ZBDS EKSKURZIJA VELENJE – CELJE, 22.11.2007 Letos je Sekcija Študentov Bibliotekars­tva (SŠB) ponovno organizirala ekskurzi­jo po Sloveniji, ki je tokrat potekala v Velenju in Celju, kjer smo si pogledali Splošno knjižnico Velenje, nato pa še Zgodovinski arhiv Celje ter Osrednjo knjižnico Celje. V vseh treh ustanovah smo imeli voden ogled. Prva postojanka je bila Splošna knjižnica Velenje, kjer nas je sprejel vodja knjižni­ce Lado Planko ter nam razkazal prosto-re knjižnice in nam predstavil njeno delovanje. Knjižnica se je v nove prosto-re, kjer hrani okrog 112.000 enot gradi­va (približno 35.000 enot gradiva hrani v distancirani enoti v Šmartno in Šoštan­ju), preselila 20. septembra leta 2005. Leta 2006 jim je tudi prvic uspelo, da so povecali število gradiv v enem letu za vec kot 10.000 in sicer za 10.304 enot gradiva. Knjižnica je pred desetimi leti zabeležila 180.000 izposoj, leta 2006 pa je izposoja narasla na 370.000. Zacetki knjižnice v Velenju segajo v leto 1934, ko je bila ustanovljena javna in šolska knjižnica v Velenju, zacela pa je s skromno zbirko 442 del. Cez dve leti bodo tudi praznovali 75 let ustanovitve knjižnice v Velenju. Velenjska splošna knjižnica je v osnovi namenjena ljudem, ki živijo na obmocju MO Velenje, katere prebivalci obsegajo 79% clanov knjižni­ce, obcine Šoštanj, iz katere prihaja 19% clanov, ter obcine Šmartno, od koder je 6% clanov. Kot je povedal vod­ja knjižnice, je bilo v velenjsko knjižnico lani vpisanih 8413 clanov, v Šoštanj 1258, v Šmartno ob Paki pa 395 clanov. Pri teh številkah je opozoril tudi na to, da ne zajemajo obcasne obiskovalce ter tiste, ki išcejo razne informacije, vendar niso vclanjeni v knjižnico. Kot je bilo prej povedano, se je knjižnica selila pred dvema letoma, in sicer se knjižnica sedaj nahaja na Titovem trgu, v centru mesta. Sama knjižnica je že od zunaj videti zelo moderna, saj je celotna fasada iz stekla, da pa sonce ne sije neposredno v prostore, pa so na zunanji strani postavljene posebne »zavese«, ki lovijo soncne žarke. Knjižnica drugace deluje na približno 2700 m˛, od tega je malo manj kot 2100 m˛ namenjenih ser­visno izposojevalnemu obmocju, imajo tudi 250 m˛ veliko skladišce, na vrhu pa je tudi lepo urejena prireditvena dvorana z barom. Takoj za vhodom je vecji bralni prostor, namenjen branju casopisov, uporabljajo pa ga tudi kot razstavni pros-tor. Potem je osrednji del razdeljen na tri oddelke: oddelek za mladino, oddelek za književnost in umetnost ter oddelek za znanost. Na koncu se nahaja študijska citalnica in internetna citalnica – študij-ska citalnica je tudi pregrajena s ste­klom, tako da je v njej res mir. Vcasih tudi to citalnico uporabijo za manjše pri­reditve, saj je knjižnica, kot se je pohvalil g. Planko, najaktivnejša knjižnica, kar se prireditev tice. V letu 2006 so jih orga­nizirali kar 350, vcasih je bilo nekaj pri­reditev na dan. Sam obcutek v knjižnici je prijeten, delno zaradi odprte fasade zaradi stekla, delno pa tudi zaradi posta­vitve samih polic, saj niso želeli natlaciti kar se da veliko kolicino gradiva v pros-tor, ampak niso varcevali s prostorom, tako da je tudi obcutek, ko se sprehajaš med policami, prostoren, neutesnjen. Knjižnica je bila še posebej zanimiva zaradi raznih novitet, ki so jih uvedli. Že na vhodu smo opazili dve napravi, in sicer Biblio24 ter nabiralnik za vracanje gradiva. Napravi delujeta 24 ur dnevno, možna pa je tako izposoja, kot tudi vra-canje gradiva. Obe napravi sta se izkaza­li za sila prakticni, saj jih clani knjižnice s pridom koristijo – vcasih morajo knjižni-carji nabiralnik izprazniti tudi dvakrat na Slika 1: Biblio 24 (arhiv SŠB) dan. Naslednja takšna prakticna noviteta je knjigomat, ki je postavljen na osred­njem izposojevalnem pultu, omogoca pa lastno izposojo gradiva brez pomoci ozi­roma potrebe po knjižnicarju, pa tudi cas uporabnika se s tem skrajša, saj ne rabi cakati druge uporabnike. To napravo predvsem koristijo mlajše generacije, medtem ko se starejše generacije do teh novih naprav obnašajo nekoliko zadrža-no. Slika 2: Knjigomat (arhiv SŠB) Na mladinskem oddelku je zraven prav­ljicnega koticka postavljen tudi E-muc. To je v bistvu navaden CD-predvajalnik s slušalkami, oblecen v macka. Zaradi svo­je podobe je seveda zelo priljubljen med mladino. Precej zanimive so tudi tako imenovane »celice«, ki so postavljene med oddelkom za književnost in umet­nost ter oddelkom za znanost. Celice so tri, narejene so iz lesa, (spet) zavite v obliki polžkove hišice. Vsaka ima svoj specificen namen: prva celica je oprem- Slika 3: E-muc (arhiv SŠB) ljena s CD-predvajalnikom in slušalkami za ucenje jezika, druga je opremljena s pianinom ter slušalkami, za ucenje glas-be, tretja celica pa je opremljena z DVD-predvajalnikom ter TV-jem s slušalkami. Slika 4: Celica (arhiv SŠB) V velenjski knjižnici velja omeniti še pro-jekt »Reading is cool«, ki poteka pod okriljem British Councill, namen projekta pa je promocija branja. Velenjski knjižnici je zraven še dveh slovenskih knjižnic (Domžale in Crnomelj) podaril 150 knjig. Druga postojanka naše ekskurzije je bil Zgodovinski arhiv v Knežjem mestu. V zgodovinskem arhivu Celje smo se seznanili, s cim vse se ukvarjajo in kaj so njihove glavne naloge. Hranijo pisano, risano, fotografirano, tiskano, filmano, magnetno, opticno ali kako drugace zapisano gradivo, ki je porocevalec casa, v katerem je nastalo. Zgodovinski arhiv Celje je del arhivske mreže v Republiki Sloveniji in pokriva obmocje štirinajstih upravnih enot: Bre­žice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec. Slika 5: Zgodovinski arhiv Celje (arhiv SŠB) Najprej smo prisluhnili uvodni predstavi­tvi, kjer so nas seznanili z dejavnostmi arhiva, ki obsegajo: zbiranje, varovanje, popisovanje in urejanje arhivskega gradi­va, posredovanje gradiva za raziskovalne in druge namene, restavriranje poškodo­vanega arhivskega gradiva, razstavljanje, izdajanje inventarjev, študij, vodnika po fondih in zbirkah, objavljanje arhivisticnih in zgodovinskih razprav,vkljucevanje arhivskega informacijskega sistema v javne informacijske sisteme in internet. Sledilo je predavanje v katerem so nam predstavili primerke zbirke, ki je datirana pred letom 1800. Obsega predvsem lis-tine, urbarje, rokopise ter pomocniška pisma. Seveda smo si primerke teh dokumentov lahko tudi pobližje ogledali. Seveda arhivsko gradivo predstavljajo še drugi dokumenti, kot so diplome, gradivo razlicnih ustvarjalcev od 17. stoletja do danes, s podrocja uprave, sodstva, gos-podarstva, šolstva, zdravstva, kulturnih ustanov, društev, posameznikov ter sta­re razglednice, fotografije ter filmsko gradivo. To smo si lahko ogledali pod vodstvom mag. Branka Cvelfarja. Med kilometri fondov, smo poiskali nekaj zanimivih primerov in tako sami preverili, kako poteka skladišcenje vseh arhivskih dokumentov. Sledil je še ogled restavra­torske delavnice ter ogled razstave: Moj­ster izdelek na ogled postavi, katere tematika je pregled skozi zgodovino celj­skega sejma. Še zadnja ustanova, s katero smo se srecali v Knežjem mestu je bila Osrednja knjižnica Celje. Kot osrednja knjižnica je zadolžena za osnovne naloge knjižnicarske dejavnosti za obcine Celje, Dobrna, Vojnik, Štore. Spada med deset drugih obmocnih knji­žnic in je druga najvecja, saj pokriva dvanajst drugih upravnih enot oz. osred­njih knjižnic Savinjske in Zasavske stati­sticne regije (to je okrog 300.000 prebi­valcev). Knjižnica ima med 16.000 in 17.000 clanov, letni obisk teh clanov pa se giblje okoli številke 300.000. Na leto beleži knjižnica okrog 1.200.000 izpo­soj. Trenutni knjižnicni fond zajema okrog 400.000 enot, letni prirast pa je okrog 20.000 enot. Knjižnica deluje na treh lokacijah, in sicer: Osrednja knjižnica, Knjižnica za odrasle in mladino ter Otroška knjižnica imenovana »Miško Knjižko«, imajo pa tudi svoje izpostave v obcinah Dobrna, Vojnik in Štore. V Šmartnem V Rožni dolini pa še pododdelek, vezan direktno na maticno knjižnico. Natancneje smo si ogledali Osrednjo knjižnico Celje, kjer so nam kar vsi gosti­telji, s katerimi smo se srecali, potarnali o prostorski stiski. Najprej nas je poz­dravil direktor Knjižnice Celje mag. Bran-ko Goropevšek, nato pa smo prisluhnili predstavitvi knjižnice s strani gospe Tat-jane Klarer Kramer ter domoznanske zbirke, ki nam jo je predstavil gospod Srecko Macek. Vsi trije so kot že receno omenili tudi projekt izgradnje novih prostorov. Ti se bodo nahajali tik ob starih prostorih sedanje Osrednje knjižnice. Celotna knji­žnica, pa se že vec kot leto temeljito pripravlja na razširitev in povsem nov nacin izposoje. Danes namrec Osrednja knjižnica Celje posluje s skladišcno izpo­sojo. O tem smo se prepricali že v uvod­ni uri, ker pravzaprav nikjer nismo videli polic knjig. Šele po tem, ko nas je gospa Gabrijela Aškerc, sicer vodja študijskega oddelka, popeljala po knjižnici, smo vide­li pravi utrip le te. Na temeljito prenovo in razširitev se pripravljajo s krcenjem fonda. Izlocajo statisticno »zastarele« in »neuporabne« fonde. Vsem zaposlenim celotno izlocanje in presojanje kaj je za v odpis, vzame veliko casa. Zakaj pozorni morajo biti, da previdno izpišejo tocno dolocene popise, jih evidentirajo kot odpisane, pred tem pa še preverijo, ce se vse to že nahaja v Nacionalni in Uni-verzitetni Knjižnici. Knjižnica Celje je namrec prejemala obvezni izvod. In kot je povedala gospa Aškerc, je smotrno v takih prostorskih stiskah reklo: kolikor noter, toliko ven. Z obveznim izvodom pa se je knjižno skladišce le še vecalo in vecalo, nihce pa ni skrbel za sprotno sortiranje »neaktualnega« in »nezanimi­vega« gradiva. Slika 6: Osrednja knjižnica Celje – skladišce (arhiv SŠB) Zato je toliko vec dela danes, ko se dejansko pripravljajo za selitev v nove prostore. Odpisano gradivo dajo v raz­rez, nekatere uporabne enote pa ponudi­jo obiskovalcem kot brezplacne izvode. Skladišcenje zgleda nekako po aktualno­sti, torej da imajo prednost v dostopnejši etaži veckrat izposojene knjige. Knjižnica Celje je, kakor hitro je bilo možno, uvedla nove nacine izposoje. SMS-obvešcanje, obvešcanje preko e-pošte ter rezervacija preko Cobiss Opa-ca. Kot pravijo, je slednji v sedanjih raz­merah zelo dobrodošel. Zaradi skladišc­nega sistema izposoje, mora vsak upo­rabnik sam z uporabo racunalniškega sistema izpolniti izposojevalni listek, katerega izroci knjižnicarju. Rezervacija od doma s sistemom Cobiss Opac, pa je zaradi lažje uporabe veliko lažja ter tudi za knjižnicarja prirocnejša, ker ima nekaj urni rok, da pripravi gradivo. Seveda pa so prednosti prostega pristo-pa vsekakor nenadomestljive iz strani uporabnika, saj tako ni mogoce »kukan­je« v knjige na sosednjih policah pri iskanju neke informacije. Tako je danes vecini uporabnikov Osrednja knjižnica videna kot kopica racunalnikov, s pomo-cjo katerih poišcemo želeno gradivo, izposojevalna pulta ter prirocna citalnica. Razen casnikov in drugih serijskih publi­kacij, nekaj enciklopedij ter digitalnih medijev, je vso knjižno bogastvo upora­bnikom skrito. Za konec bi se še v imenu udeleženih te ekskurzije ter clanov SŠB-ja zahvalil vsem trem ustanovam za topel sprejem in bogate predstavitve, seveda pa nika­kor ne smemo pozabiti na prijetno okre-pcevalno pogostitev pred odhodom. Mateja Zelic in Miljan Nojic študenta Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani OBDELAVA GRADIVA STROKOVNO POSVETOVANJE O UPORABI UNIVERZALNE DECIMALNE KLASIFIKACIJE Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakulte­te Univerze v Ljubljani je 14. novembra 2007 v sodelovanju z NUK ter Knjižnico Bežigrad organiziral strokovno posveto­vanje o uporabi univerzalne decimalne klasifikacije. Posvetovanje je bilo namen­jeno objektivnemu pregledu prednosti in slabosti UDK v vsebinskem opisu in pri postavitvi knjižnicnega gradiva. Da je bilo takšno posvetovanje res potrebno, je dokazala množicna udeležba knjižni-carjev. V uvodnem delu je Darija Rozman spre­govorila o možnostih uporabe UDK v vzajemnem katalogu. Poudarila je, da je UDK standardna splošna klasifikacijska shema za vsa podrocja znanja in da je v Sloveniji v uporabi že 50 let. Od leta 2000 pa smo prica neusmiljeni tekmi za pozornost uporabnikov. Pojavili so se namrec številni spletni brskalniki in zlasti mladi informacije išcejo v glavnem na svetovnem spletu. Po mnenju Darije Rozman se knjižnicarji na spremembe odzivamo. Nastajajo digitalne knjižnice, glede katalogov pa pri OPAC-ih ni spre­memb. Premalo naredimo za to, da bi bili OPAC-i bolj atraktivni. Referentka je posebej poudarila, da knjižnicarji ustvar­jamo metapodatke tudi za spletne brs­kalnike in ne le za OPAC-e. UDK ima pomembno zbirno funkcijo, uporabljamo ga tudi pri statistiki in bibliografiji, na podrocju iskanja vsebine z vrstilci UDK pa je treba še veliko postoriti. Martina Rozman Salobir iz Osrednje knji­žnice Celje je govorila o teoreticnih osnovah postavitve knjižnicne zbirke. Poudarila je, da mora biti knjižnicno gra­divo organizirano logicno in pregledno. Postavitev mora biti cimbolj enostavna, vsebinski sklopi pa ne smejo biti preob­sežni. UDK je v Osrednji Knjižnici Celje prilagojen namenu knjižnice. Leposlovje je postavljeno po kriteriju žanra, pri zvo-cnih knjigah pa je primarni kriterij izbire format. Uvodnemu delu je sledila razprava o pra­kticnih vidikih pri postavitvi gradiva. Branka Kerec je povedala, kako urejajo gradivo v Univerzitetni knjižnici Maribor. Gradivo je razvršceno po UDK na vec lokacijah – v prostem pristopu in poseb­nih zbirkah. UDK skupine so razložene na usmerjevalnih tablah, ob strani polic pa so usmerjevalni napisi. Prednost UDK je po mnenju Branke Kerec univerzal­nost, slabost tega sistema pa je, da je relativno zahteven za knjižnicarja in upo­rabnika. K boljši uporabi UDK bi pripo­mogli kratki vrstilci, barvne oznake na samem gradivu in dodatno izobraževanje uporabnikov. O postavitvi gradiva v CTK je spregovo­rila Smilja Pejanovic. V tej knjižnici je izhodišce postavitve UDK, vendar v pri­lagojeni obliki. Za UDK namrec niso pri­merna posebna gradiva, kot so patenti in standardi. Pri informacijskem delu je UDK bolj malo prisoten, saj se uporablja­jo druga iskalna orodja. Smilja Pejanovic meni, da je v COBISS/OPACU vloga UDK podrejena, in se sprašuje, ali se bo ta klasifikacijski sistem vkljucil v nove sisteme. V specialni knjižnici Ministrstva za obrambo (Knjižnica MORS) je gradivo v prostem pristopu postavljeno po UDK. Anketa, ki jo je Zlatka Rabzelj naredila med knjižnicarji in uporabniki, je pokaza-la, da tako eni kot drugi UDK pri iskanju gradiva zelo malo uporabljajo. O uporabi UDK v šolski knjižnici je spre­govorila Savina Zwitter iz Knjižnice Gim­nazije Bežigrad. Povedala je, da morajo šolski knjižnicarji opravljati vsa knjižni-carska dela in jim zmanjka casa za dolo-cena podrocja. Pri postavitvi gradiva je UDK zelo uporaben, ker je enoten v vseh knjižnicah. Sami UDK vrstilci so uporab­nikom tuji, zato jih je potrebno nenehno izobraževati. Andreja Plenicar je opisala posebnost postavitve gradiva v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Tretjina gradiva se nahaja v prostem pristopu in je postav­ljeno po UDK. Posebnost je postavitev leposlovnega gradiva. Osnova postavitve je abecedni imenski katalog, ki se je izkazal kot skupni imenovalec vec razlic­nih postavitev. Uporabnikom so olajšali iskanje z raznimi simbolnimi oznakami. En avtor stoji na polici na enem mestu, ker se uporabniki najveckrat orientirajo po prostoru. Slabost tega sistema pa je, da je na policah prevec gradiv in je zato preglednost manjša. V Knjižnici Bežigrad je knjižnicno gradivo razvršceno glede na starost uporabnika in po vsebini. V oddelku za odrasle so uporabnikom olajšali iskanje leposlovja s slikovnimi oznakami. Direktorica Knjižni­ce Bežigrad, Marija Kobal, je omenila tudi problem nenehnih sprememb UDK sistema, ki jim je zaradi casovne stiske težko slediti. Mojceja Podgoršek iz OŠ Jurija Vege v Moravcah je povedala, da je z ustrezno spominsko tehniko tudi otroke mogoce zelo hitro nauciti UDK. Informacije je potrebno predstaviti tako, da se jih je možno spomniti na vec razlicnih naci­nov. Pri ucenju glavnih vrstilcev UDK Mojceja Podgoršek upošteva vse tri gla­vne prejemnike – vid, sluh in dotik. O vsebinah na razlicnih nosilcev je govo­rila Mateja Locniškar Fidler iz Knjižnice Bežigrad. Po njenem mnenju bi bilo dob-ro, ce bi bile oznake nosilcev enotne, ne pa da si vsak knjižnicar po svoje zamisli, kako jih bo oznaceval. Problem je v COBISSU 3, kjer so zapisi predolgi, poleg tega pa ukaznega iskanja v COBISSU ne obvladata niti knjižnicar niti uporabnik. Oznacevanje vsebine z vrstil­ci UDK obstaja na vseh medijih. Ta sis-tem nudi pregled celotnega gradiva in je mednarodno razumljiv. Slabo stran pa Mateja Locniškar Fidler vidi v tem, da je UDK težje razumljiv za uporabnika in je iskanje gradiva zato zamudnejše. Alenka Šauperl iz Filozofske fakultete se je zavzela, da bi UDK ohranili in do kon-ca izkoristili v dobro uporabnikov. Vrsti­lec UDK ima zelo veliko izrazno moc, saj z njim lahko izrazimo razlicne vidike opi­sa dokumentov. Ker je neodvisen od jezika, UDK omogoca univerzalnost vse­binskega opisa dokumenta ter povezo­vanje med katalogi in zbirkami. Alenka Šauperl je prepricana, da je s tem siste-mom mogoce zlahka prekositi Google. Posvetovanje se je koncalo z razpravo o prednostih in slabostih UDK. V celoti se strijam z Alenko Šauperl, da je UDK strokovni pripomocek, ki ga razvijajo že vec kot 100 let in se Google ter podobni iskalni sistemi z njim še dolgo casa ne bodo mogli primerjati. Samo iskanje po kljucnih besedah je dostikrat neuspešno ali pa priklice takšno množico zadetkov, da uporabnik preprosto obupa pri iskanju ustreznih gradiv. Mislim, da je glavni problem, da uporabnike knjižnicarji vse premalo izobražujemo, kar je zelo škoda, saj je UDK pri postavitvi gradiva v veliko pomoc in bi ga lahko veliko bolje izkoris­tili. Seveda pa tu naletimo na vecno pomanjkanje casa. To obcutimo zlasti šolski knjižnicarji, ki moramo opravljati vsa knjižnicarska dela, poleg tega pa nam naprtijo še razna nadomešcanja. Majda Papež Srednja trgovska šola Ljubljana PREDSTAVLJAMO VAM dLib.si – DOBITNIK BRONASTEGA PRIZNANJA NETKO 2007 Ustvarjalce spletnega mesta dLib.si je pred nekaj dnevi razveselila prijetna novica, da se sedaj dLib.si ponaša tudi z bronastim priznanjem Netko 2007. Netko je nagrada, ki jo podeljuje Gospo­darska zbornica Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, zna­nost in tehnologijo. Namenjena je dosež­kom pri razvoju internetnih strani. Ko se je Netko leta 1999 pojavil, je v bistvu le tipal slovensko gospodarsko in medijsko družbo, kako in koliko je vkljucila prihod novega medija v svoje poslovanje. Danes, ko je svetovni splet postal nuj­nost, pa išce predvsem kakovostne pre­sežke. In v družbi najboljših se je letos znašel tudi portal Digitalne knjižnice Slo­venije (dLib.si). DLib.si je eden izmed 122 portalov, ki so sodelovali na letošnjem natecaju. Razvr-šceni so bili v pet kategorij, tako da so se nekako pod isto kategorijo združile strani s podobno namembnostjo. Brona­sto priznanje je dobil v kategoriji medij­skih in informativnih portalov. Poleg dLib.si so skozi strogo sito žirije (v ses­tavi Marka Milosavljevica, Zenela Bata­gelja in Dejana Šuca), uspešno prišli tudi Multimedijski center RTV Slovenije, Žur­nal media, Domenca, Kabi, IMC in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Posebno uspešen je bil tudi portal casopisa Dnev­nik. Žirija je bila v tej kategoriji pozorna predvsem na kompleksnost medijskega prijema, prijaznost uporabnikom in ažur­nost. Veseli nas in ponosni smo, da tudi portal dLib.si sodi v to elito. Spletno mesto Digitalne knjižnice Slove­nije je nedolgo nazaj praznovalo drugi rojstni dan. Uporabnikom omogoca kar najlažjo in najhitrejšo dostopnost do pisanih, zvocnih in slikovnih virov. To je omogoceno s preprostim iskanjem bodisi po bibliografskih podatkih bodisi po klju-cnih besedah besedila. Na ta nacin je dLib.si scasoma postal nepogrešljivo zatocišce raziskovalcev, študentov in vseh, ki želijo hiter dostop do knjižnic­nega gradiva. Poleg tega so na strani objavljene pomembne novice o digitalni knjižnici, zanimive spletne povezave, anketa, okence za narocilo eNovic in še kaj. Vec o nagradi Netko na www.netko.gzs.si. Digitalno knjižnico Slovenije pa lahko obišcete na www.dlib.si. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica BEREM, BEREŠ, BERE 23. slovenski knjižni sejem Slovenski knjižni sejem je že dolgo casa praznik slovenske knjige, knjigotrštva, tiskarstva, pa tudi avtorjev in nenazadnje bralcev. Na letošnjem 23. slovenskem knjižnem sejmu je bilo razstavljenih vec kot 14.000 knjig, med katerimi je bilo kar 4000 takih, ki so izšle v zadnjem letu. Na sejmu smo bili prica tudi vrsti spremljevalnih dogodkov, kot so Založ­niška akademija, debatne kavarne in Forum za obiskovalce. V debatnih kavarnah smo bili prica raz­prav, ki so se lotevale zanimivih tem (zakaj Slovenci še nimamo Nobelovca, kaj antologije prinašajo in odnašajo, je branje lahko del radostnega staranja, kakšen je profil slovenskega humorja v literaturi, kaj se dogaja z družbeno in politicno angažirano literaturo v Sloveni­ji, kako se je vcasih bralo itd.). Zavod RS za šolstvo je v cetrtek 29. novembra organiziral zanimivo debato z naslovom Berem, bereš, bere. Pogovor o pismenosti in branju v najširšem smislu, pa tudi o intimnem svetu bralca kot posameznika, njegovem stiku s samim seboj in z avtorjem besedila je moderira-la Mira Turk Škraba, ki je sodelujocim, Meti Grosman, Feriju Lainšcku in Mihu Mohorju, zastavila vprašanja: Kaj išcemo in kaj najdemo v branju? Je branje sub-stitut? Kako avtor doživlja bralca – v procesu pisanja, po izidu dela? Meta Grosman, profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti, je ugotavljala, da je splošna pismenost v Sloveniji na nizki ravni, saj samo trije odstotki ljudi dose-žejo višjo bralno pismenost. Poudarila je, da je opismenjevanje naloga šole. Branje je interakcija z besedilom, tu pa je bis-tven prispevek bralca, ki dodaja svoja izkustva, obcutke itd. Ucitelj se mora v šoli zavedati, da dela nasilje nad ucenci, ce jim ne pusti, da povejo svoje mnenje o literarnem delu. Najveckrat ucenci kar prevzamejo mnenje ucitelja, ker jim je tako lažje. Naravno zanimanje, ki je naj­pomembnejša clovekova lastnost, tako zamre. Zanimanje pa je po mnenju Mete Grosman najbolj zanimiva motivacija za branje. Šolsko branje je obveza, zato ni zanimanja. Književnost je po njenem mnenju dogovorjena oblika clovekovega razmišljanja, v kateri lahko sodelujemo vsi. Vedno odpira eno možnost izkustva, zanimanje za soljudi. Branje leposlovja je še vedno pomembno za kognitivni raz­voj, ki ga omogoca visoka jezikovna zmožnost. Jezik je v svoji prvi funkciji tudi sredstvo za ustvarjanje medsebojnih cloveških odnosov. Branje najbolj uspeš-no omogoca razvoj clovekovih možga­nov. Miha Mohor z Zavoda RS za šolstvo je dejal, da imajo pri privzgajanju bralnih navad najvecjo vlogo družinsko branje in šolske knjižnice. Po njegovem šola ne izpolnjuje naloge pismenosti. Ucencem je treba privzgojiti navado, da bo posegel po dobri knjigi. Pri pouku književnosti je treba izhajati iz ucencevih interesov. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali se je treba ukvarjati le z besedili, ki so otro­kom všec. Mohor meni, da je treba jemati branje in književnost kot ene vrste proces, ne pa z otroki manipulirati. Pisatelj Feri Lainšcek je na vprašanje, ali avtor, ko piše, tudi že razmišlja o bralcu, odgovoril, da razmišlja o ljudeh nasploh. Ne piše zase, ampak piše vedno z neko željo, da bi osmislil ta svet. Na eni strani so pisatelji, ki želijo le zaslužiti, na drugi pa pisatelji, ki stremijo k višjim ciljem. Lainšcek ne želi organizirano pridobivati bralcev. Verjame v zvezo, ki se vzposta-vi med njim in bralcem. Trdi, da statisti­ke niso resnicne in da pri nas število bralcev narašca, kar se kaže tudi v ved-no vecjem številu obiskovalcev splošnih knjižnic. Prav tako ne drži, da berejo ljudje samo trivialno literaturo. Lainšcek se je nato dotaknil problema šolskih beril. Trdil je, da bi morala vsaj berila vsebovati literaturo, ki ima neko umetni- ško vrednost, ne pa da jo nadomešca neka kvaziliteratura, ki nastaja z neko uporabno vrednostjo. Mohor se s to trditvijo ni strinjal. Prepri-can je, da so teksti v berilih zelo premiš­ljeno izbrani. Meni, da je branje dialog, in sicer dialog ucenca s knjigo, dialog med ucenci ter na koncu še dialog med uci­teljem in ucencem. Ucitelj preko dialoga ucenca vodi od preprostejših do kom­pleksnejših besedil. Ena najvecjih napak je, kadar ucitelj v šoli vsevedno preplav­lja otrokovo percepcijo in ne najde casa za osebne ideje ucencev. Program debatnih kavarn je pokazal, da slovenski knjižni sejem da ni vec emi­nentni prostor tarnanja o neveseli usodi slovenske knjige, ampak postaja velika spokojna knjigarna. Majda Papež Srednja trgovska šola Ljubljana OBVESTILA OBVESTILO Ministrstvo za kulturo je objavilo »Javni razpis za izbor kulturnih projektov na podrocjih umetnosti in knjige«. Podrocje knjige zajema: izdajo knjig, izdajo revij, prevode v tuje jezike, razvijanje bralne kulture, organizacijo literarnih festivalov in literarnih prireditev, mednarodno sodelovanje in delovne štipendije. Rok prijave je 21. 1. 2008. Vsa dokumenta­cija pa je dostopna na spletnem naslovu: http://www.mk.gov.si/si/razpisi_pozivi_i n_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javni razpis_pi1%5Bshow_single%5D=830 BORZA DELA DELO IŠCE FRANC MAGAJNE Glinška ulica 7 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu pripravnika za polni delovni cas v knjižnici Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije Izobrazba: gimnazijski maturant (V. sto­pnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gra-diva; uporabljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknji­žnega gradiva, • redno delovno razmerje v podjetju Sin-tal d.d., varnostnik za zasebno varo­vanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Parti­zanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagaj­nika, prodaja vstopnic, vodenje blagaj­ne ter skrb za zaupan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, uporabljam Out­ look ter PowerPoint in dobro se znaj­dem na internetu – pridobljen certifi­kat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten prevoz. Dodatna izobraževanja: opravljen stro­kovni izpit iz bibliotekarstva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposob­nost samostojnega in skupinskega dela. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana biblio­tekarka z opravljenim strokovnim izpi-tom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo COBISS2. Imam 2 leti delovnih izkušenj v knjižnici. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni oko­lici. Moja telefonska številka je 051/344-455. VOŠCILO Bralkam in bralcem Knjižnicarskih novic želimo zdravo, srecno in uspešno leto 2008. Uredništvo Knjižnicarskih novic PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo narocilnico za publikacije: - 60 let strokovnega združenja slovenskih knjiž­nicarjev : spominski zbornik. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007; - Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelova­nje : zbornik referatov. Ljubljana : Zveza biblio­tekarskih društev Slovenije, 2007; - Smernice za knjižnicne storitve za osebe z dis-leksijo. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007 in - Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za knjižnicne programe opismenjevanja : nekaj prakticnih predlogov. Ljubljana : Zveza bibliote­ karskih društev Slovenije, 2007. 2. V drugi prilogi objavljamo seznam konferenc, ki se bodo odvijale v mar-cu in aprilu 2008. Seznam je pripravi-la Branka Badovinac. 3. V tretji prilogi objavljamo štiri referate s 3. strokovnega srecanja z medna­rodno udeležbo »Knjižnica – igrišce znanja in zabave«, ki je potekalo v Novem mestu, 17. in 18. septembra 2007: - Vlasta Zabukovec: Dejavniki kako­vostne komunikacije med knjižni-carjem in uporabnikom; - Tatjana Zidar Gale: Kako komunici­ramo z uporabniki; - Nada Eleta in Frida Bišcan: Unutar­nja i vanjska komunikacija u narod­noj knjižnici; - Danko Plevnik: Brzina i istodobnost – temeljne pretpostavke komunici­ranja u informacijskom dobu.