testu ni ve­likokrat javil napacno klasifici­ranih datotek. Odlikuje ga tudi preventivna zašcita naprav USB, saj jih samodejno preišce, ko jih vstavimo v racunalnik. Moduli Bitdefenderja ponuja­jo kup funkcionalnosti, ki se na­našajo na vsebino modula. Pro­tivirusni del vsebuje standardni del iskanja in izlocanja virusov, zašcito brskanja po spletu s tem, da lahko nekatere strani doda­mo v t. i. zbirko Whitelist, s ka­tero programu povemo, da se za­vedamo, da je stran varna. Na­predna požarna pregrada omo­goca dvosmerno zaporo prome­ta po aplikativni plasti OSI, kjer preverja, kakšna vrsta prometa se pretaka cezenj, in se ustrezno odzove. Dolocenim aplikacijam, kot je na primer strežnik FTP, lahko permanentno omogocimo neoviran dostop skozi požarno pregrado. Poleg zgoraj naštetega pa pro­tivirusni modul omogoca še za­šcito elektronske pošte pred ne­zaželeno pošto, zaznavo ranlji­vosti v namešcenih programih in omogoca ustvarjanje t. i. varnih map, kjer lahko natancno dolo­cimo, kateri program lahko piše oz. spreminja vsebino. Zasebnost pri Bitdefenderju jemljejo resno. Ta modul omo­goca ustvarjanje varnih denarnic za gesla, ki jih kasneje uporablja­mo na spletnih straneh, z njim lahko zakriptiramo pomemb­ne datoteke in mape, vklopimo in nastavimo starševski nadzor pa tudi varno izbrišemo dato­teke, za katere ne želimo, da se kdaj znajdejo v nepravih rokah. Tu lahko vklopimo tudi varno internetno povezavo VPN, prek katere lahko vsak dan brezplac­no pretocimo do 200 MB vsebine na vsaki napravi. Safepay je Bit­defenderjev varen internetni br­skalnik, ki je namenjen za upora­bo spletnega bancništva in naku­povanja, saj s tehnologijo prever­janja internetnih strani omogo­ca, da so naše financne transak­cije dokaj varne. Seveda brskalnik ni najhitrej­ši, je pa zato zelo varen in sple­tnim mestom ne dovoli uporab­niku neprijaznega delovanja. Comodo Internet Security Cena: Osnovna razlicica brezplacno. Zastopnik: comodo.com X Preusmeritev zahtev DNS prek varnih strežnikov. Z Privzeto izklopljene pomembne varnostne nastavitve. Pri namestitvi Comodovega paketa Internet Security je naše izkušeno oko takoj zaznalo, da želi program grobo poseci v naš sistem. Seveda z našim dovolje­njem, in povecini s tem ni tudi nic narobe, dokler nam ne po­skuša vsiliti necesa, cesar bodi­si nocemo ali cesar nismo vajeni. Pa pojdimo od zacetka. Že drugi zaslon namestitve nas sprašuje, ali želimo vsa naša iska­nja DNS preusmeriti iz naših stre­žnikov ali iz strežnika našega po­nudnika interneta na Comodove strežnike DNS. S tem ni nic naro­be, saj je znano, da ima Comodo varne strežnike DNS z aktualni­mi blokadami zlonamernih sple­tnih mest. Ker pa so ti strežniki malce bolj oddaljeni kot naši pri­vzeti, se zna brskanje po spletu zaradi tega malce upocasniti, to pa ni povšeci vsem uporabnikom. Prav tako želi Comodo nadome­stiti naš privzeti brskalnik s svo­jim Comodo Dragonom, ki teme­lji na Googlovem projektu Chro­mium, odprtokodnem brskalniku in operacijskem sistemu. Seveda so avtomatizem tako dodelali, da v Dragona prenese vse nastavi­tve iz Googlovega Chroma, ce ga uporabljamo. Po namestitvi si Comodo vzame kar lep kos casa, da se posodobi in naredi prvo iskanje po diskih in sistemu. Pri tem ni najhitrejši. Med brskanjem po nastavitvah nas je presenetilo, da ima funkcijo HIPS (Host In­trusion Protection System) pri­vzeto izklopljeno. Ta funkcio­nalnost omogoca spremljanje in preprecevanje neposredne­ga dostopa do virov, kot so po­mnilnik, procesor, diski, monitor in tipkovnica, kar navadno s pri­dom izkorišcajo t. i. »keylogger­ji«, programi, ki spremljajo priti­ske na tipkovnico in/ali med tem še shranjujejo slike zaslona. Ko je sistem HIPS vkljucen, je opazna upocasnitev racunalnika, a je to pricakovano, saj se zdaj delova­nje vseh procesov vseskozi nad­zira. Prednastavljena blokada sple­tnih strani je osnovna, za napre­dnejše filtriranje vsebin pa je tre­ba neželena spletna mesta kate­gorizirati in vpisati rocno, kar ni do uporabnika najprijaznejše po­cetje. Pri požarni pregradi lahko na­stavljamo profile, ki vsebujejo številke vrat, ki jih želimo bodisi blokirati ali pa odpreti, in dovo­ljujemo ali preprecujemo dostop aplikacijam, ki bi želele kaj po­ceti v internetu. Comodo zna zagnati neznane aplikacije v t. i. nacinu Contain­ed, nekakšni vrsti virtualizaci­je, loceni od preostalega sistema in z nadzorovanimi dostopi do glavnih virov. To je dobrodošla funkcionalnost, saj imamo upo­rabniki vcasih potrebo, da zaže­nemo kak program, za katerega predvidevamo, da bi lahko vse­boval še kaj drugega kot to, za kar se izdaja. Comodo nas je malce prese­netil z nadpovprecnim številom napacno klasificiranih datotek, ki so bile cisto legitimne, oznacil pa jih je za sumljive. To je za pov­precnega uporabnika na trenut­ke kar moteca intervencija. Safepay je funkcionalnost, po­dobna tisti, ki jo ima konkuren­ca, in njen osnovni namen je obraniti uporabnika pri placeva­nju prek interneta. Med drugim preverja istovetnost internetnih strani, da prepreci ribarjenje za številkami kreditnih kartic in po­dobnim. Comodo pri placljivi razlicici ponuja tudi do 500 dolarjev za popravilo racunalnika, ce ga je kljub namešceni in pravilno (!) konfigurirani programski opre­mi onesposobil virus. Seveda je tu tudi nekaj drobnega tiska in hitro se lahko znajdemo v polo­žaju, ko kljub lepim obljubam ne bomo imeli niti delujocega racu­nalnika niti brezplacnega popra­vila. ESET Internet Security Cena: 43 EUR na leto. Zastopnik: www.zasciten.si X Odlicne dodatne nastavitve. Z Zapleteno napredno nastavljanje obnašanja programa, pocasnost. Slovaško (pravzaprav global­no) podjetje ESET je že dolga leta stalnica s svojim protiviru­snim programom NOD. Že ta­koj po namestitvi ponudi vklop dodatnega starševskega nadzo­ra in zašcite pred krajo. Za vklop te zašcite je potrebna registracija na ESETovih dverih in stvar celo deluje, a v primeru, ko vam ra­cunalnik odtujijo in zamenjajo disk, ni vec uporabna. Eset je zelo dober pri zašciti uporabnika v družbenih omrež­jih, saj takoj prepozna mogoce grožnje v povezavah, ki se deli­jo v teh sferah. Prav tako upo­rabnika takoj opozori, ce vzpo­stavlja kriptirano povezavo s stranjo, ki nima veljavnega var­nostnega certifikata ali pa se iz­daja za povsem drugo. Ta funkci­onalnost pomaga predvsem ne­ukim uporabnikom, da ostanejo v okrutnem svetu interneta var­ni malo dlje casa, kot bi bili sicer. V protivirusnem delu nam je bila všec izbira, da lahko prei­šcemo datoteko že samo s tem, da jo povlecemo v posebno okno in jo potem ESET preišce. Prav tako lahko datoteke in mape pre­išcemo z desnim klikom miške v Raziskovalcu, saj se ESET inte­grira vanj in omogoci udobnej­še delo. Privzeta zašcita obsega zašcito racunalnikove kamere pred ne­pooblašcenim vklopom, sprotno pregledovanje vseh procesov ra­cunalnika in obnašanje sistema s pomocjo inteligentnega siste­ma HIPS. Zašcita spleta pa je razdeljena na zašcito pred ribarjenjem, pre­verjanjem dohodne in izhodne elektronske pošte, zašcito pred nezaželeno elektronsko pošto in zašcito pred nelegitimnimi in zlonamernimi spletnimi stranmi. Napredne zašcite omrežnih povezav bodo veseli vsi navdu­šenci in tisti, ki jim ni vseeno, kakšen promet v omrežju se pre­taka z razlicnimi omrežnimi pro­tokoli. Prav tako je v ESETu pri­vzeto vklopljena zašcita pred bo­tneti, požarna pregrada pa skr­bi, da je promet na aplikativni in transportni ravni pregledan in posledicno omogocen ali pa pre­precen. Pri testu s sortiranjem velike kolicine podatkov v Excelu smo opazili precejšnjo upocasnitev, ko se je slucajno zagnal iskalec virusov po celotnem sistemu. Eset Internet Security je odli­cen program, ki dobro opravlja svoje delo, pri natancnih nastavi­tvah pa je za obicajnega uporab­nika prezapleten. Privzete name­šcene nastavitve so dobre, saj so vkljuceni vsi nujno potrebni slo­ji zašcite. Še zanimivost: Eset je bil na testu edini program, ki se ni pustil odnamestiti. Forticlient Cena: Brezplacno. Zastopnik: www.virtua.si X Dober filter URL. Z Manjkajo nekatere funkcionalnosti za domace uporabnike. Fortinet je renomirano podje­tje, ki že vrsto let izdeluje napra­ve, ki skrbijo za varnost omrežij. Ceprav so širšemu krogu upo­rabnikov bolj malo znani, pa so se napredni uporabniki, pred­vsem v podjetjih, verjetno že sre­cali s kakšnim njihovim izdel­kom. Forticlient je bil na zacetku samo zašcita v racunalniku upo­rabnikov, ki smo jo upravljali centralno, iz Fortinetove konzo­le, v uporabnikovem racunalni­ku smo imeli bore malo nadzora nad njim. V testirani razlicici pa je to drugace, a moramo biti še vedno pozorni, da med namesti­tvijo v samostojen racunalnik, ki ni v domeni, vkljucimo dodatne komponente, drugace ne bomo imeli dostopa do nekaterih kljuc­nih funkcionalnosti programa, ki jih domaci uporabniki potrebu­jemo. Pred namestitvijo Forticlient pregleda ciljni racunalnik, ce morda ni okužen, nato nadaljuje z namestitvijo. Po namestitvi se še posodobi, kar celoten proces razvlece na skoraj pol ure, ki jo velja izgubiti, saj imamo po tem racunalnik zašciten. Ko je vse skupaj namešce­no, imamo na voljo pregledno konzolo, s katero upravljamo program. Ker je program hibrid za poslovno in domaco rabo, ne­katere funkcionalnosti, kot sta Compliance in Wan throttling, delujejo le, ce sta povezana na Fortigatovo centralno napravo. Pri konzoli nam je bilo všec, da lahko funkcionalnosti zaklene­mo z geslom, tako da nihce ne more npr. izklopiti zašcite med delovanjem in spremeniti sesta­ve. Prav tako lahko vsako sestavo izvozimo in uvozimo na drugem racunalniku, da se izognemo ne­potrebnemu klikanju po nastavi­tvah, ce Forticlient namešcamo v vec racunalnikov. Privzeto Forticlientov antivi­rus blokira spletna mesta, ki so znana po svojem razpecevanju zlonamerne programske opre­me, in preverja datoteke, ali je v njih kak vzorec, ki mu pove, da gre za grožnjo, in ne legitimen program. Mocnejša stran Forti­clienta je tudi njegova zmožnost filtriranja vsebin, saj ima katego­rije zelo dobro dodelane in z ne­kaj kliki lahko naredimo dostop do spleta varen tudi za otroke, oziramo preprecimo dostop do strani, za katere ne želimo, da se jih iz našega racunalnika lah­ko obišce. Vulnerability scan je funkcio­nalnost, ki nam prikaže, katere aplikacije, namešcene v našem racunalniku, imajo odkrite ran­ljivosti, ki jih še nismo zakrpa­li. Ob pomoci tega modula ima­mo lahko v racunalniku vedno namešcene najnovejše razlicice programov, kar pomeni, da smo manj ranljivi za t. i. »zero day« napade, ki se po navadi osredo­tocajo bolj na ranljivost posame­znih programov kot na celoten sistem. Za uporabnike, ki vedno upo­rabljamo varno povezavo VPN, ko delamo prek spleta zunaj do­macega ali službenega okolja, ima Fortcilient možnost SSL­-VPN in klasicne povezave IPSec, ce naš koncentrator VPN to pod­pira. Forticlient je odlicna zame­njava za Windows Defender, saj doda še kakšno stopnjo zašcite, predvsem zašito pred zlonamer­nimi spletnimi mesti, ki deluje neodvisno od brskalnika, ki ga uporabljamo. Morda mu manjka kakšna funkcionalnost, ki jo ima­jo drugi izdelki, ki smo jih testi­rali, npr. zašcita proti kriptiranju dela diska in podobno. Da gre iz­delek, ki je namenjen predvsem podjetjem, pa je vidno že iz na­mestitve, saj je treba rocno vklo­piti funkcionalnosti, ki so potreb­ne za domaco rabo. Kaspersky Internet Security Cena: 40 EUR na leto. Zastopnik: www.diss.si X Hiter in natancen pri iskanju virusov. Z Kompleksen sistem upravljanja gesel. Ustanovitelj in do nedav­na tudi glavni direktor Kasper­sky Laba, Yevgeny Kaspersky, je znan kot kontroverzna oseb­nost, saj ima bogato zgodovino sodelovanja z ruskimi vojaškimi in tajnimi službami in v zadnjem casu tudi z zaposlovanjem ope­rativcev teh služb. Vse to pora­ja dvom o vsebini njegovih izdel­kov, kar pa lahko recemo za sko­raj vse programe, ki so zelo raz­širjeni po svetu. Po namestitvi nas Kaspersky vpraša, ali želimo namestiti še dodano programsko opremo, ki blokira oglase, in nas povabi, da nam prikaže delovanje program­skega paketa. Uporabniški vmesnik je pre­prost in intuitiven. Ena red­kih funkcionalnosti, ki jo ponu­ja, je tudi kreiranje diska za re­ševanje, ce imamo mocno oku­žen racunalnik. Racunalnik za­ženemo s CDja ali kljucka USB s Kaspersky Rescue Diskom in ga tako pocistimo, ne da bi ga za­gnali. Pri iskanju virusov je hiter in natancen, pa tudi malokrat spo­roca, da je datoteka sumljiva, ce­prav ni. Za zašcito naše zasebno­sti poskrbi z blokado spletne ka­mere in vklopom zasebnega br­skanja po internetu, kjer prepre­ci spletnim stranem, da bi si za­pomnile prevec podatkov o obi­skovalcu. Starševski nadzor je ena od funkcionalnosti, ki je zelo dobro izvedena. Lahko blokiramo do­stope do racunalnika, interneta in aplikacij za doloceno casov­no obdobje, prepovemo upora­bo med dolocenimi urami in po­dobno. Prav tako lahko prisilimo otro­ke, da si vzamejo premor vsakih nekaj ur. Program ima tudi zašcito za placila prek interneta, saj vedno, ko zazna, da je na spletni stra­ni polje za vnos številke kredi­tne kartice, odpre posebno var­no okno brskalnika, v katero vpi­šemo to številko, in jo varno po­sreduje spletni strani. Kaspersky tudi poskrbi, da so vsi programi, pri katerih so zna­ne razpoke v varnosti, oznace­ni in jih lahko z enim klikom po­sodobimo. Za varno brskanje po internetu je vkljucena tudi pove­zava VPN, za katero pa tudi ja­sno povedo, da v nekaterih drža­vah ni dovoljena. Vrline tega programa so tudi hitrost preiskavanja sistema za vi­rusi in natancnost, saj je bil na na­šem testu med najboljšimi. Tako kot vecina drugih opisanih pro­gramov tudi Kaspersky bdi nad sistemom, da prepreci morebi­tno namestitev rootkitov in dru­ge škodljive programske opreme. Požarna pregrada je tudi ena boljših izmed vseh testiranih. Omogoca blokado posameznih aplikacij ali pa samo zaprtje vrat. Aplikacije, ki tecejo v sistemu, razdeli na tri stopnje. Tistim, ki niso vredne zaupanja, pa sploh ne dovoli, da bi se zagnale. Kaspersky Internet Security je eden najboljših varnostnih pa­ketov ta hip in le malo manj do­datnih funkcionalnosti mu je zmanjšalo možnost za zmago na našem testu. Norton Security Deluxe Cena: 40 USD na leto. Zastopnik: www.symantec.com X Natancen pri iskanju virusov. Z Nekatere posodobitve prekinejo zašcito. Symantecov paket za doma­ce uporabnike Norton Security zahteva po namestitvi obvezno registracijo racuna, saj se le tako aktivira in posodobi. Norton ne skopari s porabo sistemskih virov in zaznali smo malenkostno upo­casnitev testnega racunalnika. Norton je uspešno zaznal gro­žnje, ki smo mu jih podtaknili, zataknilo se je samo pri eni dato­teki, ki jo je pri iskanju preskocil, ko smo jo želeli odpreti. Opozoril nas je, da vsebuje virus, in nam preprecil dostop do nje. Uporab­niški vmesnik je preprost in raz­deljen v tri sklope. Security je sklop, s katerim izvajamo iskanje virusov, preverjamo, ali so na vo­ljo posodobitve, in napredno na­stavljamo program – vklapljamo in izklapljamo funkcionalnosti. Smo pa pri Nortonu nalete­li na anomalijo: ko so na voljo posodobitve modulov, jih pro­gram za nadgrajevanje prepro­sto ugasne, zamenja datoteke in spet zažene. V tem casu pa je racunalnik ranljiv. Zadevo smo preverili dvakrat, pred rocnim zagonom 220 MB paketa poso­dobitev smo zagnali orodje Pro­cessExplorer, ki pokaže vse pro­cese v sistemu. Ko se je Norton posodabljal, so se procesi uga­snili in cez nekaj sekund spet za­gnali. Sklop Identity je namenjen nastavljanju zašcite v spletu, saj ima privzeto vklopljeno zašcito brskanja po spletu ter zašciti pro­ti kraji identitete in poskusom ri­barjenja. V tem delu je tudi po­vezava na Symantecovo spletno mesto, kjer lahko generiramo varna gesla, ce smo kdaj v zadre­gi, ko si je treba izmisliti res za­pleteno geslo. Trezor (Vault) je kriptirana shramba, v katero se shranijo vsa gesla, avtomaticne prijave na spletne strani, zapiski in naslovi, za katere ne želimo, da bi se znašli v nepravih rokah. Za hitrejše delo pa so v ta pa­ket dodali še funkcionalnost iz paketa Norton Utilities – optimi­zacijo diska. To je napredni de­fragmentator datotek, ki poskrbi, da so datoteke na disku vedno zapisane tako, da so kar najhitre­je prebrane in da glave cim manj skacejo naokoli. V casu hitrih di­skov SSD je to nepotrebno, la­stniki klasicnih vrtecih se naprav pa bodo za to funkcionalnost zelo hvaležni. Poleg optimizacije diskov ponuja Norton še cišcenje nepotrebnih zacasnih datotek, bodisi sistemskih ali pa tistih, ki smo jih pridobili ob pomoci sple­tnega brskalnika, in optimizacijo programov, ki se zaženejo ob za­gonu sistema ter upocasnijo na­laganje operacijskega sistema. Panda Internet Security Cena: 27 EUR na leto. Zastopnik: www.anni.si X Hiter in natancen pri iskanju virusov. Z Težave pri cišcenju virusov. Pandin varnostni paket se je na našem testu odrezal odlic­no. Malce nas je zmotilo vsilje­vanje Yahoojevega iskalnika pri namestitvi, drugace je namesti­tev tekla gladko. Za razliko od drugih varnostnih paketov na testu je Panda takoj po name­stitvi zacela posodabljati podpi­se in iskati viruse po disku brez možnosti, da bi to prekinili. Za vecino uporabnikov malce neu­godno, ce pa pogledamo s stali­šca varnosti, je to kar dober sis­tem, saj vecinoma zagotovi, da je paket namešcen v neokužen ra­cunalnik. Uporabniški vmesnik je cist in pregleden. Zašcita pred krip­tovirusi, pri Pandi jo imenujejo Data shield, je privzeto izkloplje­na, kar nas je malo razocaralo. Ko to zašcito vklopimo, privzeto zacne varovati mapo Moji doku­menti in vse vrste Officeovih da­totek ter videa in slik. Z nekaj kli­ki lahko dodamo še svoje mape in druge vrste datotek. Napre­dnim uporabnikom bo v pomoc Process monitor, ki pokaže, kate­ri procesi so aktivni v sistemu, ki dostopajo do interneta, in prika­zuje blokirane procese in proce­se z visoko stopnjo tveganja, ki se obnašajo kot škodljivi programi. Safe browsing nas varuje pred obiskom spletnih mest, na kate­rih gostujejo virusi in druga na­dloga. Na našem testu je Panda uspešno blokiral vsa ta mesta. Požarna pregrada je vklopljena, konfiguriramo pa jo lahko bore malo, saj ima samo tri možno­sti nastavitve kraja, na katerem uporabljamo racunalnik: dom, služba in javno mesto. V skladu s tem prilagaja tudi intenzivnost spremljanja spletnega prometa in blokira sumljive povezave. Na­predne nastavitve so na voljo na meniju Settings, kar je malce cu­dno, saj bi lahko bilo kontekstu­alno povezano s plošcicami na meniju. Tu nastavljamo obnaša­nje požarne pregrade, dovolimo programom v internet ali pa tudi ne, in podobno. Všec sta nam bila tudi izvoz in uvoz nastavitev, saj v primeru, da namešcate Pan­do v vec razlicnih racunalnikov, ni potrebe po vsakokratni sesta­vi, temvec to naredite samo na prvem, na druge pa to sestavo uvozite. Virtualna tipkovnica omogo­ca varno vnašanje gesel, številk kreditnih kartic in podobno, saj onemogoca dostope raznim ke­yloggerjem. Tipkovnica je vedno takšna, kot je krajevna nasta­vitev sistemskega jezika, kar je zelo dobro, saj pri drugih tipkov­nicah brez malo bolj pogloblje­nega raziskovanja težko pridemo do naših specificnih znakov. Tudi Rescue kit nas je prije­tno presenetil, saj lahko z nje­govo pomocjo pripravimo za­gonski kljucek USB, ki pomaga pri cišcenju mocno okuženih ra­cunalnikov, pomoc iz oblaka pa pride prav, kadar menimo, da je naš racunalnik okužen, a proti­virusni program ne zazna nice­sar. Takrat se namesti Panda Clo­ud Cleaner, ki z zadnjimi podpi­si preišce celoten sistem za mo­rebitne zero day okužbe. Za za­grizene igralce iger je poskrblje­no tako, da so med vklopom t. i. nacina Game mode v sistem na­loženi samo nujno potrebni mo­duli, ki preprecujejo morebitno okužbo, zato je iskanje v ozadju izklopljeno. Panda Internet Security je re­snicno dober izdelek, na testu nam jo je le malo zagodel, ko mu ni uspelo pocistiti najdenega vi­rusa. Ob pomoci zagonskega kljucka USB pa je kasneje ta vi­rus tudi pocistil. Sophos Home Cena: Osnovna razlicica brezplacno, sicer 40 EUR na leto. Zastopnik: www.sophos.si X Odlicno blokiranje spletnih vsebin. Z Velika poraba sistemskih virov. Sophosov izdelek Home je na­menjen domacim uporabnikom. Za namestitev je potrebna re­gistracija na njihovem portalu, nato pa lahko zaženemo name­stitveno datoteko in program na­mestimo. Namestitev je trivialna, a zelo pocasna, saj že med samo namestitvijo prenaša tudi poso­dobitve. To mimogrede znese 10 minut in vec. Prednost tega naci­na namešcanja je popolnoma de­lujoc program, ko ga prvic zaže­nemo. Sophos Home ima vse upra­vljanje v oblaku, krajevno lahko samo zaženemo iskanje virusov, bodisi prek konzole ali pa prek kontekstnega menija v Razisko­valcu. Spletna konzola je pregledna in preprosta. Razdeljena je na pet modulov, ki vsebujejo svoje sklope. Primarno imamo na vo­ljo vse statuse naših naprav in možnost, da zacnemo že z enim klikom iskanje in odstranjeva­nje virusov in druge navlake. V modulu Protection upravljamo s stalno zašcito, lahko jo vklopimo ali izklopimo, dodamo izjeme, izklopimo iskanje PUA (Poten­tialy Unwanted Applications) in izklopimo preverjanje, ce se pro­grami poskušajo povezati na su­mljiva spletna mesta. Navadno ta nacin uporabljajo virusi, ki najprej zaženejo t. i. Loader, ki iz spleta prenese program (Paylo­ad) in ga krajevno izvede ter zac­ne okužbo racunalnika. Tu je tudi zašcita za aplikacije, za katere so znane ranljivosti, mi pa jih iz razlicnih razlogov še ni­smo posodobili, zašcita proti na­pravam USB, ki bi utegnile pov­zrociti kakšno neprijetnost naše­mu racunalu, in napredna zašci­ta aplikacij, ki jih želimo še pose­bej zašcititi pred spremembami. Odkar je Sophos kupil nizo­zemski Hitman, je zašcita pred izsiljevalskimi in kriptovirusi na povsem novi ravni. Ta del skrbi, da ne bi kak proces zacel nepoo­blašceno kriptirati dokumentov, tako da ni potrebe po ustvarjanju varnih map, kot to pocnejo neka­teri konkurencni izdelki. Da pa ne bi prišlo do poškodbe in krip­tiranja zagonskega dela diska, je privzeto vklopljena tudi zašcita za Master Boot Record. Sophos pa varuje uporabni­ke tudi pred zlonamernimi sple­tnimi mesti, saj sproti blokira vsa mesta, za katera ima podatek, da vsebujejo škodljivo programsko opremo. Seveda lahko tu pride do težav in napacne klasifikacije, še posebej tam, kjer vec spletnih strani gostuje na enem javnem naslovu IP in je ena od njih okuže­na z malwarom. V takem primeru se lahko zgodi, da bo Sophos blo­kiral tudi druge, popolnoma legi­timne in varne strani. Za varno internetno bancni­štvo ima Sophos zašcito pred ke­yloggerji in procesi, ki bi utegni­li zlorabiti brskalnik, da bi prido­bili podatke iz spletnih obrazcev, kot so številke bancnih kartic in podobno. Sophosova mocna stran je tudi omejevanje dostopa do razlicnih spletnih vsebin, saj ima ažurirane kategorije sple­tnih mest, ki jih z enim klikom lahko blokirate, dovolite njihov obisk ali pa pred obiskom upo­rabnika opozorite. Poleg vsega lahko Sophos tudi prepreci do­stop do spletne kamere in zašci­ti uporabnika pred možnimi zlo­rabami. Windows Defender Cena: Zastonj (zajet v operacijski sistem). Zastopnik: www.microsoft.com X Namešcen in konfiguriran že takoj po namestitvi operacijskega sistema. Z Ne zazna nekaj že dobro znanih groženj. Windows Defender je privze­to del operacijskih sistemov Win­dows 8.1 in Windows 10 in je vklopljen in pripravljen takoj, ko je operacijski sistem namešcen. Posodablja se prek Microsoftove storitve Windows update. Program je z razvojem in pre­levitvijo iz Microsoft Security Essentials v Windows Defender pridobil kar nekaj kredibilnosti, saj se je njegovo zaznavanje in izlocanje groženj zelo izpopolni­lo. Druga prednost pa je njegova popolna integriranost v operacij­ski sistem racunalnika, ki je dru­gi izdelovalci nimajo, oz. upora­bljajo sistemske klice, ki jih dovo­li operacijski sistem t. i. »3rd par­ty« programski opremi. Program lahko izklopimo samo na dva na­cina: z urejanjem registra ali pa z namestitvijo kakšne druge proti­virusne zašcite. Graficni vmesnik je preprost, v primerjavi s konkurencnimi pro­grami manjkajo dodatki, ki bi jih napreden uporabnik potre­boval. Program je zgrajen iz pe­tih sklopov, in sicer iz glavnega Virus & threat protection, ki skr­bi za zašcito pred virusi in dru­gimi zlonamernimi programi, Device performance and health spremlja in opozarja, ce sistem ni optimalno konfiguriran, ce manjkajo posodobitve, gonilni­ki in podobno, Firewall and net­work protection prikazuje stanje požarne pregrade in na katerih vrstah omrežij (domensko, do­mace, javno) je požarna pregra­da vklopljena, App and Browser control pa skrbi, da preveri cer­tifikate in zgošceno vrednost (hash) programov, ki jih prena­šamo z uporabo brskalnika Edge in programov, ki jih prenašamo iz Microsoftove trgovine z apli­kacijami. Na našem testu se je odre­zal srednje dobro, ujel je tudi t. i. »PUA programe« (Potentially Unwanted Application), izpustil pa nekaj že dobro znanih virusov in trojancev. Pri pregledu siste­ma je bil med pocasnejšimi, a ni prevec upocasnil sistema. Windows Defender je osnov­na linija zašcite, ki jo mora ime­ti vsak uporabnik vklopljeno. Po­leg zašcite sistema opozarja še na anomalije v sistemu, kar mu omogoca njegova globoka inte­gracija v sistem.. pazili boste, da pri Monitorju veckrat preizkušamo samostojne protivirusne programe, tokrat pa smo se lotili preizkušanja paketov celovite zašcite, saj menimo, da je samo protivirusni program premalo za ucinkovito zašcito navadnih uporabnikov. Najbolj nas je preprical Bitdefenderjev programski paket, ki mu pode­ljujemo zlati Monitor. Ceprav vecina drugih ni dosti zaostajala za njim, je prevladal nad vsemi z natancnostjo in velikim naborom funkcionalnosti, za katere nekateri uporabniki slišijo prvic, a jih bodo v prihodnje redno upo­rabljali. okratni preizkus smo naredili na operacijskem sistemu Windows 10 Professional, z zadnjimi namešcenimi popravki in namešcenim Micro­soft Office 2016. Da smo vse skupaj hitreje postavili na novo, je bilo okolje virtualizirano na platformi Hyper-V. Fizicni strežnik sta poganjala dva procesorja Intel Xeon E5-2620v4, virtualni racunalnik je imel dodeljenega 4 GB pomnilnika, disk pa je bil virtualiziran na disku SSD PCI Express Intel DC4600. Ker je bilo okolje kar hitro, smo zaznali res samo vecje upocasnitve sistema. Zbirko virusov smo zbrali z vseh vetrov, okuženih datotek je bilo 920, dodali smo jim še 30 »keygenov«, ki sodijo med »PUA« (potentially unwanted appli­cation). Nekaj 10 virusov je bilo »zelo mladih« – mlajših od 10 dni. Upoštevati je treba, da je bilo okolje takšno, kot ga vecina uporabnikov ne bo nikoli doživela, saj dobiti toliko razlicnih virusov v tako kratkem casu res ni ma­cji kašelj. A smo dobili sliko, kateri programski paketi se bolje in kateri malo slabše odzivajo na raznovrstne grožnje. Še to: avtor v svojih racunalnikih in pri strankah uporablja in vzdržuje razlic­ne protivirusne rešitve. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti, univerzalno naj­boljše pa žal ni, saj so tudi zahtevane stopnje zašcite od uporabnika do upo­rabnika razlicne. Zlati Monitor Pogled v laboratorij O T