GLAS Leto XLVUI - št. 2 - CENA 95 SIT Kranj, petek, 6. januarja 1995 k el rt k ik a b P' it a b 4 xi it i i * Plaz lastninskih programov ob koncu leta Programe oddalo 1.333 podjetij Po pričakovanju se je konec leta usul plaz lastninskih programov, po zadnjih podatkih jih je prispelo 1.333, kar pomeni, da jih manjka le 12, če je točna številka, da se lastnini 1.345 podjetij. Kranj, 5. januarja -Na agenciji za 474 programov, 97 podjetij je dobilo drugo privatizacijo imajo zdaj ogromno dela z soglasje, pogodbo s skladom za razvoj paje vnašanjem programov v evidenco, ki bo sklenilo 185 podjetij. Ce je točna Številka, predvidoma konec prihodnjega leta dala da se bo lastninsko preoblikovalo 1.343 natančne podatke, koliko podjetij je oddalo družbenih podjetij, bo zamudnikov zelo program lastninjenja. Našteli so jih res malo, o njihovem lastninjenju bo odločal 1.333, vendar pa Že ugotavljajo, da so med sklad za razvoj. njimi tudi programi hčerinskih podjetij ter Danes se je iztekla javna prodaja delnic v programi podjetij, v katerih revizije sicer Še kranjski Savi, do 11. januarja se poteica v niso bile zaključene, vendar so program škofjeloški Loki, v Sloveniji pa potekata kljub temu oddali za vsak primer. trenutno še javni prodaji delnic Fructa a Doslej je agencija za privatizacijo prejela Ajdovščina in Kovmotehne Celje. Doslej je 1.333 programov lastninjenja, odobrila je bilo končanih 15 javnih prodaj. • M.V. PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV Vertigo d.o.o., školja Loka W Gorenjska ^Banka Banka «/ posluhom Večje možnosti za izvoz v Avstrijo Cenejši nakupi čez mejo Sosednja Avstrija je z letošnjim letom vključena v Evropsko unijo in za naše gospodarstvo so se tako možnosti izvoza v Avstrijo povečale Kranj, 6. januarja - Za otrošnike bodo seveda najbolj zanimive pocenitve, kar bo seveda udarec za naše trgovce ob meji. Slovenski uvoz iz Avstrije z izvozom ni pokrit niti polovično, zato je nov (evropski) trgovski režim v Avstriji pomembna spodbuda za slovenski izvoz, seveda pa bo tam konkurenca večja, saj bodo na avstrijski trg prišli tudi drugi. Več kot 90 odstotkov industrijskih izdelkov bo namreč brez carine, nekaj težav bo le v črni metalurgiji, za tekstil so plafoni dokaj visoki, kmetijstvo obravnajo posebej. Pomembna ugodnost je tudi kumulacija pravil o poreklu blaga, ki velja za države EU. Vse stvari še jasne, Avstrijci še niso sporočili, kolikšne carine so določili v prehodnem obdobju. Za potrošnike so seveda najbolj zanimive najave, kaj vse se bo v avstrijskih trgovinah pocenilo. Zaenkrat še ni povsem jasno, kako dolg je seznam pocenitev, izkazalo se bo šele v drugi polovici januarja, ko bodo prišli na prodajne police "po novem" uvoženi in zato cenejši izdelki. Zdaj najavljajo, da bodo sir, namizno vino in testenine cenejši za četrtino, sadni sokovi za tretjino, sladka smetana in sol za polovico, mleko za dve petini, moka za dve tretjini, jajca, milo in pralni praški za petino itd. Podražili pa nai bi se riž, banane in ko naj conzerve. Razglasili smo najboljše športnike Gorenjske - V Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah smo v sredo zvečer opravili zadnje dejanje akcije "Izbor najboljšega gorenjskega športnika". Ob prijetnem programu jeseniških gledališčnikov, glasbi Gorenjskih muzikantov in "športnih" skečih smo na odru pozdravili tudi večino najboljših gorenjskih športnikov: Jureta Koširja, Iztoka Čopa, Uroša Veharja, leske padalce in jeseniške hokejiste, tal zaradi treningov in tekmovanj na prireditvi ni bilo najboljših športnic, saj sta bili Alenka Dovian in Špela Pretnar na zadnjih treningih v Mariboru, Alenka Kejiar paje nastopala na tekmi svetovnega pokala v Hong Kongu. Kljub temu pa smo prisrčno stisnili dlani našim športnim junakom minulega (in upajmo) tudi letošnjega leta. Več o prireditvi na 19. strani. • V.Slanovnik, slika: G.Šinik danes SNOVANJA stran 14 Prešeren, nikoli do kraja prebran V spomin na dražgoško bitko Po stezah partizanske Jelovice Kranj, 5. januarja - Letošnja proslava v Dražgošah bo prva {»roslava v Sloveniji, kije posvečena tudi 50-Ielnici zmage nad ašizmom. Tekmovanje patrulj Slovenske vojske na Pokljuki. Slavnostni govornik bo dr. Dimitrij Rupel. Združenje borcev in udele- vojske za Gorenjsko, tudi Bombniki, Dražgoše in pomlad Že dolge mesece se v nemških mestih spominjajo, kako so jih pred 50 leti zasule zavezniške bombe. Pobiti otroci, lene, starci, do tal porušena mesta. Bombardiranje civilnih objektov je eden hujših vojnih zločinov. Nemška mesta so bombardirali zato, da bi premagali nacizem. In ko se nemška mesta spominjajo svojih mrtvih in svojih ruševin, zavezniki slavijo obletnico zmage nad nacizmom. Dralgoše so le drobec v kaosu druge svetovne vojne. So sklepno dejanje decembrske vstaje proti nacizmu na Gorenjskem, enega redkih dogodkov v slovenskem uporu, ki je odmeval naravnost v Berlin. Partizani so prizadeli samoljubje tretjega rajha, katerega hlapci so se znesli nad Dralgošani in razstrelili Dralgoše - hišo za hišo. Zato so Dralgoše velik dogodek v našem protinacis-tičnem boju. V sedemdesetih letih je partizansko oz. partijsko trdo jedro spet vzelo vajeti v svoje roke. Dralgoše so bile povzdignjene v mitski dogodek. Zgradili so voluminozem spomenik, poskusili posneti filmsko epopejo. Dralgoše so postale parada ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. Drulbeno-politične organizacije so zagotavljale udelelbo, tekmovalno/vojno vzdušje so zagotavljale tekme policistov in vojakov. Ob tem pa so Dralgoše postajale ljudski dogodek, srečanje pohodnikov, ki ljubijo romantično naravo. In smisel dralgoških srečanj je poleg solidarnosti z zgodovinskim dogajanjem predvsem to, da srečanje demilitariziramo in depolitiziramo. Da je to srečanje ljudi, ki v Dralgoše hodijo občudovat naravo in poslušat svarilo zgodovine. Da pritrdijo misli mojega prijatelja Rastislava: Vojna je grda, ljubezen je lepa. Jofe Delman žencev NOB Škofje Loke in odbor za organizacijo prireditev Po stezah partizanske Jelovice bosta ob 53-letnici dražgoške bitke pripravila vrsto športnih in kulturnih prireditev, osrednja slovesnost pa bo ob spomeniku v Dražgošah v nedeljo, 8. januarja, ob 12. uri. Po pozdravnem nagovoru predsednika organizacijskega odbora Zdravka Krvine bo slavnostni govornik predsednik sveta LDS in ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel. V kulturnem programu bo nastopil dramski igralec Polde Bibič. Nekatere športne prireditve so se že končale. Danes, v petek, 6. januarja, bo ob 18. uri v kinodvorani Sora na Češnjici v Železnikih koncert Partizanskega pevskega zbora in Pihalne godbe Alples, v soboto, 7. januarja, se bo začelo 24. odprto prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske na Pokljuki. Tekmovanje bo potekalo na preurejenih progah, na terenih obnovljenega gorskega vadbenega centra Slovenske vojske, ob patruljah Slovenske vojske in slovenske Policije pa prvič sodelujeta tudi dve ekipi avstrijske vojske. Prvič letos je to prvenstvo, ki ga pripravlja Pokrajinski štab Slovenske državno prvenstvo odprtega tipa, v različnih kategorijah bo tekmovalo 30 ekip. Bia-tlonska proga bo dolga 10 kilometrov, na progi bodo postavljene vojaške ovire, tekmovalci bodo tekmovali s turnimi smučmi. Tako kot vse do zdaj bodo v nedeljo pripravili množične spominske rekreativne pohode v Dražgoše: 16. tradicionalni ponod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, ki se ga bo predvidoma udeležilo 200 ljudi in je najbolj zahteven, pohod Po poti Gorenjskega odreda iz Krope v Dražgoše, pohod Po poti Škofjeloškega odreda iz Selc in pohod kolesarjev z gorskimi kolesi iz treh različnih smeri: Krope, Češnjice in Nemilj. Z dražgoške gore se bodo v spomin in počastitev dražgoške bitke, ki je tudi zaradi vsakoletnih praznovanj in množičnih športnih tekmovanj ena najbolj odmevnih, spustili tudi zmajarji. Proslava v spomin na dražgoško bitko, ki se je danes spominja še deset preživelih borcev, je prva proslava v Sloveniji, ki jo organizirajo tudi v počastitev 50-letnice zmage nad fašizmom. * D. Scdej TRGOVIN ZR USTVRRJRIN6 KRANJ GLAVNI TRG 17 VHOD S TOMŠIČ6V6 Pooblaščena prodajalna: MARABU kVi EFA EBERHARD FABER • masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi • materiali za modeliranje EFAPLAST, HOLZY... • barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) • barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) • visokokakovostne šolske potrebščine • pisala, čopiči, otroške barve, plastelini... 486/40 že od 123,982,00 SIT aH 7,192,00 SIT mesečno ! J f-l./F«*: 064/ 22 10 44 DOBAVA TAKOJ Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za obrtnike, podjetnike VODENJE POSLOVNIH KNJIG in za dom RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA za gostince, trgovce (tudi črtna koda) Vas vabi vsak dan,razen srede.od 9. do 24. ure na: •doma zvarjeno pivo malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu •praznovanje v posebnih sobah • ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi Vablj mm- Interpelacija zoper Jelka Kacina pred poslanci Minister zavrača vse očitke Vlada, ki je že obravnavala interpelacijo, ki so jo vložili proti obrambnemu ministru Jelku Kacinu, je državnemu zboru predlagala, naj interpelacije ne sprejme. Nobenih kadrovskih čistk ni bilo. Ljubljana, 5. januarja - Jelko Kacin je zanikal trditve v interpelaciji, da je s spornimi komunikacijskimi treningi opravljal politično motivirane kadrovske zamenjave častnikov in vodilnih delavcev v obrambnem ministrstvu. Pravi, da si ni ogledal posnetkov usposabljanja, in da je njegovo ministrstvo že predlagalo pristojnemu tožilstvu, naj razišče, kako je del videoka-sete nepooblaščeno prišel v javnost. Minister zavrača domneve, poskus ali dejavnost ministrstva, da bi preizkušali politične opredelitve zaposlenih. Pravi pa tudi, da v arhivu obrambnega ministrstva obstajajo službeni vi-deoposnetki, kjer nastop poveljnika pred drugimi vojaškimi osebami dokazuje politizacijo vojske v času prejšnjega ministra. O prerazporeditvi nekaterih poveljnikov teritorialne obrambe Jelko Kacin pravi, da so bile opravljene na predlog generalpolkovni-ka Albina Gutmana, načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe in po predhodnem soglasju predsednika republike. Očitek, da je šlo za kadrovske čistke, se mu zdi brez osnove. Jelko Kacin je ovrgel tudi trditve v interpelaciji, da je bila odprava podružnice javnega podjetja Snežnik v Grosupljem izpeljana z namenom, da bi preprečili zdravo konkurenco pri uvozu orožja in vojaške opreme in bo poslej še zlasti Iskra Commerce Trgovina brez konkurence. Ravno obratno, trdi Kacin! Po njegovih besedah je podružnica poskušala prevzeti vse nabave na osnovi prej sklenjenih pogodb - tudi v okviru redne dejavnosti ministrstva - in pri tem želela obračunavati 2,5-odstotno provizijo, kar ie bistveno več, kot je to običajno pri programih z javnimi razpisi. Interpelacija mu tudi očita varovanje med letnim dopustom in montažo dragih varnostnih naprav v njegovi hiši. Očitke je Kacin zavrgel, češ da to ureja odredba o določitvi oseb in objektov, ki jih varujejo. Sem pa sodi tudi varovanje stanovanj obrambnega ministra in državnega sekretarja. Jelko Kacin piše, da se septembra ni srečal z Josi- Eom Boljkovcem, nekdanjim rvaškim notranjim ministrom. Mimogrede se je z njim srečal jeseni, ko je obiskal Belo krajino, nikakor pa ne na državni ravni, saj Boljkovac ne opravlja nobene državne funkcije. Obrambni minister je torej ovrgel vse navedbe, pri tem ga Eodpira tudi vlada. Parlament o o tej interpelaciji spregovoril bodisi na izredni seji, na kateri se bo odločal o novem zunanjem ministru bodisi na redni seji, ki bo 19. januarja. Francija predseduje Evropski zvezi Čestitke francoskemu predsedniku vlade Ljubljana, 5. januarja - Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je poslal pismo francoskemu predsedniku vlade gospodu Edouardu Balladurju. V njem mu čestita ob nastopu francoske republike kot predsedujoče države Evropske zveze in izraža prepričanje ter želje za uspešno delo v času njegovega mandata. V svojem pismu dr. Drnovšek ponovno poudarja interes Slovenije za pridruženo članstvo v Evropski zvezi. Slovenija je ena od uspešnejših držav v traniziciji, ki tako v pogledu gospodarskega napredka kot v pogledu delovanja demokratičnih institucij izpolnjuje vse pogoje za pridruženo članstvo. Prijateljski odnosi z Evropsko zvezo so naš dolgoročni interes, zato smo odprti za rešitev vseh odprtih vpšrašanj v skladu z voljo in navodili demokratično izvoljenih organov slovenske države. Dr. Drnovšek ob tem izraža prepričanje, da bo razumevanje omenjene problematike s strani Francije, predsedujoče v Evropski zvezi, lahko pomembno vplivalo na odpravo ovir, ki preprečujejo začetek pogajanj Slovenije o pridruženem članstvu. Leto strpnosti Združeni narodi so letošnje leto, leto 1995, razglasili za leto strpnosti, ki je temeljni dejavnik svetovnega miru. Organizacija Združenih narodov za kulturo Unesco, ki je bila pobudnik leta strpnosti, našteva ponovne etnične spopade po svetu, diskriminacijo manjšin in sovraštvo do tujcev, še posebej beguncev. Nestrpnost je eden največjih izzivov na pragu 21. stoletja in je etnični kot politični problem in pomeni odklanjanje razlik med posamezniki in kulturami. Nestrpnost ogroža svetovni mir. Izvršnilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov: SKD proti kandidaturi Mojce Drčar ■ Murko Slovenski krščanski demokrati vztrajajo pri kandidaturi Petra Venclja za zunanjega minist in kandidature Mojce Drčar - Murko v parlamentu ne bodo podprli. Ljubljana, 5. januarja - Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je v torek, 4. januarja, za zaprtimi vrati razpravljal o aktualnih koalicijskih vprašanjih, še posebej pa o zapletih z imenovanjem novega slovenskega zunanjega ministra. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je zavrnil predlog Slovenskih krščans- kih demokratov, da bi zunanje ministrstvo prevzel kandidat krščanskih demokratov Peter Vencelj, saj je mnenja, da mora zunanje ministrstvo prevzeti strankarsko neopredeljeni kandidat. Prihodnji teden naj bi Barlament razpravljal o irnovškovem predlogu za imenovanje nove zunanje ministrice Mojce Drčar -Murko. Stranke o zapletih Ko je o zapletih med LDS in SKD razpravljala direkcija Združene liste socialnih demokratov, je ugotovila, da se ZLSD še naprej zavzema za stabilne razmere, zato naj bi se stranki dogovorili o kandidatu za zunanjega ministra, vladna koalicija pa naj bi se ohranila do naslednjih driavnih volitev. Stranko do zdaj še nihče ni obvestil o kandidatu za zunanjega ministra. Demokratska stranka Slovenije pa je ugotovila, da bi premier moral spoštovati koalicijsko pogodbo in bi se v primeru, če je v pogodbi SKD zagotovljeno mesto zunanjega ministra, najprej moral pogovoriti s stranko SKD. Demokratska stranka se predvsem zavzema za takega zunanjega ministra, ki bo imel dobro strategijo zunanje poltike in se bo o kandidatu odločala po predstavitvi v parlamentu. Krščanski demokrati pri svojem predlogu vztrajajo in pravijo, da ima Peter Vencelj dobre strokovne reference, in da ga je dr. Janez Drnovšek dvakrat potrdil za državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu. Predsednik SKD Lojze Peterle ugovarja kandidaturi oziroma imenovanju Mojce Drčar - Murko, češ da je ne more prištevati med nestrankarske kandidate, o njeni kandidaturi pa Stranke krščanskih demokratov sploh še niso obvestili, čeprav je koalicijska partnerka v Drnovškovi vladi. V parlamentu torej poslanci Slovenskih krščanskih demokratov kandidature Mojce Drčar - Murke ne bodo podprli. Lojze Peterle je med drugim tudi povedal, da pričakujejo od vlade oziroma od dr. Janeza Drnovška, da jim bo kot koalicijskim partnerjem razgrnil novo koalicijsko strukturo, ne pa da preko medijev zvedo, kdo je kandidat za zunanjega ministra. Vprašanje pa tudi je, STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC Ra kakšni bodo poslej odni se je •atzaposlila že pred osmimi leti. Najprej je bila f^otna 1 svetovalka za plan, nato vodja odseka za plan, od lvvi._ it« ardalje pa je bila načelnica uprave za gospodarstvo in družbene a A* m* le«; iŠt^ g I Mag. Vitomir Pretnar, v.d. načelnika Upravne enote Jesenice: Ministrstva bodo povedala, kdo je odveč Ko bodo posamezna ministrstva opredelila svoje naloge in sistemizacijo, bodo tudi načelniki Upravni enot določili Pro$^QXX so jas1 notranjo organizacijo in sistemizacijo. Zakonske zveze se bodo sklepale pred načelnikom in ne pred županom. zatotomoz njoo Jesenice, 5. januarja - V jeseniški občini je postal v.d. načelnika Upravne enote Jesenice mag. Vitomir Pretnar, ki je po odhodu Rine Klinar na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot podpredsednik jeseniškega izvršnega sveta od julija vodil izvršni svet. Kako ocenjujete delo izvršnega sveta v drugi polovici minulega leta? "Mislim, da smo kljub kadrovskim problemom - bili smo brez sekretarja za notranje zadeve, sekretarja za občo upravo, vzporedno pa sem bil tudi predstojnik sekretariata za gospodarsko in negospodarstvo - delo zadovoljivo organizirali in pripravili določene aktivnosti, ki bodo dobra osnova za letošnje delo. Občina se finančno pripravlja na sanacijo komunalnih odpadkov, v nekdanjem vrtcu smo uredili prostore za Center za pospeševanje drobnega gospodarst- Mag. Vitomir Pretnar va, v katerem bodo Obrtna zbornica, Zadruga in podjetniško informacijski center ter nekateri podjetniki. Zelo resno se pripravlja urbanistična zasnova Jesenic in sanacija opuščenih obratov Železarne, obnovila se je gimnazija in zaključeni so projekti za novo telovadnico. Zagotovili smo sredstva za gradnjo garderob nogometnega in košarkarskega kluba, pomagali pri obnovi kegljišča, ki je eno najbolj modernih v Slo- veniji, na Plavškem travniku 2 se pripravlja program za obrt in podjetništvo. Nenazadnje si prizadevamo za odpravo dvoizmenskega pouka v šoli Prežihov Voranc, na rekonstrukcijo magistralne ceste skozi Jesenice, odobrili smo sredstva za plinifikacijo, pomagali pri obnovi kopališča v Ukovi. Veliko problemov pa še ostaja: tako lastninjenje javnih podjetij, statusna organiziranost športa..." Zdaj ste v. d. načelnika Upravne enote. Kaj sodi v upravno enoto in kako jo nameravate organizirati? "V skladu z navodili in pristojnostmi, ki jih imam. Davčna in geodetska uprava ter obramba sodita v neposredno pristojnost pristojnih ministrstev, pod upravno enoto pa sodijo notranje zadeve, urejanje prostora, sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo, obča uprava razen tistega dela, ki bo v pristojnosti občin. Pristojni smo tudi - po zadnjem navodilu - za matično službo in sklepanje zakonskih zvez. Skratka: Upravna enota upravlja vse naloge oblastnega značaja in smo upravni organ prve stopnje, kar pomeni tudi nadzorstvo nad zakonitostjo občine. Ne bo se veliko spremenilo, za občane bo potekalo vse tako kot doslej; načelniki pa določijo notranjo organizacijo in sistemizacijo, ki je tako kot moje delo vršilca dolžnosti začasnega značaja. "Koliko ljudi, zaposlenih v sedanji Upravni enoti, nameravate odpustiti? "Najprej morajo posamezna ministrstva opredeliti in uskladiti svoje naloge in pristojnosti ter sprejeti sistemiza-cijo, šele nato bomo sistemizacijo sprejeli tudi v Upravni enoti. Mislim pa, da večjih sprememb in odpuščanj ne bo, saj nas na Jesenicah ni veliko." Zdaj so na občini tri uprave neposredno pod ministrstvi, nastala je Upravne enota, za katero je pristojno ministrstvo za notranje zadeve in zraven je še lokalna skupnost ali občina. Kaj pa last občine in vseh takih in podobnih zadevah podpisali najemne pogodbe, lahko pa bo občina od nas lahko prevzela kakšen servis." Mar ne bo prihajalo do prepletanja nekaterih pristojnosti? "Ne. Vse naloge se bodo določile in razdelile. Upravna enota je zadolžena za evidenco, za izdajo dovoljenj, za f>ostopke, vse strokovne na-oge nekdanje občine in skupščine pa ostanejo lokal ni samoupravi." Kako boste sodelovali z Županom, z občinskimi svetniki? "Še vedno je odprto vprašanje, kako bo potekalo medsebojno informiranje, vendar bomo vsekakor skrbeli za sodelovanje z lokalno skupnostjo. Upravna enota ni odgovorna občinskemu svetu, ampak ministrstvu in skrbi za zakonitost vseh postopkov. Lahko sode lujemo z občinskim svetom, ni pa nujno..." • D. Sedej Lokalna samouprava po novem Z denarnico ali brez nje Eno od najpomembnejših vprašanj pri sestavi statutov novih občin ie: kaj, kako glede krajevnih skupnosti. Povsod, kjer so se v novih občinah ie konstituirali, kjer so izvolili tudi statutarne komisije (pa tudi tam, kjer jih to Čaka), bo nedvomno eno najpomembnejših vprašanj, kako v statutu opredeliti tako imenovano osnovno samoupravo, ki smo jo v dosedanjih občinah poznali pod imenom krajevne skupnosti in mariskje so v okviru njih imeli tudi vaške odbore. Navodila, ki jih dobivajo v nove občine (predsedniki statutarnih komisij), opredelujejo glede tega presojo in odločitev občinskim svetom in statutom, ki jih bodo sprejeli. Že v pripravah na volitve, ko so izstopale razprave o kandidatih za lupane, ko so si stranke s kandidati za člane občinskih svetov skušale pridobiti naklonjenost volivcev za Čimveč sedežev v občins kem svetu ali za predlaganega kandidata za župana, so se ponekod bolj, drugje manj glasno pojavljala tudi vprašanja, kakšni bodo v novih občinah položaj, vloga, pristojnosti, možnosti za odločanje in nenazadnje reševanje problemov in uresničevanje programov, kar smo bili vajeni na področju krajevne samouprave do zdaj. Posplošeni in precej nejasni hkrati so bili takrat odgovori, razlage, da bo neka oblika krajevne (osnovne) samouprave morala biti, da bi bile lahko to tudi krajevne skupnosti, da pa nenazadnje ime niti ni tako pomembno. Pomembno naj bi bilo, da brez takšnega ali drugačnega "krajevnega organiziranja", ki bo imelo povezavo s članom občinskega sveta in vpliv na oblikovanje programa in razreševanja problemov v posameznem delu občine, najbrž ne bo šlo. Bili pa so v pripravah na volitve tudi takšni (bolj izjemni) primeri, ko so na predstavitvah kandidatov volivci nedvoumno napovedovali, da bodo volili tiste kandidate, ki zagotavljajo, da sedanja oblika krajevnih skupnosti v novi občini ne bo ukinjena. Tam statutarne komisije, kjer jih že imajo in le-te te delajo na pripravi in izoblikovanju statuta (če bodo upoštevale voljo volivcev iz predvolilnega obdobja in dajanja obljub), ne bodo imele posebnih težav. Recimo, da bodo krajevne skupnosti, kot osnovno obliko krajevne samouprave, opredelile v statutu tudi za naprej. Vendar pa se v novih občinah s tem v zvezi vse bolj pojavlja vprašanje, kakšne bodo te krajevne skupnosti (ali kakor se bodo že pač imenovale) in kakšne pristojnosti oziroma možnosti bodo imele. Vse bolj izstopajo mnenja, da takšne kot so bile. vendar brez denarja (žiro računa) in opredelitve (pravna osti* ba), ne bodo mogle delovati To bi pomenilo reševanje problemov, odgovornost za uresničevanje skupnih želja v tem ali onem delu občine, vendar brez denarnice. Predsednik takšne krajevne (vaške ali podobne) skupnosti pa bi bil s člani sveta kvečjemu podoben beraču, ne pa organizatorju, da z občinskim denarjem in prispevkom ali delom krajanov na določenem območju skrbi za reševanje problema aH uresničitev in uspešen zaključek akcije. A. Zalar IZ GORENJSKIH OBČIN )lr 1 Ji Župan občine Naklo Ivan Stular: "Najprej potrebujemo tajnika!" Naklo, 4. januarja - V novi občini Naklo nimajo težav vsaj z urejanjem administrativnih zadev. Zanje skrbi sedanji tajnik KS Naklo Drago Goričan, Id naj bi ga po napovedih Župana Ivana Štularja imenovali za občinskega taj-nika že na januarski seji sveta. "Poleg tajnika bomo na začetku potrebovali Se ad-ministratorko, pozneje pa vsaj Se finančnega strokovnjaka. Če bo na razpolago kaj domaČih kadrov iz bivSe kranjske občine, bomo dali prednost pri zaposlitvi njim. Sam bom župansko dolžnost opravljal nepoklicno, vendar bom ob določenih uradnih urah na voljo ljudem vsak teden. Zaenkrat še urejamo začasni sedež občine, ki bo v domu kulture na Kranjski 1 v Naklem. Sejno sobo nameravamo pregraditi, da bi tam tudi pisarna za tajnika in administratorko. Ko se bo uprava Kmetijske zadruge preselila v novo stavbo v industrijski coni, bomo še letos preselili sedež občine v zadružni dom. Seveda se bomo prej pogodili o najemu teh prostorov za občinske potrebe. Zaenkrat še nimamo na razpolago ničesar, razen ecata občinskega sveta, i smo ga že uporabili pri odprtju žiro računa. Upamo, da bo nanj začel kmalu pritekati denar, čeprav se s pomočjo krajevne skupnosti znajdemo tudi brez vse-ga. Kot dosedanji predsednik KS imam namreč toliko vpliva, da je možno v dogovoru z domačini dobro sodelovati, dokler občinska uprava še ne zaživi. Sedaj je najpomembnejše, da začne Čimprej z delom občinski tajnik. Imenovali ga bomo na januarski seji, ko naj bi obravnavali tudi osnutek statuta. Potlej bo na vrsti priprava občinskega proračuna, s katerim bomo uresničili dogovorjene naloge." • S. Saje Upravna enota Tržič že deluje Upravni oddelki bodo delali pod občinsko strehi; Večina od 43 zaposlenih v prejšnji tržiški občinski skupščini nadaljuje z delom v upravni enote državnih ministrstev. Vo oddelkov še niso imenovani, vendar svoje odgovornosti že izpolnjujejo. Potreben bo dogovor z občino o najemu prostoro' opreme, ki bo po mnenju v. d. načelnice upravne enote Tržič Alenke Maršič-Bedina gotovo dosežen. re Tržič, 4. januarja - "S seznama 43 zaposlenih v prejšnji občini Tržič jih 34 prehaja 1. januarja 1995 v delovno razmerje v upravno enoto Tržič. Gre za delavce, katerih delokrog je opredeljen po zakonu o organizaciji in delovnem področju državnih ministrstev. Tako so v upravni enoti dosedanji oddelki za notranje zadeve, za prostor in okolje ter za gospodarstvo in družbene dejavnosti, obrambni oddelek pa spada neposredno pod ministrstvo za obrambo, vodje oddelkov bodo imenovani, ko bo potrjeno načelništ-vo upravne enote. To naj bi se zgodilo čimprej, vendar že sedaj opravljamo vsak svoje naloge, je povedala v. d. načelnice upravne enote Tržič Alenka Maršič -Bedina firvi delovni dan letošnjega eta, ko je že imela delovni sestanek z bodočimi vodji oddelkov. Večina od devetih delavcev, ki ostajajo na razpolago novi občini Tržič, je iz oddelka za finance in splošne posle. Koliko izmed njih bo dobilo delo, in koliko ljudi bo za delovanje nove občine še potrebnih, bo s predlogom sistemizacije delovnih mest določil tržiški župan. Ker se bodo naloge iz pristojnosti upravne enote in lokalne uprave na določenih delih prekrivale, se bo potrebno dogovarjati tako o njihovem izpolnjevanju in pokrivanju stroškov zanje sosveta občinske uprave. in državne način dela čimbolj en*8,1 Seveda so nekatera vpral* na začetku še nerešena, rol njimi tudi dogovor o najB'a občinskih prostorov'"* opreme. Vseeno upan#V "Delo v eni stavbi nas v Tržiču postavlja v ugoden Ker bo sodelovanje z lokalno položaj, ki bo omogočal pre- skupnostjo potrebno tudi pri bivalcem kar najkrajšo pot pri bomo sporazumno rešili **• obravnavanju problemov urejanju zadev. S stalnimi stiki to stvar," je napovedala r?** skupnega pomena, v Tržiču si bomo v gorenjskih upravnih ka Maršič -Bedina. ''Ja že razmišljajo o ustanovitvi enotah prizadevali, da bo S. SPV- -i Porodni krči novih občin Župani so v preveliki meri prepuščeni svoji iznajdljivosti, saj ima zaf. preveč lukenj in premalo dejstev, na katere bi se bilo moč opreti. Župan občine Šenčur Franc Kern Kljub dobri volji težaven začetek Šenčur, 4. januarja • "Prvi delovni dan sem sam prišel v dom krajanov v Šenčurju, kjer bo začasni sedež občine. Kljub dobri volji in izkušnjam mi je bilo težko ob spoznanju, da občina nima na začetku niti osnovnih stvari; prostori so še neurejeni, na razpolago ni nobenega materiala, še manj pa denarja za prve naloge. Zaenkrat je pripravljen samo občinski žig, urejene pa so tudi formalnosti za odprtje žiro računa," je povedal šenčurski župan Franc Kern o začetku delovanja občine. Najprej se je lotil iskanja izvajalcev, ki bodo preuredili prostore sedeža KS za potrebe nove občine. Ta naloga mora biti opravljena do 15. januarja, saj bi radi čimprej zaposlili v občinski upravi vsaj tajnika, od takrat naprej pa namerava tudi župan rezervirati dva dneva v tednu za pogovore z občani, enkrat dopoldne, drugič popoldne. Župan se je obenem lotil organizacije občinske uprave, v kateri naj bi sredi februarja začelo z delom pet ali šest ljudi. "Marsikaj o nalogah novih občin je še neznanega, zato je težko predvideti kadrovsko organiziranost. Na žalost so v državi pre- malo razmišljali, kako bodo delale nove občine na začetku. Če že niso poskrbeli za najnujnejša zagonska sredstva, morajo preprečiti vsaj poskuse cepitve občine na samem začetku. Občina mora vedeti, s koliko ljudmi se lahko organizira. V enakem obsegu, kot je bilo število prebivalcev ob volitvah, mora delovati vsaj do konca mandata. Pred novimi volitvami se bodo ljudje lahko odločali o morebitnih spremembah, zaenkrat pa je v ospredju reševanje drugih problemov. O njih bo govora na drugi seji občinskega sveta sredi januarja, za katero se gradivo še pripravlja." • S. Saje Z novim letom je reforma lokalne samouprave dosegla svoj vrh. Vsaj tako bi se dalo sklepati po kopici novonastalih občin, resnica pa je žal daleč od tega. Novonastale občine, ki so se praktično čez noč prelevile v relativno samostojne upravne enote, nimajo niti najosnovnejših pogojev za delo. Dva taka tipična primera sta občini Mengeš in Medvode. Občina Mengeš je nastala iz krajevne skupnosti Mengeš, dela domžalske občine. Po besedah župana Janeza Pera to predstavlja neke vrste prednost, saj kot prejšnji predsednik te krajevne skupnosti le nadaljuje delo, največje težave pa mu povzroča izgradnja sistema občinske uprave. Prav tu po njegovem mnenju zakonsko ni nič jasnega, prav tako pa ni nikogar, h Komur bi se bilo možno obrniti za nasvet. Nova občina Mengeš trenutno domuje v prostorih tamkajšnjega Gasilskega društva, v načrtih pa imajo selitev v OBVESTILO! stavbo stare občine, kjer že poteka adaptacija prostorov. Edina težava je, da je za stavbo cerkev vložila dena-cionalizacijski zahtevek, ki naj bi ga izplačal sklad. Občina Mengeš že ima svoj žig in odprt žiro račun. Komunalno še naprej ostaja vezana na domžalsko Komunalno podjetje, ki bo poleg zaposlenih, skupne lastnine in zemljišč ter objektov v stari občini predmet delitvene bilance štirih občin naslednic. V Medvodah so pri organizaciji nove občine še popolnoma na začetku. Poleg izredno slabe zakonodaje je po mišljenju župana Staneta Žagarja k temu precej prispevala tudi neuspešnost prve seje občinskega sveta, ki se bo nadaljevala v četrtek. Tako se v novi občini pri konstituiranju občinske uprave še ni zgodila niti ena stvar. Občina praktično še ni konstituirana, nima ne žiga ne žiro računa. Zmeda je po županovem mnenju popolna, glavni krivec za to pa je 'L •av t' '.a v :iu |d< me zakon, ki zaradi svojih tih lukenj ne funkcio(-0r zakonske luknje bi bile >pi kakor manjše, če bi pri se\vi, zakona sodelovala str1 ir Nujne so improvizacije,le7 pa v organizacijo vna^le nered in nedoslednostrej prehodnem obdobju bcKhje naprej delovale uprfco službe v okviru bivše obde Šiška, katerih financiranj ci razdeljeno po ključu Vo občine naslednice. Delit« z bilanca stare občine bo >tn na šele po sprejemu stali kar pa predstavlja vsaj p 1 kih, ki smo jih doslej im«°; starih občinah, bomo še m* časa hodili tja, kamor hodili že doslej. Vsi sk]V lahko le upamo, da C nove občine svoje otnfL bolezni čimprej prebolel.^ bomo končno zaživeli v1 lokalni samoupravi. DA rat pa bomo pač mora^ malcepotrpeti. • Uroš ŠrjJ ■ fVi fcai ZARADI HOKEJSKE TEKME NA DRSALIŠČU V KRANJU V NEDELJO, v< JANUARJA, OB 18. URI REKREACIJSKO DRSANJE ODPADE! GORENJSKI SEJEM KRANJ «- avtolin trgovinaJn $ Kranj: Bleivvelsova It 10, Jesenice: Cetta ML Tita 28» Avtoline FIAT Lancia Alfa Romeo Ugodne cene v januarju za vse modele Rezervni deli - dodatna oprema Pestra izbira R. A. - AX TRE 89 L - 8.640 DEM - R5 Campus 90 L - 9.187 DEM -TIP01.4S3V93L- 17.400 DEM - R5 Campus 3V 92 L - 10.615 DEM - FORD SIERRA 2,0i GHIA 90 L - 18.900 DEM - GOLF JXD 89 - 10.500 DEM - LADA NIVA 88 - 4.940 DEM -TEMPRATD 1,9 93 - 19.715 DEM - Cirquecento 94 - 11.900 DEM -LADA 1,3 SAM 89- 4.490 DEM - R5 Campus 30 92 - 10.340 DEM - JUGO 55 koral 90 - 4.350 DEM Metod Ferbar, v.d. načelnika upravne enote Kranj Strpno o delitvi dela in ljudi Ljudje iz novih občin Kranj, Naklo, Preddvor, Cerklje in Šenčur urejajo upravne posle (osebne, prometne, lokacijske, gradbene dokumente ipd.) v upravni enoti Kranj Kranj, 6. januarja - Za v.d. načelnika upravne enote je bil pred iztekom leta imenovan Metod Ferbar, dipl. organizator, ki je dotlej vodil upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Njegova trenutno najpomembnejša naloga je, da oblikuje upravno enoto tako, da občani reorganizacije sploh ne bodo opazili, po drugi strani pa bo moral z novimi župani občin, zlasti še s kranjskim, čimprej doreči, koliko ljudi in prostorov bo upravna enota potrebovala zase. Z novim letom so vse upravne naloge prešle v pristojnost posameznih ministrstev, v upravni enoti, ki je njihov podaljšek, so strnjene tiste upravne naloge oziroma storitve, ki jih ministrstva želijo približati ljudem, izv-zemši geodetsko upravo, obrambo in zaščito ter inšpekcije, ki so "padle" neposredno pod ministrstva. "Reorganizacija uprave bo dolgoročno prinesla nekatere prednosti, predvsem bo izničila možnost vpliva lokalnih politik na odločanje v upravnih zadevah, vsem strankam v upravnih postopkih je namreč treba zagotoviti enako varstvo pravic Začetek pa prinaša s seboj tudi slabosti; gre zlasti za nedorečenosti v notranji delitvi dela med posameznimi delavci, ki so doslej "pokrivali" področja več ministrstev. Delitev dela in financiranje bo treba urejati s pogodbami. Drug problem so prostori. Zakon o upravi pravi, da upravne enote delajo v prostorih in z opremo, ki so jih do zdaj opravljali oziroma jo uporabljali občinski upravni organi. Prostori ostanejo v lasti občine, vendar so jih občine dolžne dati v uporabo uprav- nim enotam. Na lastnino se vežejo tudi ljudje. V kranjski občinski stavbi bo pet različnih uporabnikov. Potrebnega bo precej strpnega dogovarjanja." Posamezna ministrstva po zakonu prevzamejo delavce, ki so doslej opravljali upravne naloge. Na kranjski občini je bilo zaposlenih 209 ljudi, nekateri so sami odTl na nova dela, 38 jih je,e« novim letom prešlo v mil* trslvo za obrambo in g^,, detsko upravo, 171 jih osti c, Koliko jih bo zaposlila ^p, ravna enota in koliko n^a občine, še ni dorečeno. ,jl "Po moji oceni bistveni presežkov ne bo. Tudi n« občine bodo potrebovale P'l katere ljudi," pravi Met'n; Ferbar. Delavci iz občinsH^ tehničnih služb, nekdaU] sekretarji skupščine obči' in izvršnega sveta, zaposlil j v sekretariatu za finali« bodo gotovo še naprej 0 s činski uslužbenci. p Metod Ferbar priznava.jaj v novi službi ni lahko. Zafy|;i o upravi je bil sprejet šele 'Vt oktobra lani, veljati je z*ir< petnajst dni kasneje, vT$'.|t dolžnosti načelnikov upfC, nih enot so bili imenovjj~ šele pred koncem leta ( dokončno imenovanje v v di bodo potrebna tudi sog'*1; ja občinskih svetov), šele ?*e decembra so vedeji do* ' prva navodila za delo. Tf kot pri lokalni samouprav^" država "zatajila" tudi I reorganizaciji državne ^ rave. .et H. Jelovčan, foto: L. J«™ ' ra ^ ^ek, 6. januarja 1995 PO GORENJSKEM )lniki pomagali pri opremljanju ambulante "to boljšo kvaliteto življenja 'tadkornih bolnikov .^lniki iz Društva sladkornih bolnikov Kranj so lani zbrali del denarja za Temo, potrebno pri odkrivanju kroničnih zapletov sladkorne bolezni. ,n( sladkorno boleznijo, ena najpogostejših kroničnih bolezni, raj> svetu obolelo ze okoli sto milijonov ljudi, od tega v aropi 10 milijonov ljudi. V mnogih državah je danes iajglaviten vzrok smrti, invalidnosti in visokih stroškov 0v*av|jenja. Zaradi kroničnih zapletov (spremembe na malih mdi, predvsem oči in ledvic, ter spremembe na velikih žilah, jljsti arteroskleroza) pogostokrat obolevajo za srčno žilnimi a., min.! ——J • - -------. ___»------1._ 1....* ta. lannro se namreč morajo, da kljub nacionalnemu programu in družbeni podpori, ostane sladkorna bolezen predvsem njihova, in daje ob tej bolezni bolj kot ob Katerikoli drugi kronični bolezni potreben njihov aktiven pristop. O tem so lani med drugim govorili tudi na srečanju v Rogaški Slatini, ki se ga je iz kranjskega društva udeležil njihov predsednik Miha Logar. jeznimi, pri njih Bolniki in zdravniki, ki se ukvarjajo s sladkorno boleznijo, se zahvaljujejo vsem sponzorjem, med njimi tudi predstavniku firme VPD Bled, ki je lani dispanzerju podaril kvalitetni osebni računalnik. la v ambulanti za diabetike v Kranju. 'Leta 1989 je Svetovna ravstvena organizacija spre- poroča mednarodna diabetološka zveza in tudi L-jo ukrepe za preprečitev snega nastanka, ohranjajo ffclitcto življenja bolnikov, iol,bijo za zdravstveno vzgojo, lejprečujejo kronične zaplete. sC\ošne cilje pri preprečevan->tr in zdravljenju sladkorne je,lezni in konkretne cilje za ci in v dispanzerju e P kletno obdobje je istega leta društva sladkornih bolnikov astrejelo mednarodno zdru- sprožili akcuo zbiranja tina preiskav. Pri takih pogojih tudi nimamo možnosti za poglobljeno zdravstvenovzgoj-no izobraževanje bolnikov in aktivno iskanje in zdravljenje kroničnih zapletov. Izdelali smo program dela v bolnišni-rek narodno zdru-or<:o imenovani Saintvincents-obdcklaraciji. Med konkretni-mj cilji je bilo tudi zmanjšanje j Vonastale slepote za tretji-lif, zmanjšati odpoved ledvic O jtretjino, za polovico zmanj 5tii število amputacij zaradi ptfigrene, izboljšati izid noseč-sti diabetičnih žensk ter jjpnjšati obolevnost in umrl-5et>si za koronarno boleznijo 0jj diabetikih z intenzivno Tiefe°i° glede dejavnikov tve-gfljija," je o ciljih boja zoper )f dkorno bole/.en, za katero syov Sloveniji zbolelo že 70 joč ljudi, povedala dr. Jana >tr(fč * ™rh- ^gj'Ker Samtvincentska dek-y[acija zavezuje vse, ki delajo s sladkornimi bolniki, smo jdi v našem dispanzerju razbijali o izboljšanju kvalitete 'Ma. Ugotavljamo, da po tvilu pregledov močno predamo normative, ki jih pri- sprožili akcijo zbiranja finančnih sredstev za opremo dispanzerja. Društvo sladkornih bolnikov iz Kranja je pri 27 podjetjih, ustanovah in posameznikih lani zbralo 692.929 tolarjev. Ker je denar za opremo ambulante, za kar so nameravali prvotno nameniti ta denar, zagotovil Golnik, bodo zbrana sredstva uporabili v druge namene, nakupili bodo opremo, ki jo potrebujejo pri vzgojnoizobra-tevalnem delu. Od septembra dalje že izvajamo del načrtovanih no vosti: bolnike naročamo ob določeni uri, kri odvzame naša sestra in določi krvni sladkor na našem novem analizatorju glukoze. Na novo določamo tudi HBA1C na aparatu DCA 2000, ki je prav tako naša nova pridobitev. Preiskava je ključnega pomena za dokaz urejenosti krvnega sladkorja v zadnjih dveh do treh mesecih, medtem ko aktualne vrednosti sladkorja kažejo le del dogajanja v teku spremljanja sladkorne bolezni, na novo določamo tudi mikroalbu-mine v urinu. Test je pomemben za zgodnje ugotavljanje prizadetosti ledvic. Dobili smo tudi opremo za žilno diagnostiko, s čimer so dani pogoji, da začne z delom naša ambulanta za diabetčno nogo. V to opremo sodi Dopplerjev ultrazvočni detektor in aparat za akralno pletizmografijo. " Dr. Jana Kreč - Sorli poudarja pomen zdravstvenega izobraževanja bolnikov, ki ga poleg zdravstvenega osebja izvaja tudi društvo sladkornih bolnikov. Sodelovanje medicinskih strokovnjakov in društva je zgledno, zato bi bilo lahko članstvo v slednjem še številčnejše. Zavedati "Pri našem dolgoletnem delu z diabetiki opažamo, da je glavni vzrok za slabo urejenost bolezni premajhno sodelovanje bolnikov. Zahtevana sprememba načina življenja je namreč pogosto v nasprotju z njihovim dosedanjim, dietna navodila za prehrano bolnikov na insu-tinski terapiji so zlasti starejšim ljudem slabo razumljiva, omejena s finančnimi možnostmi, pa tudi priporočena dieta bolnikom, ki niso na insulinu, v neskladju z načinom prehranjevanja slovenskega prebivalstva," ugotavlja dr. Jana Kreč - Šorli. "Zavedamo se, da nas ravno na tem področju čaka veliko dela. Zato smo pripravili program za kontinuirano zdravstveno vzgojno izobraževanje, ki bo potekal v posebni ambulanti. Program smo pripravili za razlfične starostne skupine in tipe sladkornih bolezni, kot minimalni in razširjeni program. Ambulanto bomo opremili s sodobnimi učnimi pripomočki in preverjali znanje. V veliko pomoč so nam brošurice z navodili za prehrano in kako ukrepati pri zapletih. To so brezplačno pripravile farmacevtske tovarne, zlasti Krka, Pliva, Novo Nordisk. Poseben poudarek bomo namenjali tudi preprečevanju kroničnih za- Eletov, zlasti diabetične noge, i bo v kratkem začela z delom." • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Prednovoletna obdaritev v Čirčah Sedemdesetletniki so ostali prikrajšani? Čirče, 6. januarja - V krajevnih organizacijah Rdečega križa je že več let v navadi, da ob novem letu obdarujejo najstarejše krajane. Tako je bilo pred letošnjimi prazniki tudi v Čirčah. Po praznikih pa smo v uredništvo dobili klic 74-letne bralke, Češ da so na mnoge starostnike v tem kraju očitno pozabili. Sklicuje se na zapis v našem časopisu, ki pravi, da so za obdaritev prišli v poštev krajani nad 70 let. Obrnili smo se na predsednika krajevne organizacije RK Ivana Benčeviča, ki nam je povedal, da so v kraju tokrat obdarili 60 krajanov, starih nad 75 in ne nad 70 let. Dejal je, da sredstva Rdečega križa žal ne zadoščajo, da bi obdarili tudi mlajše. Na voljo imajo namreč samo pičlo članarino, ki jo ob letu porabijo za obdarovanje, po krvodajalskih akcijah pa vsako leto pogostijo tudi svoje krvodajalce. Lani so jih imeli 46. Tudi k darilnemu paketu za starostnike ob novem letu je polovico denarja primaknila krajevna skupnost. V Čirčah ie že več kot sto prebivalcev, starih nad 70 let, in če bi hoteli misliti na vse, bi potrebovali več denarja. Naj še dodamo, da se o načinu obdaritve in o morebitni starostni meji obdarovancev odločijo v vsaki krajevni organizaciji RK sami. Kjer je starostnikov veliko, denarja pa malo, pač pomaknejo starostno mejo višje. Starejši ljudje, ki jim bolj kot darilo prija pozornost ob prazniku, se v takih primerih zadovoljijo tudi z voščilom. • I). Ž. Še 94 invalidskih podjetij Ljubljana, 6. januarja - Mnoga podjetja, ki so se znašla v težavah, želijo svoje invalide zaposliti v invalidskih podjetjih, ki so zaradi zmanjšane delazmožnosti te populacije deležna določenih olajšav in oprostitev plačila nekaterih prispevkov in dajatev. Status invalidskih podjetij "podeljuje" vlada na predlog ministrstva za delo. Od leta 1976 do sedaj je bilo v Sloveniji ustanovljenih 99 invalidskih podjetij. Zaradi neizpolnjenih pogojev za pridobitev olajšav iz naslova statusa invalidskih podjetij je ta status izgubilo pet podjetij, trije le v letu 1994. Zdaj je torej registriranih 94 invalidskih podjetij, v njih je zaposlenih približno 5500 delavcev, torej približno 44 odstotkov invalidov II. in II. kategorije. Vlada je v minulem letu podelila status invalidskega podjetja 35 podjetjem. Umetnost pogovora 0, ve samoplačniški ginekološki ambulanti Kranj, 6. januarja - Na kranjskem radiu so ponedeljkovi večeri namenjeni pogovorom z zanimivimi gosti. Avtorica oddaj z delovnim naslovom Drugačen pogled, bo v ponedeljek, 9. januarja, v studiu gostila tri sobesednike: dr. Lucijo Vrabič, duhovnika Benedikta Lavriha in profesorico Bernardo Pulko. Oddaje Jane Debeljak vselej nosijo pozitivno sporočilo, s sogovorniki vedno pokaže pol v bolj spodbudno prihodnost, njen moto pa pravi: "Ni treba spreminjati stvari, treba je spremeniti pogled nanje " Tokrat se bo s sogovorniki pogovarjala o umetnosti pogovora, prihodnja oddaja čez dva tedna pa bo obravnavala meditacijo in molitev. Učenci nastopajo Podnart - V Kulturnem domu v Podnartu bo jutri, v soboto, ob 19. uri nastop učencev osnovne šole Stane Žagar Ovsiše. Predstavili se bodo z recitacijami, kratkimi igricami, pel bo tudi šolski pevski zbor. Nastopila bo tudi šele septembra lani ustanovljena otroška folklorna skupina Voše. Kot gost bo nastopila tudi Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča. • L. M. l o------------* —----------- jamoplačništvo bo skrajšalo čakalne dobe ... ...___ y _ i_ __- m. v odri specialistih v gorenjskem osnovnem zdravstvu, kjer pacienti na storitev čakajo vec j[fesecev, v javnem zavodu uvajajo samoplačniške ambulante. #iranj, 6. januarja - Tako že delata dve okulistični ambulanti sl,,ena za akupunkturo, v kratkem pa naj bi za samoplačnice 1 mrli tudi dve ginekološki ambulanti, ena v Kranju in druga n Radovljici. Samoplačniške ambulante so namenjene tistemu »ju ljudi, ki ni voljan čakati na tovrstne storitve, in si lahko ve»Košci, da jo plača. "Po novih pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja bo morala vsaka žena izbrati tudi svojega ginekologa, in sicer praviloma v zdravstvenem domu ali za kliniki tudi doplačati razliko v ceni. ki velja za storitev v zdravstvenem domu in tisto, ki velja na kliniki. Ob takih okoliščinah se bo zanimanje za storitve v ginekoloških le ^Ugotavljamo, da je dis- pa 1.500 tolarjev. Višja cena v vnz^.rska deiavnosl v našem Radovljici gre na račun tega, rts^vodu zelo obremenjena: da morajo vzorce pošiljati v diKvpraševanja po storitvah laboratorij drugam. ja po storitvah »ko, čakalne dobe --j-e«'- Pacienti, ki imajo iayio časa, zato pa več denar-J so pripravljeni tudi plačati, (prej pridejo na vrsto. Zato **'-ajamo samoplačniške am b$ ve astylge ?! dodaja Jože Vetemik. "Treba je vedeti, da bo morala ob izbiri svojega ginekologa na lPy£a ambulanto za akupunk-° (ro in dvema okulističnima vi zdaj zaradi velikega zani- jpnja odločajo tudi za dve jghtkološki ambulanti. Ena ^0\p odprta v Kranju, in sicer ^ torkih dopoldne in četrtih popoldne, v Radovljici pa U I sredah popoldne. Cena , ifiekološkega pregleda bo kdvidoma 4.iXX) tolarjev, za i^vzcm brisa bodo v Kranju računali 1.100, v Radovljici Nova pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidevajo, da si bo tena osebnega ginekologa izbrala v zdravstvenem domu. Toda glede na predpisane normative imajo v zdravstvenih domovih premalo ekip in ne morejo vsem zagotoviti tovrstnega zdravstvenega varstva. Mnogo tena na Gorenjskem namesto v dispanzerjih zdravstvenih domov poišče ginekologa v bolnišnici. Ali bodo morale te v prihodnje zamenjati zdravnika in ustanovo ali pa storitev v dosedanji ustanovi plačati? Prof. dr. Marko Lavrič, direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju pravi, da so zadeve zaenkrat še nejasne, da pa je sam proti temu, da bi morale njihove pacientke plačevati ginekološke preglede. Nasprotno, sami so zelo zainteresirani, da pacientke prihajajo k njim. Čeprav ponekod menijo, da bi morale bolnišnice izvajati zgolj bolnišnično dejavnost, pa v kranjski porodnišnici telijo še naprej zdruievati vso ginekološko dejavnost. V njihovih ginekoloških ambulantah tudi m pretirane čakalne dobe. Žene čakajo največ mesec dni, le pri enem od zdravnikov je čakalna doba zaradi načina dela nekoliko daljša. zaravsivenem uomu au posebni praksi in le izjemoma v dispanzerjih zdravstvenih do-bolnišnici ali na kliniki," mov še povečalo. V takem primeru bomo najbrž potrebovali še dodaten ginekološki team, vsaj v Kranju, kjer je Žena v starosti nad 13 let, 31.800, normativ pa je en ginekolog na 9000 žena, starih nad 13 let. " Če naj bo to redna in ne samoplačniška ambulanta, potem jo mora potrditi zdravstvena zavarovalnica, ki jo plačuje. Samoplačniške ambulante pa se financirajo same, zato se tudi cene teh storitev oblikujejo po tržnih načelih. Kaže, da bo samoplačništva v prihodnje vse več. Zavarovalnica bo plačevala le osnovni program, ne pa tudi preseganja. Kjer je denimo dejavnost kadrovsko deficitarna, do javno zdravstvo pacientom nudilo toliko, kot priznava država, presežek storitev bo pač na tržišču. • D. Z. Žlebir Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, Smledniška c. 3, Kranj razpisuje prosto delovno mesto: - STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PRAKTIČNI POUK MLEKARSTVA Pogoji: uspešno zaključena srednja mlekarska šola, zaželene delovne izkušnje v mlekarstvu. Delo se sklene za določen čas do 31. 8. 1995. Prošnje z dokazili pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi. Pro f ommerce TAKOJ ZAPOSLIMO: 1. Tajnico glavnega direktorja - za nedoločen čas Pogoj: najmanj srednja izobrazba, obvezno pisno in govorno znanje angleščine, predhodne izkušnje, urejenost, komunikativnost 2. Vodjo računovodstva - za nedoločen čas ali po dogovoru (honorarno) Pogoj: najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri, samostojno vodenje računovodstva (zaključni račun), piedhodne izkušnje Ponudbe z osebnimi podatki ter dokazili pošijite najkasneje do KULTURA UREJA: LEA MENCINGER tek KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V mali renesančni dvorani Mestne hiše je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikarka Nataša Pičman. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Bonija Ceha. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slan. V kavarni Rckar razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V bistroju Želva razstavlja akrile France Berce. KRANJSKA GORA - Liznjckova domačija je ponovno odprta in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. V avli hotela Kompas so podaljšali razstavo arhitekturnih maket na temo Slovenski kozolec arhitekta Bojana Hrelje. Sredi tega meseca se bo razstava preselila v Dolenjski muzej v Novo mesto. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja slike, reliefe in plastike Eva Gašperšič. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled pregledna fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slovenska razstava fotografij Kranj 1994. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu- pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij svetopisemskih prilik akad. slikarke Maje Šubic. KAMNIK - V razstavišču Veronika Še do konca tega tedna razstavlja akvarele Bogdan Potnik. V kavarni Veronika razstavlja akademska slikarka Milena Gregorič. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine, Celovška 23 je na ogled razstava Slovenski olimpizem. KOLEDVA IZ KROPE Begunje- Božični, novoletni in trikraljevski prazniki so bili nekdaj zaznamovani in olepšani s koledniškimi obhodi. Koledniki sodobnega časa prihajajo jutri, v soboto, ob 18. uri v galerijo Avsenik. Z Moškim zborom iz Krope pod vodstvom Fgija Gašperšiča bosta nastopila tudi solista Zlata in Dragiša Ognjanovič. Skupaj bodo predstavili več kolednic iz Krope in Kamne Gorice. Moški zbor iz Podnarta pa bo predstavil koledniške pesmi iz drugih evropskih dežel. ŽENSKE FOTOGRAFIRAJO Jesenice Razmeroma redke so fotografske razstave, ki bi udeležence ločevale po spolu. Zdaj so se Fotografska zveza Slovenije, Foto klub Andrej Prešern z Jesenic in revija Jana odločile razpisati natečaj za I. slovensko državno razstavo fotografij "Slovenske ženske se predstavljajo". Pravico do sodelovanja imajo ženske v Sloveniji in v zamejstvu v starosti od 16 let naprej. Tema fotografij ni predpisana, vsaka avtorica pa lahko sodeluje s šestimi crnobeltmi in šestimi barvnimi fotografijami Najmanjša velikost fotografij je 18-krat 24 cm, največja pa 30-krat 40 cm Fotografije 18-krat 24 cm morajo biti kasirane na tanki podlagi velikosti 30-krat 40 cm. Fotografije, na hrbtni strani morajo biti napisani podatki o avtorici, je treba poslati do 3. februarja letos na naslov: Foto klub Andrej Prešern Jesenice, p.p. 61, 64270 Jesenice. Fotografije bodo ocenjevali predstavniki Fotografske zveze Slovenije in revije Jana ter slike izbrali tudi za razstavo, ki bo odprta 8. marca letos ob 18. uri v galerijskih prostorih Kosove graščine na Jesenicah. Na otvoritvi bodo najboljšim podeljene nagrade. • L. M. SLED V TEMI Pred kratkim je Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije založilo knjigo Sled v temi avtorja Marjana Učakarja. S to knjigo avtor s partizanskim imenom Lubo predstavlja prvo knjigo trilogije z naslovom Viharna pot. Prepoveduje o specifični partizanski enoti, njeni organiziranosti in delovanju, boju za zvezo, preživetje, o ljubezni. Svoje korenine jc enota z imenom TV pognala pod obronki Roga v vasici Poljane, mrežo svojih postaj pa razširila po Štajerski, Primorski, Koroški, Gorenjski in Prekmurju. Avtor, sicer borec v operativnih enotah partizanske vojske in politični komisar Dolenjske relejne linije, je napisai romanizirano pripoved o drugi svetovni vojni na našm Ueh, pri tem pa posebej osvetlil vojaško partizansko enolo. ki so jo poznali pod imenom Terenski vod. • L.M. Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI SOBO* AMATI tJA GledaliSka skupina UNIKAT; MEH ZA SMEH v Klubu RAGTIME Sejmišče 2, v soboto 7. jem. ob 10. uri ZKO Kranj - med delom in načrti BO LETO 1995 PRINESLO DVORANIC* ( Mladi člani Gledališke šole pri Centru kulturnih dejavnosti, drugi letnik, so lani pripravili predstavo otroške igrice Maks Žvižgač v režiji Lojzeta Domajnka. - večinoma pomagati same. V tej novi sezoni je Center Lani se je pojavilo kar nekaj kulturnih dejavnosti pri ZKO novih pevskih skupin, tudi Kranj prvikrat doslej razširil nove folklorne skupine so ali otroške lutkovne prireditve od pa so povečale število svojih oktobra pa neprekinjeno do sekcij. Kar pa je še bolj konca marca. Trideset sobot- pomembno ob tem večanju nih matinej je kar lep prir- števila, pa je to, da se je med editveni zalogaj. Tečaje in njimi oblikovalo kar nekaj delavnice pa bo letos podob- izredno dobrih. Če se je prej no kot lani obiskovalo med na primer vedno izpostavljala 500 do 600 otrok in odraslih, le kvaliteta Akademskega - pevskega zbora France Prešeren, Gledališča čez cesto in Folklorne skupine Sava, potem pa . je seznama skoraj zmanjkalo, pa je zdaj v tem krogu najboljših že več gneče. Na glasbenem področju je ta Kranj - Prestop v novo leto je za vso dejavnost v okviru Zveze kulturnih organizacij prav nekje na sredini cclolet^ programa. Zato o tem, kaj je bilo narejenega in o načrtih raje govorijo ob zaključku sezone, ki seveda sovpada s po^fj. šolskimi počitnicami. Vendar pa so prav ob novem letu na Zvezi kulturnih organizacij Kranj vedeli povedati vsaj dven-n novici: prvo - večji nastrešek na stavbi - je mogoče tudi videti, drugo - nekaj denarja za delo društev v okviru ZKO, ptti dolgotrajni finančni suši za ljubiteljsko kulturno dejavnost v Kranju vsekakor nekaj izjemnega. »i. -------ad Mnogi starši, ki pripeljejo otroke na tečaje v Center kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj, se sprašujejo, ali se je morda prenova stavbe na Sejmišču vendarle že začela. Nastrešek nad vhodnimi vrati so namreč pred kratkim povečali, tako da v slabem vremenu res nudi nekaj zaščite. Večini je tudi znano, da je kranjska občina, potem ko se je Zveza kulturnih organizacij preselila iz gradu Kieselstein na Sejmišče, obljubila na podstrešju stavbe urediti večnamensko dvoranico za okoli 130 sedežev, ki naj bi nadomestila prejšnje delovne in prireditvene prostore v Tomšičevi ulici. V dvoranici bo, potem ko bo seveda dokončana, stekel program, ki se zaradi prostorske stiske odvija v sosednjem sicer gostoljubnem Ragtime klubu, to so predvsem sobotne lutkovne matineje. Otroške prireditve pa bo seveda kasneje mogoče še popestriti in predvsem dopolnjevati tudi s predstavami iz gledaliških delavnic, ki delujejo v okviru Centra kulturnih dejavnosti. No, od obljub je zdaj prišlo že do načrtov, po katerih je na podstrehi predvidena dvoranica s stranskimi prostori. Vendar pa še nič ne kaže, da bo dvoranica že letos tudi nared; v občinski blagajni se je za zdaj našlo le toliko denarja, da so popravili in povečali vsaj nadstrešek. "Od dvoranice si res veliko obetamo," je povedal Janez Eržen, tajnik ZKO Kranj. "Prostora za otroške prireditve preprosto ni, vsaj ustrez nega ne. V tej dvoranici, ki sicer ne bo imela odra, pa bo lahko potekalo marsikaj - od lutkovnih predstav, otroških gledaliških predstav, plesnih nastopov in podobno. Naša gledališka šola ima zdaj tri letnike, naslednje leto bo že četrti in seveda Še gledališka skupina iz vseh teh letnikov. Zdaj predstavice pripravljajo v najetih prostorih po Kranju in izven mesta, kar stane, pa še otroke je treba voziti tja in nazaj. Nov prostor pa bo gotovo tudi rešitev za druge skupine v okviru ZKO, kot so na primer Gledališče čez cesto. Lutke čez cesto in druge, ki zdaj !e s težavo in ob dodatnih stroških lahko pripravijo predstave." Tako kot druge Zveze kulturnih organizacij tudi na kranjski te dni pripravljajo letna poročila za preteklo leto. v njem bodo vsekakor lahko zapisali, da se je ne glede na trde pogoje delovanja društev in skupin, njihovo število celo povečalo. Ustanavljajo se celo nove in nove skupine, ki seveda že na začetku vedo, da kakšnega rednega dotoka denarja za delo vsekakor ni pričakovati, in da si morajo vsekakor zdaj treba še zbor De profundis, viva, pa Folklorno skrni Iskra in Folklorno slu. Primskovo, pa Lutkovni . pina Tri, Lutke čez cesK °J Pravzaprav je kar nelsk no, da se je ljubiteljska1111 nost v tako skromnih firfV pogojih sploh ohranitja skupne, to je občinske ,£ je namreč so namreč dnlj'-. skupine dobivala iz lcUhju realno manj denarja, def ta vir povsem presahni, bilo več denarja za H vzdrževanje kulturnih st _*t P' O Klementina Golija, Oven, 1993 BOŽIČNI KONCERT Škofja Loka - Komorni pevski zbor "Loka" in ZKOj" Loka sta v kapucinski cerkvi pripravila božični konc*£s poročajo moški in ženske, ki izvirajo iz družin, ki so delovale na zboru z zborovodjem JANEZOM JOCIFOM so nast^jt( podoben način. To pomeni, da se ponavadi najdeta moški in ženska iz družin, kjer ni bilo topline, oziroma se najdeta dva, ki izvirata iz družin, v kateri je bilo veliko razumevanja in tojjline. Avtorja potem obdelata načine, kako zamujeno v otroštvu nadoknaditi in različne vrste zakonov, od razdiralnega, "hiše lutk", "copatarjevega doma"; do končno zdravih zakonov, s katerimi se ukvarjata v drugem delu. Rojstvo otroka v mnogočem spremeni razmere v družini. Cleese in Skvnner še posebej obravnavata posledice rojstva voditelji JURIJ FRANKO, sopranistka VERA MLE^ organist TONE POTOČNIK in godalni ansambl ----' iji i n-,--^s Koncert je bil torej nekaj med lanskim božičem in le*J novim letom, programsko ubran in glasbeno uglasi Eopularne naše in tuje božičnice. V poplavi letošnjih p0_ oncertov (tudi na Gorenjskem!) smo v prvem dc^fj koncerta slišali najprej a cappella (brez spremljave) fljp< drugem delu pa dvoje, troje vokalno-inštrumentalUji prvega otroka ko se družina poveča za novega člana To skladateljev Mozartai fTaydna in Gruberja. Zbor je totf imenujeta izredno stanje v družini Potem se pogovarjata o ; d'6 slabih razm/rah (mraz), k|juo teimi pa * odnosu matere do otroka in oblikah čustvene podpore k. ,0 mat, polno5levilna blika v cerkvveni ladji toplo sprej^ in oče nudi a otroku in o procesu odraščanja da obdobja, ko g duhov£ih tekstih prvega dela skladateljev Graj!1 otroci odrastejo mzačenjo sam. »skal. svoje partnerje. Lottija, da Vittorie, Haendla, Re*adinga, Jacquesa in L. M" Knnoa anolpiVih avtr»rif»v Slrvrin»»ria in l lf»p«r» ip •zanimiva Ta . .. J.' . v . . '.. ..... ° ' ..» . Knjiga angleških avtorjev Skvnnerja in Cleese je zanimiva za vse, ker vsi izviramo iz družin, in ker si bo večina nekoč ustvarila svoje lastne družine. Zanimiva jc za vse člane družine, še posebej seveda za starše, ker ponuja kopico novih spoznanj Besedilo dopolnjujejo domiselne ilustracije. Kdor jc bo enkrat prebral, se bo vedno znova vračal k njej, ker bo začel odkrivati nove stvari o sebi in svojih starših in bo lažje vzgajal lastne otroke. Zato sodi v vsako družino. V Veliki Britaniji in Nemčiji je knjiga že uspešnica, mogoče bo po zaslugi založbe Tangram postala tudi pri nas. • Jože Novak bilo slišati nekaj bolj popularnih del, pa tudi nekaj manj glasbenih-zborovskih del. Razveseljiv je bil zlasti še dfj* tega koncerta z odmevnim petjem sopranistke MlcjoM predzadnjem stavku - stavku Benedictus Havdnove Miss:_♦:„ «n s\.Jlin, predsednik Območne obrtne zbornice Škofja LOKa. ^Škofja Loka končno dobi-1^, obrtno cono, med Goriško predilnico in EGP-kaa na Trati?" fiflfV Škof ji Loki se že dese-a nitja pogovarjamo, kako nuj-k«^ je obrtna cona, žal pa "-p;v uuuua cona, žal t ^rl*5inska birokracija ni imela c!^luha za te potrebe. Prodni se je v zadnjih letih še ,., Ij zaostril, saj so mnogi h (jrtniki in podjetniki začeli Ci garažah, ki jih je posel ilo-soma prerasel in pritiskajoča obrtno zbornico, da bi c hdarle prišli do obrtno /jeiustrijske cone. Konec takega leta se je pokazala *j jjžnost nakupa zemljišča v 1. ^ustrijski coni na Trati, >oV°J sem sklical vse« ki snim tet\ ponujajo parcele praktično i«1_„___„_ lit proizvodnja večja za dobro desetino 1 anj, 2. januarja - Industrijska proizvodnja je bila po itističnih podatkih v desetih mesecih lanskega leta za 11,2 ->stotka večja kot leto prej v tem času. Oktobra je bila za 1 ^Rtotek manjša kot septembra, v primerjavi z oktobrom leta prej pa večja za 9,7 odstotka. Obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem narašča ^ $reje kot v Sloveniji, kjer je bil porast v lanskih desetih ce(8secih glede na enako razdobje leta prej 6,7-odstoten, st<*tobra glede na oktober leta prej 0,3- odstoten, oktobra lani ki ne daje kvalitetne proizvodnje. Tkalske in druge napake so bile lani še pogostejše, kar je povzročalo neizpolnjevanje naročil oziroma reklamacije," našteva direktor BPT Tržič Janko Maček težave v preteklem letu. Ob tem pou darja, da je podjetje vseeno poslovalo normalno, brez blokiranega žiro računa, čeprav je decembra 1994 odplačalo še predzadnjo anuiteto kredita mednarodne družbe IFC. "Zastarelost tkalske opreme nas je priganjala, da smo se začetek lanskega leta lotili investicije v nove stroje. Žal je prišlo zaradi dolgotrajnega pridobivanja tujih kreditov do zamika projekta, ki naj bi ga uresničili v zadnjem četrtletju 1994. leta. Dogovori z banko so omogočili nakup le desetih od predvidenih 20 strojev belgijske firme Picanol. Gre za "Za podjetje je velik dosežek, da je v kritičnem letu za celotno tekstilno industrijo začelo proces posodabljanja proizvodnje. Približno 2 milijona nemških mark vredna naložba, ki io 85-odstotno kreditirajo belgijske banke, vključuje tudi ureditev vseh pogojev za delovanje strojev. Hudih časov za tovarno še ni konec, vendar pričakujemo letos ob boljših proizvodnih rezultatih postopno saniranje poslovanja. Obenem nadaljujemo vrsto poslovnih potez. Lani smo število zaposlenih zmanjšali od 550 na 480 delavcev, nova oprema pa bo omogočila dodatno zmanjšanje. Denar za naložbe si nameravamo zagotoviti z odprodajo nepremičnin, ki niso v proizvodni funkciji, tekstilno proizvodnjo pa bomo skoncentrirali. Za nakup pet novih tkalskih stro- •• -«----onn I---i------- že z gradbenimi podjetji, saj naj bi imeli skupnega izvajalca, ki naj bi delno kreditiral gradnjo." "Skupaj z občino ste nameravali ustanovili sklad za razvoj obrti in podjetništva, vendar akcija zaradi nesklepčnosti decembrske ob- Dvorišče bo preurejeno v trg, parkirni prostori pa bodo za Centrom storitvenih obrti. Parkirne površine za Spodnji trg oziroma za vstop v škofjo Loko naj bi bile zagotovljene tudi na drugem bregu, kjer zdaj parkirajo avtobusi." • M. Volčjak čilske nrme ricanoi. vjic «.a w>5secih lanskega leta v primerjavi z enakim razdobjem leta letej obseg proizvodnje padel le v Tržiču in sicer za 7,2 la^stotka, drugod se je v povečal: v Kranju za 18 odstotkov, na potnicah za 15,1 odstotka, v Škofji Loki za 7,7 odstotka in v djdovljici za 2,4 odstotka. porast obsega proizvodnje so dosegli v osmih med desetimi llJlustrijskimi panogami, ki na Gorenjskem predstavljajo več 90 odstotkov vrednosti proizvodnje. Zanimivo je, da je bil 'c|trast največji, kar 39,9-odstoten v proizvodnji tekstilne preje [3JI tkanin, povsem na repu pa je z 6,2-odstotnim padcem jfcega proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov. Porast obsega ; voizvodnje pa so dosegli v proizvodnji električnih strojev in jfHaratov za 27,7 odstotka, v črni metalurgiji za 24,6 odstotka, nekovinsko predelovalni dejavnosti za 21 odstotkov, v suedelavi kemičnih izdelkov za 10,7 odstotka, v predelavi ^'včuka za 6,2 odstotka, v proizvodnji obutve za 1,1 odstotka o jv lesni industriji za 0,5 odstotka. Padec, vendar samo 0,1-^jlstoten, pa so zabeležili v živilski industriji. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ im V/limrrwiw*. w~______ ^.___ unn*n«na uoorabnil 1. Informacije o uvozu v letu 1995 V Uradnem listu RS št. 80, z dne 23. 12. 1994 so objavljeni predpisi, ki so pomembni za uvoznike: a) Uredba o višini davščine za carinsko evidentiranje v letu 1995 -davščina v višini 1 % je enaka kot v letu 1994, podrobno pa so naštete vse izjeme, za katere se ta davščina ne plačuje. b) Uredba o blagu, za katerega se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga v letu 1995 -velja isto kot zgoraj. c) Uredba o plačilu posebne takse za uvoženo blago v letu 1995 -seznam blaga, za katerega se plačuje ta taksa je v 1. členu razširjen iz tarifnih številk s področja agroživilstva. d) Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju cannske stopnje oz. določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1995 * v 1. členu so naslednje spremembe: - dovoljen brezcarinski uvoz za vozila z močjo nad 243 KW - uvoz avtobusov brez plačila carine je možen pod pogojem, da uvoz odobri posebna komisija proizvajalcev te opreme pri Gospodarski zbornici Slovenije - za uvoz opreme po 1. členu uredbe je potrebno potrdilo zbornice, da se ta oprema ne izdeluje v Sloveniji. * V 6. členu je sprememba v 4. odstavku, ki omogoča uvoz surovin in repromateriala s 70-odstotno olajšavo tudi za uvoz za nadaljnjo prodajo ob predložitvi izjave končnega uporabnika, da bodo surovine in reprodukcijski material uporabljen izključno za proizvodnjo blaga. Za uvoz surovin in repromateriala po tem členu je potrebno pridobiti potrdilo GZS, da se ne izdeluje v Sloveniji. * V 7. členu je možnost uvoza cestnih vozil in delov ob določenih pogojih je z znižano carino za 40 odstotkov (v letu 1994 28 odstotkov). Spisek blaga za za proti - uvoz je zožen. Ponovno opozarjamo, da bodo izdana potrdila zbornice decembra 1994 veljala do 31. januarja 1995, brez ponovnega overjanja pri GZS, če ne bodo potrdila v nasprotju z določili uredbe v Ur. I. 80/94. To avtomatsko podaljšanje potrdil pa ne velja za uvoz traktorjev brez plačila carine. Potrdila, ki bodo izdana od 3. 1. 1995 dalje, veljajo do 30. junija 1995. 2. Nakup obrazcev EUR 1 in EUR 2 Od 3. 1. 1995 dobite nove obrazce EUR 1, EUR 2 v Gorenjskem tisku in ne več na Gospodarski zbornici. Naročite jih lahko po tel. 213-341 ali faksu 214-475. Dosedanii obrazci bodo prenehali veljati: EUR 1 v angleškem jeziku 31 1 1995, EUR 1 v francoskem jeziku do 31. 3. 1995 in EUR 2 v obeh jezikih 30 6. 1995, do takrat pa jih vsi uporabniki lahko uporabljajo. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK <*M NA ŠTIRIH KOLESIH Se Bledu ponuja pestrejša ponudba? Na cesti: Ford Transit in Tourneo Kogarkoli na Bledu vprašaš, kam gre, ti odgovori: V center. Če se na Bledu res že kaj dogaja, se namreč prav tam. Fordov slovenski zastopnik Summit Motors je v svoji pooblaščeni prodajni mreži začel prodajati prenovljeni model transit in luksuzni potniški kombi tourneo. Kupci bodo lahko izbirali med štirimi različnimi modeli transila in sicer furgonom, kombijem šasijo s kabino, busom in posebno potniško izvedbo tour- PTFE (teflonska) maziva za a vt omoblllzam indusrrijo In navtlko Mm s "Yow cm wiil PIP&M -ivn smootker, jINCREASES ENGINE UFIj AND PERFORMAMCE "najbolj spolzka snov poznana človeku" do 160.000 km zaščite •-7,3% vezja moč motorja • ~ 5% manjša poraba goriva • do 90% manjša obraba motorja •zaščitapri hladnem motorju VARNOSTNI PAS REŠUJE ŽIVLJENJA REŠUJE MOTORJE neo. Vse Štiri različice transila so na voljo z bencinskim motorjem s 115 KM, dvema dizelskima s 70 ali 76 KM ter z dvema lurbodi-zelskima s 85 ali 100 KM. Vsi modeli imajo serijsko vgrajen volan s servoojačevalnikom (razen pri najšibkejšem dizlu), akumulatore z večjo kapaciteto, modeli s turbodizelskimi motorji pa tudi merilnik vrtljajev, omisliti pa si je mogoče še vrsto dodatne opreme. Zanimivo je, da so novi modeli transita povsod po Evropi od 5 do 8 odstotkov, medtem ko je slovenski zastopnik Summit motors uspel ohraniti prejšnje cene. Tourneo je popolnoma nov model luksuznega potniškega kombija prav tako s krajšo ali daljšo karoserijsko izvedbo in z običajno ali polpovišano streho. Osnovna oprema je podobna transitovi, dodatno pa v serijske pakete (LX ali GLX) sodijo še ogrevano zadnje steklo z brisalni-kom, predpriprava za radio, zatemnjena stekla, sedeži s preklopnim naslonjalom v drugi m tretji vrsti, električni pomik stekel v sprednjih vratih in bočnih ogledal, pri opremi GLX pa tudi osrednjo ključavnico in platišča iz lahke litine. Najcenejši tourneo z 2,0-litrskim bencinskim motorjem bo za podjetja in obrtnike na voljo za maloprodajnih 43.354 nemških mark, najbolj luksuzna različica z 2,5-litrskim dizelskim motorjem s 85 KM pa za 48.986 mark. • M.G. Uspešno leto za Lada avto Podjetje Lada avto je uspešno zaključilo lansko poslovno leto. Na slovenskem trgu jim je uspelo prodati 2850 avtomobilov Lada, ustvarili, so za 150 milijonov tolarjev prometa in za 12,5 milijona ameriških dolarjev izvoza. Tovarni Avtovaz Lada so dobavljali predvsem barve iz domžalskega Heliosa in alternatorje ter zaganjače iz šempetrske Iskre Avtoelektrike. V tej tovarni so tudi v celoti razvili alternator in zaganjač za novo serijo avtomobilov 2110, ki bodo pri nas predvidoma naprodaj ob koncu letošnjega leta. Ze v tem mesecu pa bo pri pooblaščenih prodajalcih avtomobilov Lada na voljo tudi prenovljena niva z 1,7-litrs-kim motorjem. • M. G. AVT0S0LA ing.HUMAR Bled, januarja - Prav pestrega dogajanja ali množičnih priredile* va Bledu ni. Vendar pa je poleg Festivalne dvorane trgovski center edini primerni prostor, sicer na prostem, kjer se lahko kaj dogaja. Tako znanemu turističnemu kraju pa prav gotovo manjka tiste prave privlačnosti. Mogoče je čas za spremembe danes, ko blejski TTC postaja drugačno podjetje. Spremenilo bo tudi svoje ime, bržkone se bo imenovalo Turistični poslovni center. Bistvo pa ni v spremembi imena, temveč drugje. Do letošnjega leta sta bila lastnika TTC-ja Kompas in Špecerija. Za doka- ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 9. januarja 1995, ob 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5. GOLF in motornem kolesu YAMAHA. S 311-035 mnogi radi rečejo. Zaposlili bodo novega direktorja, predstavniki lastnikov prostorov pa bodo v upravnem odboru. Njihove želje in načrti so veliki in obsežni, a ne nerealni. Spremembe turobne in dolgočasne podobe Bleda se bodo skušali lotiti z oživitvijo in to seveda kar v samem centru. Prireditve, na vsake toliko časa se je sicer "zgodila", bodo skušali pomnožiti, privabiti znane in neznane glasbene skupine, tu so še dnevi, kot so pustni, novoletni, božični. Zavedajo se, da s tem privabljajo tudi kupce oziroma potrošnike in tako sta zadovoljni obe strani. Trgovski center na Bledu ne nudi prav veliko zabave, čeprav je njegov odprti prostor na dveh terasah prav primeren za določene vrste prireditev. pitalizacijo podjetja nista prispevala potrebnega denarja, zato sedaj lastniki in najemniki vseh trgovinic, agencij, kavarn ter restavracij (kar 64 jih je) sami upravljajo s tem podjetjem oziroma s svojimi prostori. Vsak izmed njih je prispeval določeno vsoto denarja in tako so postali lastniki stavbe, Gadafi centra, kot mu Več bodo vlagali tudi v reklame, s tem pa privabljajo tudi medije. V kratkem času seveda ne smemo pričakovati preveč, saj vsaka stvar rabi svoj čas, da dozori. Kdo ve, mogoče pa se bo celo ekipa priljubljene oddaje Poglej in zadeni kdaj ustavila v blejskem centru? • Špela Vidic £ indov INDOV, d.d. MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 Nič ni boljšega od domače hrane, sploh, če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote, če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. in če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV LJubljana za pravi okus domačih kolin ALPHA VISION, d.d., Ljubljana Magistrova 1 objavlja prosto delovno mesto OFFSET STROJNIKA za delo na večbarvnem tiskarskem stroju. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • končana ustrezna šola - delovne izkušnje na večbarvnem tiskarskem stroju - sposobnost za samostojno delo Nudimo stimulativen osebni dohodek. Kandidati naj v 10 dneh pošljejo pisne prijave na naslov: Alpha Vision, d.d.. Magistrova 1, 61000 Ljubljana. Dodatne informacije po tel.: 061/15-95-350, 15-95-410. nkNrijđ VIKTORIJA, d.o.o., tel. 064/324-734, SKALICA 1, KRANJ FORD FIESTA AIR DAG fiesta 1.1 i NAVY kat. 1.94 f 6.500 DEM airbag, el. dvig stekel, centralno zaklepanje ■ 155/70 gume, temna stekia, športni sedeži FIESTA 1,3i NEVVPORT kat. 5 vr. 1.94 ta350 DEM airbag, el. dvig stekel, centralno zaklepanje, temna stekla, športni sedeli, obratomer, 165/65 gume, spojier FIAT UNO 1,0 ie kat. FIRE 1.93 12.500 DEM FIAT UNO 1,0 ie kat. FIRE 1.94 13.400 DEM FIAT TIPO 1,6 ie SX SCIONERI 21.990 DEM FIAT TIPO 1,7 ECO D SCIONERI 20.990 DEM ALFA 33 ie kat. KLIMA I. 94 LANCIA NUOVA DELTA 12/93 18.700 DEM 22.950 DEM Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju NI.B, d.d , za podjetja Možnost kredita in leasinga. MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč Ker so cene kmetijskih in gozdnih zemljišč odvis številnih ekonomskih vplivov (ponudbe in povpraševanj' dostopnosti in oddaljenosti parcele...), so vsakršne cen« le okvirne ali izhodiščne. V škofjeloški občini, na primaj kvadratni meter njive (ali intenzivnega sadovnjaka)! bonitetnega razreda treba odšteti 403 tolarje, za njivo d razreda 363 tolarjev in za njivo tretjega razreda 322 ti Njiva četrtega razreda jc po 282 tolarjev, petega razri 242, šestega po 201,50 tolarja, sedmega po 161 tolarjev f osmega razreda po 121 tolarjev. In kolikšne so okvirne i travnik? Prvi bonitetni razred je po 302 tolarja, drugi f tretji po 222 in četrti po 181 tolarjev. Travnik vrednostnega razreda je po 141 tolarjev za kvadratni travnik Šestega razreda po 121 tolarjev, sedmega razrt 101 tolar in travnik osmega razreda po 81 tolarjev. PogUf cene za gozd! Za kvadratni meter gozda prvega raz* treba odšteti 129 tolarjev, za gozd drugega razreda 109 ti in za gozd tretjega razreda 89 tolarjev. Cene za ostale t so naslednje, četrti razred - 60 tolarjev, peti - 48, šesti sedmi - 16 tolarjev za kvadratni meter. Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem Ljubljana, neprekinjeno "vrtijo" tudi cene sadja in vrt veljajo pri prodaji na debelo. Poglejmo, kakšne so bile C koncu minulega leta! 90 - 110 30-40 100 140 80 - 90 150 100 - 120 * hruške * krompir * cvetača (uvožena) * cvetača (domača) * kislo zelje * zelena * rezani radič * solata endivija 100 - 120 * jabolka * čebula * česen * kisla repa * peteršilj * radič * hren * koleraba 55 • 65-160- i 100- V novo leto brez podražitev Odkupna cena mleka se z novim letom ni spremeflj pomeni, da bodo rejci januarja oddano mleko dobili p po enaki ceni kot novembra in decembra. Ob temi vrednost tolščobne enote 9,5694 tolarja, je izhodiščna C liter mleka s 3,6 odstotka tolšče 34,45 tolarja. K tej ceni j* prišteti še državno nadomestilo ter morebitne dod* higiensko kakovost, za delež beljakovin in (v kranjski M tudi) za koncentracijo prireje in odkupa, velja pa tudi otf odštevanje različnih odbitkov. Tudi tisti, ki so pričakovali, da bo dedek Mraz z novirfl prinesel podražitev goveje živine, so se ušteli. V gorf klavnicah še vedno odkupujejo živino po cenah, * veljajo od začetka novembra dalje. ("Sj* "I AVTOSALON \ VAREX, d.o.o. - G.M.C. DOJEVVOO Kranj, C. Talcev 69 ------------- Tel. 064/331-013 DAEHOO■ \ UPR01MHl\TJ$I KOREJI kadet + elektronika = DAEVVOO Pričakujemo vas od 8.30 do 12.30 In od 15.00 do 1 ob sobotah od 8.30 do 11.00! Avtomarket magazin vsak patak pri vašem prodajalca v »anaSnj« številki • TEST CHHYSl.fiFl VISION« V0ZIU SMO; RENAULT 19 1.4 RT « ŠTORT: PREGLED SEZONE V RALLYJU» NAGRADNA IGRA ZA NOVE N* ■ BREZPLAČNI MALI OGLASI ■ NAGRADNA KRIŽANKA I SUZUKI AVTOSALON KALCIT c .0.0. Kranj, C. Talcev 69 J Tel. 064/331-013 SUZUKI • NAJ JAPONEC L l# Avto, ki daje vse, kar obljubi! UGODNI KREDITI 10 -11 % letna obrestna mera LEASING 1-5 let V PRODAJI MODELI '95! Pričakujemo vas od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do1 ob sobotah od 0.30 do 1100! VERTIG0 d.o.o. Mestni trg 27 Škofja Loka tel./fax: 064/623-087 Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVTOCOMMERCE, BLEIVVEIS0VA14 064/213.977 LESCE: NBA d.o.o., RNŽGARJEVA 8 064:718-463 JESENICE: Ć0Pd.o.o,,H. VERONIKA 23 8 064/83-211 , STAVBNO MIZARSTVO Izdelujemo vse vrste oken, vhodnih in notranjih masivnih vrat, stopnic, vetrolovov ... Nova okna vgrajujemo v stara kvaliteta in tradicija Hraše 32 61216 Smlednik Telef on:061/627-101 se n i vrl e o 5« 6-0-JO' 2( 0 j i P' m Alt LEPENKA TRŽIČ Nadzorni svet delniške družbe Lepenka Tržič skladno z veljavno zakonodajo razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA DELNIŠKE DRUŽBE Kandidat mora poleg splošno veljavnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehniške smeri - da ima 4 leta ustreznih delovnih izkušenj - da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik Izbrani kandidat bo imenovan za mandat 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: Lepenka irzic, a.a., Slap 8, 64290 Tržič z oznako "Za nadzorni svet - razpis". Vse informacije lahko dobite po telefonski številki 064/53-044. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po sklepu o izbiri. J) i mit PROSrOVOL|NA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVJE nima cene. Je BOGASTVO vsakomur, ki ravna odgovorno. ZDjlAVUEKJE STROŠKI so lahko zelo visoki. Zato se odločimo /a m *a večjo KAKOVOST brezskrbno'zdravoZIVUENJE. Zavarujemo bogastvo zdravja. ssss ZAVOD/A ZDRAVSTVI-NO ZAVAROVANJK SI.OVKNIIK j Slovane IHIltMl dVlNlO IINOl" Ura.cn m razvejan siMcm pro.Movolinili zdravstvenih zavarovani /uvihIu za zijiuv-tve A»gi>iavl|a poknvanic stroškov zdravstvenih M Jrugili storitev m spranr.l-ivu prcmiio lni/u imiiion i" lumv zavarovancev je Atvotlifže doslti /.-.upalo In m /uvju-valo doplatila za zdravstvene stornve. SoJ.t| /avinl poraja še ihwa zavarovanja, ki bodo iudi potrdila zaupno* zavarovancev. ON-uic nas v na,jlt!t>|i enoti Zavoda Radi vam houio poiasnili novosti. jv73>/HW(vVM ŠKOFJA LOKA D.O.O. PONUDBA USLUG /N STORITEV V ŠKOFJI LOKI, Kidričeva 50 * servisiranje osebnih, tovornih vozil in avtobusov * kleparska in ličarska dela za vsa motorna vozila * generalne obnove motornih vozil, gradbene mehanizacije in vseh agregatov za vozila * pooblaščeni servisi TAM, MERCEDES, ISKRA, VVEBASTO * montaža grelcev VVEBASTO, Eberspacher v motorna vozila * montaža A. B. S. zavornih sistemov * popravilo karamboliranih vozil * redni tehnični pregledi vseh motornih vozil * pranje avtobusov in tovornih vozil ter podvozja * pranje in čiščenje osebnih vozil Informacije po tel. 064/634-635, 634-450, FAX 634-239 SE PRIPOROČAMO! tet: (064)212 535 I 99 ORGA LES » ORGA LES POHIŠTVO, d.o.o., češ nji ca 99, 64267 Bohinjska Srednja vas razpisuje naslednja delovna mesta: poskusno delo VODJA PROIZVODNJE 3 mesece 1 X MIZAR 1 mes.- do konca us. 2 x POMOŽNI MIZAR 1 mes.- do konca us. 2 x POMOŽNI DELAVEC 1 mes. - do konca us. Za vodja proizvodnje so naslednji pogoji: - dipl. ing. lesarstva ali ing. lesarstva - druga izobrazba z 10 leti del. izkušenj vodenja lesnega oddelka Vodja proizvodnje bo po šestih mesecih uspešnega izvajanja programa (razvoja) imenovan za direktorja d.o.o. Prijave pošljite na gornji naslov! Taniii ODKUPUJE KOSTANJEV LES PO NOVIH ODKUPNIH CENAH Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse Informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE vpis v II. semester - feb. 95 investicija v znanje • investicija za življenje LJUDSKA UNIVERZA KRANJ POKLICNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE • od začetkov do aktivnega znanja • pridobitev spričevala o aktivnem znanju • pridobitev mednarodnega certifikata (ICC Frankfurt) • 90-urni verificirani splošni tečaji - pet svetovnih jezikov, od 1. do 5. stopnje • 30 - 40-urni tečaji poslovnega jezika in konverzacije s tujimi predavatelji • slovenski jezik za tujce s pridobitvijo spričevala za pridobitev slovenskega državljanstva • 30 - 60-urni tečaji za predšolske otroke, učence in dijake • 30-ume delavnice za učence 7. in 8. razreda OŠ s tujimi predavatelji • 40-urna priprava na maturo • poletna šola angleškega in nemškega jezika za učence in dijake C. Staneta Žagarja 1, Kranj • računovodja - 400 ur verificiran program specialističnega usposabljanja po V. stopnji izobraževanja • POSLOVNI TAJNIK - 470 UT program usposabljanja po V. stopnji izobraževanja, verifikacija je v postopku • POMOŽNI KUHAR - NATAKAR - 800 UT verificiran program • PRODAJALEC - 40 ur poslovodja - 70 ur priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za delavce, ki delajo v trgovini, pa nimajo ustrezne izobrazbe • računalniško izobraževanje • wordstar • word for w!ndows • qcatro pro • LOTUS 12-3 • vodenje poslovnih knjig za mala podjetja in obrt 1. del - spoznavanje teorije - 30 ur 2. del - praktični primeri - 50 ur OSNOVNA ŠOLA 6., 7., 8. razred pričetek: 1. 2. 1995 PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO •ASTROLOGUA • TRANSCEDENTALNA MEDITACIJA • TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA • TEČAJ RETORIKE * • TEČAJ ROČNEGA TKANJA • TEČAJ ARANŽIRANJA DARIL IN CVETJA • TEČAJ OBREZOVANJA DREVJA • DOMAČA PEKARNA • DOMAČA KUHINJA • ŠIVILJSKI TEČAJI - OSNOVNI,NADALJEVAL • STROJEPISNI TEČAJ • NOVO: ŠOLA POTAPLJANJA OSNOVNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ŠOLA ZA STARŠE • komunikacija v družini - pot do mo, otroka LJUDSKA UNIVERZA KRANJ tel.: 064 217 481, 214 983; fax: 064 212« Petek, 6. januarja 1995 >J1 ki VREME Vremenoslovci nam za soboto napovedujejo nadaljevanje h,adne9a'a% suhega vremena. Temperature se boao po dnevi gibale okrog 0 stopinj C. LUNINE SPREMEMBE Ker bo v nedeljo prvi krajec nastopil ob 16.46.,bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. LESTVICA 5 + 5 IMA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK v sredini oddaii smo zbrali po sedem novih domačih in tujih nredCov za le olnjo prvo zabavnoglasbeno lestvico Radia Ž.n ^ Ce vam ie kateri od F!^^P^J^L»% spodaj objavljeni kuponček in ga pošljite na naslov Radio Z.n, The Čuk's, who are they tu mi jite raf »iS Z GLASBO V NOVO LETO Če ste te pozabili gesli naše oddaje Glasba je življenje, naj vas spomnim: Smeh dela dobro kri in Pesem vas reši vseh skrbi. Upam, da ste se prvega januarja veliko smejali in prepevali, saj velja pravilo, da kar delaš na novega leta dan, boš delal vse leto. Poleg tega je smeh pol zdravja - vsaj na pol zdravi pa upam, da ste. Tudi v letošnjem sklopu oddaj Glasba je življenje se bomo trudili poiskati kar se da zanimive goste. Ze januarja se bomo pogovarjali o povezavi med seksom in glasbo, o vplivih svetovnih glasbenih zvezd na mladino... Seveda ne bo manjkalo humorja, za katerega bo še naprej skrbel Tof, tudi na naornii*%0 /gre ne bomo pozabili, vmes pa stalna glasba na nagradne spremljevalka D---- J JI Prvo oddajo v novem letu bomo jutri namenili prireditvi Zlati glas Slovenije, ki je bila decembra v Zrečah, nastopili pa so najbolj priljubljeni slovenski glasovi: Alfi Nipič, Helena Blagne, Jole Potrebuješ in Marko Vozelj ter Irena Vrtkovnik. Pa še ena glasbena za zdravje: Feliks postane ravnatelj Opere. Naenkrat se počuti izjemno sposobnega in se hoče uveljaviti tudi kot dirigent. "Si res tako slabo dirigiral, da so te obmetavali z gnilimi jajci?" ga naslednji dan vpraša Joie. "Ne, tudi ploskali so", odvrne Feliks uialjeno. "Ja, ampak samo tistim, ki so ga zadeli!" se vi pri sosednji mizi. vmeša violinist tfl /GL+# ~ SKODA Volksvvdnen Group ... ej, ej, ne me napiz... saj vem kdo so Čuki, uni, ki ste jih vi lani najraje poslušali, vsaj tako človek lahko sklepa po mini glasovanju, torej po vaših dopisnicah. Namreč glasovali ste tako, d' so Čuki "pofruštkal" 23 glasov, drugi so Dizajnerji z 10 glasovi, Adi Smolar se dopade 5. 1'dem, pol je pa ful bandov s štirimi glasovi, še več s tremi in dvema, največ pa takih z enim tudi Nirvana, hja... Bon Jovi jih ima "celo" tri... In, kva se je men' dopadl* v letu '94? Če dobr' premisl'm, ima Katarina z Bleda kar prav. Pa pustimo to, kva kdo posluša, važno je, da daste nekaj na glasbo, ja, tako, ki vas spravi v dober feeling, ko jo poslušate, pa naj bodo to Čuki ali pa Metallica, al' pa Ansambel Slovenija , kot je napisala Min -ka. Muzika je res življenje, kot lahko na tej isti strani Gorenjskega glasa še preberete. A gremo žrebat'. No pa dajmo... bi rekla Miša Vb., ops Molk. A tri nagrade smo obljubili?........... (op. av. molk). Khmmmm... No pa dajmo drugič: bon v vrednosti enega jurja prejme Marija Gre-goric, Zoisova 5, Kranj; unega mal večjega za jurja in pol bomo po pošti poslali v Radol'co, Vesni Balantič, Gradnikov« 69; d' najbigestfullgrande nagrado, torej dva jurja pa je upecal Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Šk. Loka. Ej, full ste imeli zegen, misl'm v taki gneči dopisnic... No, nagradne bone dobite na dom, prinesel pa jih po un stric u i plavi obleki s plavo šapko, baje se mu v Albaniji reče Postario^ui Men, pri nas pa...? Kdo ve? Aja, še nagrado od zadnjič moramo požrebat, a veste, ko se je spraševalo po naj komadu od Shifreriquija (baje Andreju tako pravijo v Albaniji), ki se ji reče Sedem pijanih noči. Nagrajenki Sa Vanda Šranc, Zgornji Plavž 4, esenice. Tako. Toliko nagrad pa že dolgo ne, ane... NOVOSTI Saj si lahko predstavljate, kakšen je ponovoletni cajt. Like sleeping and stuff... hugh, huughh... No, nekaj novosti ie, sicer gotovo še od zadnjih dni lani, ampak le...: kaseta od banda Zvezde padajo (novi band od Gumilarja, bivšega Spina), pa od skupine Abraka-dabra, skupaj s cedejko so se pojavili reški Let 3 " Peace", pa Še eni hrvaški rockerji Laurer "Pustinje" tu so Suede "Dog Man Star" in Black Crows "America... Aja pa še Melita Osojnik "On je bil veter", ona pa kar cool. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 162: Trg svobode 2, 64226 Ziri. Tuji predlogi: PATON BANTON Baby come back SARAGOZZA BAND SURABAYA 2 UNLIMITED No limit EAST 17 Stay another day MAOONNA Secret SMOKIE l'd die for you SMOKIE Maxican girl Domači predlogi: CHATEAU Mlinar na Muri DON JUAN Julija DOMINIK KOZARIČ Dominik mi je ime POP DESIGN ŠKDM IRENA VRČKOVNIK Ne čakaj na maj AVIA BAND Podarimo poljub MONROE Osamljena Ne pozabite, da je na lestivci prostora le za pet tujih in pet domačih skladb, zato izberite res najboljše. Pa lepo se imejte do prihodnjega si išanja. Vaša Saša Pivk Nagrajenci: TATJANA KAURIČ, Mladinska 12 Sp. Idrija. MARJAN PETERNEU, Frankovo naselje 73, Škofja Loka Najbrž ste že opazili novi videospot od znamenite Ma-donne. Ja, točno tistega, kjer prikazuje ene bikoborbe, pa se nekaj stiska z enim bikoborcem in vsa razštelana lavfa mimo enega zida. Kaj pravite, v kateri državi so snemali ta videospot. No, to, kar pravite, lepo napišite na dopisnico in via v nabiralnik. Mi, tle na Gorenjskem glasu čakamo do srede, 11. januarja, pripis "Jodlgator", nagrada klasična, torej po izbiri... In... v prvi vrsti hvala vsem, ki ste napisali lepe želje za letošnje leto, posebej mi godijo tiste, v stilu ostani tak kot si, naj bo rubrika tako dobra, kot je bila do zdaj... Res hvala za vse spodbude... Ej ta preseljena Vesna, a ste v vaši familiji lastniki kakšnega hotela v Strunjanu, ah pa vsaj apartmaja..., misl'm meni se še ni uspelo namakati v bazenu čez novoletne praznike; upam, da je Beti že iz postelje in da bosta naslednjič pisali obe z Mojco...; in še to - dobro, da je ena..., s svinčnikom dodala tisto... morda zadnje le v tem letu - ker bom drugače jezen..., sicer pa jaz nisem nikoli jezen, čav. jv^ S 1. januarjem se je zgodilo marsikaj. Medtem ko je običajno ljudstvo polelavalo v postelji in z aspirinom preganjalo ponovoletnega mačka, so čisto neopazno in zvedavim narodovim očkom prikrito začeli veljati eni predpisi. Ne mislim vas utrujati z njih globokoumno razlago, ampak vam ielim na preprost in vsakomur dojemljiv način povedati, kaj so spremenili v nekem delovnem okolju. To delovno okolje je občina, ki jo I đllllll- I vjiihiv. -jv» "---J ----r - vi 1 sami prevzeli nalogo tendenčne jale pred še hujše preizkuse. Ne le književnosti, ki so jo nekoč v smislu da mladina v glavnem nima več družbi računalniških programov in moblinm aiv^»nu. neposredno ko munikacijo med ljudmi, tako pozn jo s kulturnih dogodkov (gledališče, koncerti, pesniški večeri itd.) pa zamenjujejo avtomatični telefonski odzivniki, telefaksi, video kasete in vse drugo, kar sodi zraven. Resno vprašanje je, koliko ljudi sploh še čuti čar skupne prisotnosti nekemu kulturnemu dogajanju, ki ga je mogoče začutiti na koncertih ali v gledališču? Ko pa je vendar toliko enostavneje položiti CD ploščo na gramofon ali si ogledati koncert na video posnetku. Prenekateri ustvarjalci na svetu že govorijo o tem, da je prišel čas umiranja literature in teatra, ker da danes o kulturi ni mogoče več govoriti brez poznavanja sodobnih medijev, kot so na primer CD ROM in podobno. Toda hkrati se na drugi strani dogaja, da na primer na neki dražbi za 27 tisoč nemških mark prodajo izvod prve single plošče skupine The Beatles z naslovom Love Me Do, ki so jo vrteli na Radiu Luxemburg. Gre seveda za zgodovinsko vrednost tistega, kar je shranjeno na vinilu. S kulturo je glede tega tako kot s starim vinom. Politizacija je v procesu staranja umetnosti podobna vlogi plesni. Pre dvsem pa bi se za ponazoritev njenih učinkov lahko zatekli k malce prirejeni domislici nekdanjega kitarista skupine Buldožer ter pisatelja Davor-ja Slamniga in sicer, da je mešati politiko in literaturo podobno kot mešati pivo in žganje. Učinki so hitri, hudi in vidni, vendar zna od tega boleti glava. Lea Mencinger Pogovor z dr. Borisom Paternujem V [ N PREŠEREN, NIKOLI DO KRAJA PREBRANI Potem ko je lani poleti izšla nemška monografija o Francetu Prešernu pri miinchenski založbi Slavica dr. Antona Kovača, je kasneje, še pred koncem lanskega leta pri isti založbi izšla tudi v slovenskem jeziku. Dr. Boris Paternu, literarni zgodovinar in prešernoslovec, je pesnika, ki sodi med najvidnejša imena evropske romantične poezije, predstavil tuji znanstveni javnosti. Monografija prinaša spoznanja o pesnikovem delu, ugotovljena s pomočjo metod sodobnih literarnih ved, dodatna zanimivost knjige pa je novo raziskovanje vplivov drugih književnih kultur na pesnikovo ustvarjanje. Vendar je delo pisano v esejističnem jeziku in namenjeno širšemu krogu bralcev, ne le stroki. V svojem znanstvenem delu se največ ukvarjate s slovensko književnostjo. Bi lahko rekli, da je prešernoslovje osrednja tema vašega proučevanja - glede na to, da je v sedemdesetih letih že izšla vaša prva monografija o Francetu Prešernu? "Prcšernoslovja sem se lotil, ko sem postal docent na Filozofski fakulteti. Svoja predavanja sem leta 1961 začel prav s Prešernom. Hotel sem priti do dna vprašanjem, kaj je s to slovensko klasiko. Zanimala sta me modernizem in obenem klasika: stvari sem zato opisoval in raziskoval z obeh strani. Raziskave o Prešernu so z leti dozorele v obsežno monografijo, ki je izšla v dveh knjigah. (France Prešeren in njegovo pesniško delo, I, II, Mladinska knjiga, 1976/77). Prvi pomembnejši članek o Prešernu pa je pravzaprav izšel v Kranjskem zborniku ob 900-letnici Kranja leta 1960. To je bila inter-pretativna študija, ki je nakazovala novo literarnozgo-dovinsko smer osredinjeno v raziskavo umetnine." Prvi monografiji o pesniku je pred nedavnim sledila še druga, ki je izšla najprej v nemškem in nato še v slovenskem jeziku, obakrat pri založbi dr. Antona Kovača. Bi lahko svoje raziskovanje pesnika zaokrožili še s tretjo knjigo? "Jaz najbrž ne več. Vendar Prešeren sodi med avtorje, za katere pravimo, da niso nikoli do kraja prebrani. Avtorja s tako univerzalno tematiko in večpomenskimi deli je možno razlagati na več načinov. Tak je na primer Krst pri Savici. Zato je Prešeren pesnik, o katerem bo literarna znanost postavljala še nove in drugačne teze. Tudi stroka nenehno napreduje, z novim instrumentarijem se odkrivajo nove plasti, nove vsebine v proučevanem gradivu. In ne nazadnje, s Prešernom se vsaka generacija srečuje na poseben način, nov čas prinese novo čutenje in mišljenje in s tem novo videnje njegovega dela. Sam sem le eden od valov prešernoslovja." Pesnik je v svojem času doživel zavračanje, nato je postal mit. Znana je vaša misel, da majhen narod slabo prenaša velikega pesnika. Kaj natančno ste mislili? "Stvar je zelo preprosta, nekaj podobnega je znano tudi iz judovske literature. Velik pesnik je poleg vsega drugega tudi individualist. S svojo prodornostjo seže v zelo problematična področja človekove duševnosti. Prešeren govori celo o pojmu 'življenja gnus' in je segel do izjemnih globin pesimizma, celo obupa in nihilizma. Narod, ki je ogrožen, zahteva literaturo, v kateri najde duhovno varnost, trdnost, optimizem, vse tisto, kar ga lahko utrjuje. Zato slabo prenaša težje plati življenja. Trdim, da tudi Dostojevski pri Slovencih v svojem času ne bi uspel, najbrž bi ga sprejemali podobno kot Prešerna. Zavračali so celo Goethejevega Fausta. V svoji zgodovini kritike (Modeli slovenske literarne kritike, 1989) sem zapisal, da je bil Prešeren pravzaprav moteč s temi svojimi elementi skepticizma, medtem ko so pesmi z ljudsko tematiko, na primer Nezakonsko mater ah pa politične pesmi, bolje ali v celoti sprejeli. Globinskih vertikal njegove poezije pa takratna javnost ni razumela. Sicer pa je bilo podobno tudi s Cankarjem. Saj so vsi hvalili pisateljev stil, v isti sapi pa govorili, da je to miselnost, ki kvari, škoduje, kaže pesimizem in podobno." Tako so pesnika sprejeli, ko so se 1847 pojavile Poezije. Kaj pa danes? "Slovenska takratna kritika je sicer na prvi pogled hvalilno sprejela Prešernovo zbirko pesmi, vendar so se vsi izogibali resni kritiki in oceni temnejših strani njegove poezije. V celoti naklonjeno jo je ocenila samo nemška kritika: ta se pač ni obremenjevala s slovensko obrambno držo. Vinzenz Rizzi, ki je bil Čopov učenec, je napisal prodorno in svetovljansko kritiko, medtem ko so slovenske udarile mimo. Slovenska kritika je na primer ugotavljala, da je Prešeren pristni kranjski duh, to pa je provincialni patriotizem takrat potreboval. Sprejete in všečne so bile predvsem bolj ljudske pesmi; soneti, kjer je pesnik najbolj globok in po današnjem mnenju tudi najbolj zanimiv, pa ne. Takratna kritika je sploh bolj cenila Koseškega, pesnika patosa, pesnika "orla", ne pa Prešerna, razbolenega "laboda", kot so ga označevali." Pa vednar smo iz pesnika, ki ga naivni in povprečni niso razumeli, nare dili mit. "Pesniška usoda je pač takšna. Prvo večje dejanje priznanja, ki ga je družba naredila za Prešerna, je bil njegov pogreb. To je bila priložnost, da so nekateri takratni rodoljubi lahko ob njegovi krsti postali večji. Pozneje je postal mit, njegove slike so se pribile na šolske stene. Toda kaj so še dolgo po izidu Poezij izbirali od pesniške zapuščine? Nekatere njegove najpomembnejše pesmi so ostale v zaledju. Levstikova doba, deset, dvajset let kasneje je najbolj cenila njegove "ljudske" pesmi, Nezakonsko mater na primer, ki je odlična pesem, vendar ne iz osredia Prešernovega opusa. Nekateri, kot na primer dr. Anton Mahnič (znan je njegov vzklik Mladina, pusti Prešir-na!), so Prešernove pesmi celo naravnost odsvetovali ali nad njimi izrekali še kaj hujšega, recimo: Strup v zlati posodi!" Preteči mora kar nekaj časa, ko pride do spoznanja, da je bil Prešeren v bistvu most do globoke duhovne povezanosti z Evropo. Je v dr. Boris Paternu 200 letih ta most utrjen, je pesnikovo ime tako trdno med evropskimi velikani duha, kot si predstavljamo? "Prešeren je danes vključen v evropsko pa tudi zunajev-ropsko slavistiko. Veliko je tudi prevajan v evropske in tudi neevropske jezike. Hudo pri tem pa je, da je poezijo izredno težko ustrezno prevesti, razlika med izvirnikom in prevodom je vedno opazna, veliko bolj kot pa pri prozi. Poznamo veliko slabih prevodov Prešernove poezije. Vedno sem v stiski, ko v tujini predstavljam njegove pesmi, in raje o pesniku kaj povem, kot da bi ga predstavil v slabem pesniškem prevodu, teh pa je največ. Sicer pa je pesnik med slavisti po svetu znan. Pred leti je o njem na primer izšla knjiga v ZDA, njen avtor je Henry R. Cooper (France Prešeren, Boston, 1981). Rusi so Prešernovo poezijo prevedli skoraj v celoti. Njegovo ime najdete v vseh svetovnih literarnih leksikonih. S prevodi pa so, kot že rečeno, težave. Zadnje čase se stanje sicer popravlja, saj ga zelo uspešno prevaja literarni zgodovinar dr. Klaus De-tlef Olof. Brez dobrih prevodov pa tuji svet ne more prepoznati pesnikove vrednosti. Predlagal sem, da bi 150-letnico pesnikove smrti (1999), zatem pa 200-letnico njegovega rojstva (leta 2000) najprimerneje počastili z zbirko knjig: Prešeren v tujih jezikih. Sprašujem, ali bi mesto Kranj kot Prešernovo mesto zmoglo te obletnice počastiti s sistematično predstavitvijo pesnikove poezije v novih knjižnih prevodih v nemškem, ruskem, češkem, angleškem, italijanskem in drugih jezikih? Gre seveda za večletni projekt prevajanja in s tem prenos njegove poezije v svet. Uresničitev takega načrta bi bila za uveljavitev Prešerna in s tem tudi slovenske književnosti v Evropi in svetu pomembna." Je bil izid monografije pri založbi Slavica v Munchnu tudi načrtovan kot korak k boljšemu spoznavanju slovenske književnosti? "Pokojni dr. Rudolf Trofe-nik je v svoji založbi in zbirki slovenske duhovne dediščine (Geschichte, Kultur und Geis-tesvvelt der Slowenen) izdajal za slovensko književnost izredno pomembne knjige - od Dalmatinove Biblije do Valvasorja. Ko se je leta 1991 postavljalo vprašanje promocije mlade slovenske države, me je že na začetku leta poklical in dogovorila sva se za monografijo o Prešernu. Po njegovi smrti je zbirko knjig o slovenski kulturni dediščini nadaljeval dr. Kovač, njegov sodelavec." Zdi se, daje knjiga pravzaprav pisana v večji meri za tuje bralstvo, to je za kroge, ki se zanimajo za slavistiko... "Res je knjiga do neke mere Cisana za tujega bralca. Ne da i zapustil svoja temeljna izhodišča, sem med drugim dokaj obsežno predstavil razmerje med nemško in slovensko literaturo. Stik je bil v takratnem času tako močan, da moramo ta pojav vsekakor tudi pri nas bolje poznati. Po drugi strani pa je res, da so knjige v nemškem jeziku tudi nekakšna posredna pot za spoznavanje slovenske književnosti drugje po svetu: tudi ameriška literarna veda na primer pogosto spoznava našo književnost prav prek nemških tekstov." Za Prešerna ste nekje zapisali, da je napravil čudež iz slovenskega jezika: ali bi brez njegovega pesniškega napora slovenski jezik dosegel enakovrednost ob vseh drugih glede svoje kultiviranosti? "Slovenski jezik je seveda že pred Prešernom dosegel znatno omiko. Ko lahko v neki jezik prevedemo biblijo, mislim na prevod Jurija Dalmatina v 16. stoletju, je to že dokaz zahtevne jezikovne kulture. Pa potem stoletji pridi-garstva, razsvetljenstvo, Linhart. Vodnik in še kdo -vse to je bilo pred Prešernom. Pred njim je bil naš jezik, če lahko uporabim primerjavo, razvit do prvega nadstropja; Prešeren je s svojo kultivirano in zares mojstrsko rabo jezika pripomogel k dodatnim nadstropjem, presenetljivo naglo in v sunku, ki je bil resnično nenavaden. To pa je lahko dosegel le na dva načina: imel je izreden jezikovni oblikovalni dar. Njegova sestra Lenka je rekla, da je že mladi France "vsako stvar brž na verze naštimal". Poleg tega, da je bil jezikovni genij, pa je k uspehu pripomogla tudi njegova razvita zavest. Čop in schleglovska šola sta vse postavila pod stroga merila jezikovne kultur^ Prešeren je točno vedel, kalRen jezikovni instrumentarij ima, kako ga uporabiti, skratka, imel je izredno oblikovalno omiko, ki pa ni razbila prvinskosti njegove poezije. Osupljiva je njegova sicer gotovo zelo razredčena zapuščina knjig, vmes so knjige o matematiki, filozofiji, da ne govorim še o njegovem študiju angleščine, italijanščine, nemščine. Prešeren je dobro vedel, kaj se da narediti z jezikom in je to naredil. Njegov nazor se je sicer ravnal po nemški romantiki in sprejel tezo - narod, ki lahko konstituira svoj visoki jezik, se dokaže kot narod. Slovenski narod pa takrat (pred 1848) ni imel drugih možnosti za svoje konstituiranje, na primer političnih -jezik je bila njegova edina možnost. Prešeren je to spoznal. Pravzaprav gre za paradoks. Dobili smo popolnoma razvito poezijo, čeprav slovenski jezik še ni imel svojih pravic ne v šolah in ne v uradih, nikjer. Iz Prešernove in Čopove korespondence je jasno razvidno, da sta hotela uveljaviti slovenski narod prav na tem jezikovnem in estetskem področju. Ideje, po katerih so v strahu pred francoskim jezikom Nemci kultivirali svoj jezik, so pri nas razumniki, kot sta bila Čop in Prešeren, uporabili tako, da so z njimi uveljavljali slovenski jezik nasproti nemškemu. Schleglovska šola, ki je hotela uveljaviti kulturo nemškega jezika proti francoščini, visokemu gosposkemu jeziku, je pokazala pot Čopu in Prešernu. Tu ni bilo nobene naivnosti, točno sta vedela, kaj hočeta. Poznala sta španski vzorec kultiviranja pesniškega jezika s kulturo soneta, o čemer je učila schleglovska šola. Zato taka bitka za slovenski sonet pri Prešernu. Takrat se je govorilo o sonetu kot glavni obliki zoper barbarizacijo jezika. Leta 1837 je Prešeren pisal jezikovnemu odpadniku Vrazu: namen naše literarne dejavnosti je bil -kultivirati materin jezik. To je tisto, kar moramo poznati, če hočemo razumeti Prešerna. Primčeva Julija je v primeri s tem nekoliko manj pomembna." Ali podobne bitke za ne potekajo v vsakem času . Ali ni morda danes tti^ slovenski in še marsikate^ jezik podvržen pritiskom tf«'Urf verzalizacije? j^, "Vsekakor gre za večefnai proces. Ne le jezik malegtiei naroda, tudi jeziki večjih nafdsl odov so v nenehnem stiku Sle drugimi jeziki. Možno je dvojici - ali se puste uničiti ali f3^ra obvladajo pritisk in se ob tetjen stikih celo obogatijo. Stik 1e) tujim jezikom ne more biti po pravilu negativen: nekater*e'j strukture lahko tudi sprejmeJ*rM mo, da obogatimo svoj jezilia Brez latinske sintakse in brd poznavanja nemščine bi bil'. * Prešernova slovenščina gotojerr vo revnejša. Nisem in nočerf2 1 biti purist: mislim celo, dne£ paničen strah sploh ni upravP°' čen. Čop je rekel - v jeziku £jr^ stvari, ki jih lahko poven^j-u samo na evropski način. Toct^, tudi za jezikovni nihilize/ nisem. Ce je jezik moča' p obvlada tuje jezikovne priga tiske. S tem pa ima pr^jj slovenski jezik velikanske tyjgC kušnje. Ostal je živ in poln. N£rn vem, če bo večno živ. Če srflkkv ga sposobni ohraniti, bo, sicfcj, ne. Nič nam ne bo podarjei%iai ga. Vsekakor ne bi bilo pijmi, jazno deliti usodo Lužiškiiaj' Srbov, njihovega jezika skorče \ ni več, obstaja le še k«vv( folklora. Slovenski jezik irfarh najbrž vse možnosti, da prfiad živi; preživel je skozi stolctjrglc brez lastne države, ob strmeč šansko veliki ogroženosti. #an kaj takega je pač potreM'ov. moč. Jo imamo tudi danes? P Skozi literaturo, umetn&rm se je takrat konstituiral /itfjne« od. Je tako razm išljanhen danes še aktualno? i en Bili bi zelo naivni, če J}3?' konstituiranje naroda v n^eJ razmerah navezovali samo i*lh jezik in literaturo. V tistei*381 času pa je bila to skoraj edi<*° možna poteza, bili smo P^Fa< pod Metternichovim absol"!^ tizmom, brez drugih sredst«' Danes bi bilo donkihotslj! graditi le na tem. Toda bo0,1 * mo pravični do Prešerna J Čopa, tudi onadva nista bj| J nikakršna romantična donN hota. Natanko sta vedela, * F je treba narod konstituira' *■ tudi politično, vendar možn^ J ti ni bilo. Politično sta b»' S zelo trezna in kritično mislec g sicer tudi Zdravljice ne bi bil' ^ Vendar tudi danes ne k?j kulture podcenjevati. Ko 1 bila pred leti neka predsta^ tev našega gospodarstva rr ZDA, se je med vsemi izde' je najbolje prodajala prav D* k matinova Biblija. Bolj je šl* je denar kot naši hladilniki. Gospodarstveniki so včaf pravi diletanti v primerjavi kulturo, ko stopajo v ml svet." Se boste literarni zgodo^ narji še naprej ukvarjali jč Prešernom? Je že vse razis^ y no, ali pa se da povedati' y| kaj novega? ^ "Prepričan sem, da bo"' zvedeli še marsikaj noveg Prihaja mlada generacija, bo na pesnikovo delo gleda1 ol 7. drugimi očmi in ga razis^ ji vala z drugačnim instrurrtf' \\ tarijem. To se dogaja že zd* ^ Jutrišnji svet bo druga# p| Prešeren je pesnik, ki nil^ j, ni do kraja prebran.Vra stroki ostajajo še naprej odF P| ta. Ne kaže si domišljati, * ol smo o njem povedali zadrt—, resnico." • Foto: Lea Jcr** Petek, 6. januarja 1995 SNOVANJA LITERARNA SNOVANJA SOVE KNJIGE - NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM založbi Viharnih je izšla zanimiva in po predstavljenem gradivu ter opremi izjemno bogata knjiga kranjskega rojaka univerzitetnega profesorja dr. Načeta Šumija. j A knjiga, ki >,udi akcijo na izčrpane možnosti historizma. V popotresni Ljubljani se oba stila še srečujeta. Eden najvidnejših poda Jože Plečnik s svojimi spomeniškimi objekti. Tudi zgodnja dela Edvarda Ravnikarja, Courbusierovega UČen- nun.. " ■ ~J- ~r_. naselij: mediteranskega, z na slonom na antično urbansko samoupravno tradicijo, kamor sodijo naša obalna mesta Koper, Izola, Piran in fevdalnega, ki nastaja v odvisnosti od fevdalcev grajske rezidence in se šele kasneje skuša osamosvojiti. Najštevilnejša in najobičajnejša oblika mestnih urbanističnih sestavov fevdalnega tipa so t. i. cestni trgi. V 13. stoletju se začno pojavljati vedno bolj pravilne oblike tržnih prostorov, kot so pravokotni, kvadratni ali lijakasti trgi. Vendar je njihova oblika tako kot oblika celotnega naselja še vedno odvisna od morfologije zemljišča, na katerem mesto stoji. Za razliko od zidanih hiš v obalnih mestih, ki nastajajo pod vplivom mediteranske arhitekture, v gotiki predvsem beneške, so stanovanjske PH, pri katerih so najdbe D6n""- »° »'d""¥.đ"J'fcB šKajvečkrat pičle, še posebej, zgradbe v naših zalednih mešate vemo, da je takratna selišča Vh spočetka lesene in šele od K veliki meri sestavljala lesena iHrhitcktura. Naš čas skuša pifcdoknaditi zamujeno in po ilefeledu drugih dežel posveča suič pozornosti tudi razisko-. anju teh spomeniških objek-eliv. Prehod med antično mestno /Tradicijo in srednjeveškimi Mesti predstavljajo v kultur-đUJem, gospodarskem in duhov - em pogledu samostanska te aselja in cerkve. Avtor pose-' „ej poudarja vpliv samostans-l0jh obrtniških dejavnosti na spočetka lesene in šele od 15. stoletja dalje se začno v večji men pojavljati zidane. V dobi renesanse, z izjemo v 16. stoletju razširjenega Celovca, na naših tleh ne ugotavljamo novonastalih mestnih naselij. Spreminja pa se notranja struktura mest. V vse večjem številu se v mestih pojavljajo fevdalni in meščanski dvorci, ki s svojimi oblikami bogatijo mestno podobo. Tudi nek- močno zareže v podobo naselij in celotne pokrajine. Baročni dvor s parki in ostalim zaledjem postane prava samostojna plemiška naselbina. Baročne cerkve s poudarjenimi pročelji in stolpi bistveno vplivajo na prostorsko in vedutno podobo mestnih naselij. Nekdanje meščanske hiše v mestnih prezidavajo v plemiške, cerkvene in meščanske dvorce. Številne starejše cerkve in gradovi dobivajo baročno preobleko. V 19. stoletju se fevdalni red počasi razkraja in mnoge fevdalne posesti in zgradbe prehajajo v meščanske roke. Mesta izgubljajo nekdanjo utrdbeno funkcijo. Po odstranitvi obrambnih naprav se širijo v okolico. Zadušljivosti v obzidje uklenjenega mesta je konec. Širi se ideja "zelenega mesta". Nekdanji zaprti vrtovi in parki se v mestih odpirajo javnosti in nastajajo novi. Bidermajerska kultura se iz velikih mest širi na podeželje in prinaša nove oblike tako na zunanjščino kot v notranjščino meščanskih hiš. iz historizma izvije v prvega ustvarjalca moderne arhitekture na Slovenskem. Z njini in z vrsto naših in tujih arhitektov se je rodil pojem secesijske Ljubljane. § 1 nastajajo na Pod vplivom italijanskega ,u,i Stro\oPvrn?akfaosn: S^jh^M^gJj . lpni obliki prikazuje razvoj ° ^rioravliaio pot munikaicj, *i presegajo sre^ hitekturnih ustvarjal- ^ * "i„cipe gradnje, spada- rtuWih naselij na Slovens- ^^ZJ^fn^^t^ srednjeveško odvisnost od naših arn ^ noveprmcip g :em od najstarejših dob do mestnim «^inam^««en oblik zemljišča. SfLSfE. u-u- » — eiaših dni, je razdeljena na ustanovitelji so največ sfcvet poglavij: Naselja pre- prav oni. Baročna u^ao^vlia 2rtor aklovenske dobe; Po naselitvi poglavju Srednjeveška oblikami - k^u^iav j lilovencev - zgodnji srednji 7* [J trgi našteva Nace cjek; Cerkev (samostan) in 5 ■ ,ivo;e tipov mestnih pad, izhodišči urbanega živi- buml teenja v srednjem veku; Sredn-ceveška mesta in trgi; Renesansa v oblikovanju na-gielij, Baročna doba; 19. stoletje; Med obema vojnama; i$aselja po osvoboditvi. jjjl V prvem poglavju se sreču-jtfmo z naselbinskimi oblikami i6f prazgodovinskega in antič-' ,jega obdobja. Pri tem so poudarjene predvsem tiste načilnosti, ki so na tak ali * rugačen način vplivale na Urbanistični in arhitekturni ^pzvoj kasnejših dob. i*8' Pri orisu zgodnjega srednje-P'a veka, ki sovpada z naselit->f'ijo Slovencev, avtor s Ugotavlja, da se je starejša . Mieologija v pretežni meri s^kvarjala predvsem z grobiš-bogatimi z najdbami, in et*ianj z naselbinskimi oblika-pHi, pri katerih so najdbe Ko avtor oblikuje svoj pogled na naselbinski razvoj med obema vojnama, ugotavlja, da se je edino Ljubljana v tem času dokopala do celostne vizije v razvoju mesta, vendar je realizacijo urbanističnega načrta, ki bi ustrezal funkcionalnim zahtevam metropole, Ereprečila vojna. Kljub temu jbuljana in nekatera druga slovenska mesta doživljajo v tem obdobju pomemben arhitekturni razvoj. Srečujemo se z vrsto zanimivih in funkcionalno poudarjenih arhitekturnih stvaritev. Mednje sodijo različne stanovanjske kolonije tako v Mariboru kot v Ljubljani (I. Vurnik v kasnejšem obdobju, Šubic in drugi). Izvirno vizijo razvoja Ljubljane Prva leta po koncu druge svetovne vojne ne prinašajo v naselbinsko sfero kaj bistveno novega, uveljavljajo pa se nove tehnologije (montažni način gradnje itd.). Po sredi 50. let se srečujemo z novimi urbanističnimi in arhitekturnimi rešitvami. Pojavijo se t. i. "steklenjaki" (Simčič, Gospodarsko rzastavišče v Ljubljani, Mihevc), posamezne, na pogled netektonsko učinkujoče stavbe (Ravnikar, Obč. skupščina v Kranju) in še posebej stolpnice, tako značilne za socialistični urbanizem s prvimi primeri v Ljubljani in Mariboru. Gradnja stavbnih sosesk blaži izolacijo, ki jo vnašajo med stanovalce stolpnice, ki se vrh tega največkrat povsem nekritično obnašajo do okolja in dušijo ali povsem izničijo nekdanje naselbinske domi-nante. Povsem novi naselji predstavljata v tem času po Courbusierovih načelih zgrajena in urbanistično ter arhitekturno močno razpršena Ravnikarjeva Gorica in stavbno bolj sklenjeno Velenje arhitekta Janeza Trenza. Knjiga dr. Načeta Šumija je nastajala vrsto let v okviru akademskih predavanj na ljubljanski univerzi, seveda brez ustrezne vizualne ponazoritve. Knjiga v večji meri, kot je bilo pričakovati, zapolnjuje to vrzel, še posebej s posnetki naselij iz zraka, ki so v tej publikaciji prvič prikazana v tolikšnem obsegu. Vendar ima izjemen pomen tudi ostali ilustrativni material, ki včasih lahko pove več kot sama beseda. Toliko preglednega ilustrativnega gradiva, ki zajema vsa pomembnejša urbanska naselja na Slovenskem in deloma tudi na Koroškem (z izjemo vaških), in ki smo ga včasih zaman iskali po različnih publikacijah in težko dosegljivih drugih virih, ne srečamo v nobeni naši tovrstni knjigi. Dr. Cene Avguštin Na dobo historizma 2. polovice 19. stoletja Šumi ne gleda tako ozkosrčno kot prejšnje generacije. Posnemanj« nekdanjih Stilov V tem času ni bilo suženjsko. Pri tem pa je ta doba vtisnila neštetim evropskim in našim mestom in mesmo pouuuu. iuui nt*- ~..v^-.......-------------__ danja preprosta, predvsem drugim naseljem ter stavbam funkcionalno delujoča meš- neizbrisen pečat s tem,Jaje REJ POD LIPO IN BREZ NJE (Ob Sabatu in Slovenskem gambitu) V Sabatu najdemo kar dva lastnika knjige: Kristusova nevesta je bila v katoliškem Tatjano Cvejin in Francija Zagoričnika; izšlo duhovnem svetu sprejeta v božji thalamus pri Fondih Oryja Pala v Kranju. Pesnitev, šele pred kratkim in tako po stoletnem pravzaprav Davidov stereotopos, plesni kaj- obotavljanju doživi vsaj aproksimativno priz- pak, nosi avoutm»i«adaY - Bog počitka in nanje. Konec citata, C. G. Jung: Spomini, sobote se namreč imenuje Sabaf ivamtgo- -*uM1^Jnisiiistx214. Gre za papeževo bulo, ki vanje na sabat nam razmakne etimološko razglasi vnebovzetje Tvtnrrjz; &»**«arixijtjQjgta i oonmsKin aejavnosti na čanska hiša dobi vrsto novih, ist^asnejšo cehovsko organizaci- pogosto iz fevdalne arhitekti) mestnega življenja. Tudi ture prevzetih dopolnil, kot >adovi fevdalcev, ki v viso- so nadstropni in ogelni pomoli, arkadna dvorišča itd. IsoP"1 srednjem veku v vedno dst' ' otl stavbnim nalogam preteklosti dodala svoje in s tem povečala njihovo uporabnost. Secesija, ki doseže svoj vrh okrog leta 1900, pomeni re- lofl' TRIO BAROCCO FORTE Eltai ljubljanski založbi Edition Bizjak> J?.° in V J*^™*) ^financiranju blejskega turističnegan^^^^\vtA\h ^gospodarstva je izšla laserska^ploščatreh ^%^nka Arnolda ^glasbenikov: sopranistke Olge Gracelh trobentam Stama »i^in organista Maksa Strmčnika. Ko isti tet* Plošča je bila sponzorirana do tolike Vlachv, tiskarski del pa je opravila tv» mere, da sploh ne bo v prodaji, ampak jo Magneta z Bleda. Plošča je izšla (izdela- «gje moč dobiti brezplačno pri blejski va avstrijska podružnica Sony v Salzbur- ' ^ongresno-turistični agenciji Albatros. Ta gu/Avstrija) v nakladi 1500 kosov, i. vi'Udi organizirala njeno predstavitev " i( Vili Bled tllrli onem n.a cnennn7nri«i 1 VdUJC liti jui/ui ..... ožino počitka v početje, ki bo spočetje novega bitja. Pa ne gre ne za počivajočega ne za zaplojevalca. David - Orfej me počiva in "z nikomer skupaj ne leži", čeprav mu kratkoročni ni dano, da bi pomiril vihar na Balkanu, poje. On poje! Četudi bolj vase in zase, ampak - on še kar poje. (Pesnitev je tudi drugače pod "hebrejskim" udarom: spevi so oštevilčeni 7 zajin 6 vav 5 he 4 dalet 3 gimel 2 bet medtem ko je celotna tekstura 1 alef.) Orfej se ne vrača v Evo, po navdih. V "Evi" je Zagoričnik njega dni objavil pesem Pesem o zlati sredini. Posebnost tega teksta (iz vprašajev po levi in klicajev po desni strani) je prazen prostor med polovicama, ki imata skladni formi, ne pa tudi strukturi. Praznina je Jungov tetius, ki postane v prihodnosti 1950, za dogmo. Preseneti tudi Rilkejev utirp -str. 20 Enako blizu mi je gloksinija, ki je tudi tukaj vmes, in čeravno je tudi onkraj, še naprej žari samo za naju, kot da bi bila ljubezen sama, ki je že tolikokrat prešla in se zopet vrača, str. 44 In od kod doseči splohPresežek te zadostnosti Da mi cveteš in mi umiraš pred očmi Pred mrzlo dušo mojo Iz zime v zimo njeno In vendar v svoji nekakšni nesmrtnosti? Že omenjeni besedni splet rej pod lipo je tudi naslov cikla, iz katerega je Pesem o zlati sredini vzeta. Drugače pa je vzdušje, ki ga ta poezija reprezentira, kot ob zadušnici prekoračenim :_nm „t.,»cVvtis kot da umi organizirala njeno predstavitev v „„.vlarlnie zased- ^ Vili Bled Audi enem od sponzorjev te V glasbenem IJ^PsSSfiFo. Pl°šče, skupaj s priložnostnim koncertom bi primerno glasba baroka. Skladatel u. ?%vseh treh letnikov (petek, 16. decem- F. Haendel, J. Bach, J Afemom, H. bra). Na tem koncertu je sicer organist M. Purcell, J. Clarke, A-^l» Strmčnik igral na čembalo, omenjenim Scarlatti pa so prav gotovo tisto zagoiov °i J uglednim slovenskim glasbenikom pa rJ ,,kle Pridružil in n~Moi«; t-vartet v zasec Scarlatti pa so prav gotovo tisto zagotovilo, ki ob odličnih izvajalcih jamčijo za vsebinski del te plošče. Dodani sta še Strmčnikova orgelska improvizacija na temo Et Incarnatus Est in popularna Schubertova Ave Maria. Morda bi v tem slovenskem diskografskem zalogaju lahko našli kakšne vzore ali izzive v predhodni rieuuKiobra v mariborski Stolnici. Tamkajšn- Sonvjevi laserski ploS« Baročni duet >c P nitfP08ca nosi oznako 3-krat D p/d/'; ."T" s»ovensKim gia»M*"***"" r- *j izi** v P^ružil še Godalni kvartet v zasedbi: utl Vasilij Meljnikov in Igor Grasselh -yi°»n». Matjaž Sekne - viola in Igor ^Mitrović - violončelo). iovd :ij3'J'-kt KCrska Plošča ie nastala lanskc8a S>™rXVm?'iiborsk's,°'nici-!amSo Sv^Kb*; ^^£,^^T^"&^E obenta^m Wyn«onom Marsalimorn)? 'c^UIim „' Producent Bons R«*er- ?%. K-,. .„j; tukaj je najbolj izpostavljen .e«0tlm.On,aža °Melav.^-k«5 JgjJ%2 sVven, Se i Handlovega oratorija Samson. je Jungov tetius, ki postane v prihodnosti repičnim,a, » edina možnost bivanja, v času "nastanka" je ljudem. Ob branju imam vseskozi vtis, kot da pa to koroško-gorenjski terc, žrtvovan za jih tisoč stopa čezme, ki sem zdaj zgolj bralec, zakulisni taurobolium. Če je torej ta prazni- In kot da je vsaki skromni brezimnosti na v tekstu tertius-terc-bik, je tudi že Alef, ki napovedana dolgotrajna vojna. Takšna se je, kot rečeno, spremljevalna oznaka za kaze resničnost. Le to obstaja, in Zagorični-Sabat. Alef pa ne smemo dojeti le kot kova poezija ni koncept, kako to preseči. Več števko, alef je namreč predglas kateremu je govora o nesvobodi kot o "grozljivi" koli glasu. (Kot da bi alef vsaki besedi natikal prostosti "duha". (Če odštejemo norca, ki svoje rogove!) pleše rej pod lipo, in ni ne na levici ne na eni strani Reja, je v praznem prostoru, ki bi mu Tudi avtorstvo Sabata je skladno s pojmo- danes že lahko rekli poetski obrat. In za ta vanjem Stvarnika, ki je Oče-Mati, nikjer v prazen, slep prostor vemo najbrž prav zaradi knjigi ni razmejeno, kaj je Francijev in kaj prisotnosti tega norega človeka v njem, in ga Tatjanin delež. Vendar to v perspektivi je Zagoričnik registriral že v šestdesetih kot neskončnosti, kjer se vzporednice sečejo, ni bivalni prostor. Sic! Pa še nekaj je: ta osebek moteče. ima psa. To pa lahko opažanje od zunaj docela spremeni. (Torej: Hic Incipit Prolo-V Slovenskem gambitu (Obz. Mar. 1994) pa gus!) najdevam besedni splet rej pod lipo, res da v TJct; noro tam na ..Prav.. gotovo^ bo ta Z. poezija dokument DDD!) so tonski del (navidez) znižani vlogi: listi nore tam na polju (zganja zdaj svoj rej pod lipo / zamahuje s svojimi zakrnelim, krili / oponašajoč splašene kavke! Da, Slovenski gambit! Spet si bom pomagal Franc Kriinar lungom. Zagoričnik z izbiro Udarjene Marije kot svoje pesniške preokupacije "sledi" Jungovi ugotovitvi: Mati Božja in n*iv guiu»u uu ki poezija _ viharnih devetdesetih, kot je Udarjena Marija spomin na pretekla, enako nečloveška. Ni pravega spopada med delčkom in celoto (Krishnamurti, Jung) in tudi v Z. tekstih je solum dokaj pasiven. Spoznavanje sebe je v sedanjosti, zato je ta poezija praesens, ki "samo" korespondira z znanimi in pa tudi še z neodkritimi časi. Valentin Cundrič KOMENTAR Deli in vladaj F*eter Čolnar Do konca leta so se morali sestati novoizvoljeni občinski sveti. Ob konstitutivnih sejah nove lokalne oblasti je postalo povsem očitno, da gre pri vsem skupaj za čisti balkani-zem z značilno improvizacijo Ker je zakonodaja površna in nedodelana prihaja do očitkov, prepirov in reševanja nesporazumov po tistem znanem pravilu "znajdi se". Odnosi med novimi lupani in občinskimi sveti niso zakonsko ali z obvezujočimi predpisi urejeni. Zaradi tega skoraj vsi lupani napovedujejo, da bodo uveljavili svojo zakonsko pravico in dollnost ter zadrlali izvajanje le konstitutivnih sklepov občinskih svetov. Kranjski lupan Vitomir G ros je na seji mestnega sveta naštel 15 primerov, ki so po njegovem mnenju v nasprotju z zakonodajo. Tako so naprimer na osnovi začasnega poslovnika potrjevali izvolitve lupanov, čeprav so jih neposredno izvolili občani. S strani lupanov so tudi pripombe, da gre za nezakonitosti, ker so sveti izvolili svoje predsednike, čeprav ni takšne zahteve v zakonu. Nekateri menijo, da naj bi bili lupani tisti, ki naj bi vodili občinske svete, vendar ti niso člani svetov in tudi to ni zapisano v zakonu. Zmeda je popolna. Vse skupaj spominja na tisto znano: deli in vladaj. Človek se mora vprašati, ali res obstaja ozadje vsega tega? Je to ozadje v političnih igrah med "našimi in njihovimi" ali pa gre za popolno nesposobnost tistih, ki se razglašajo za vladne strokovne stulbe? Človeka spreletava srh ob misli, da vse kale, da smo le ostali v balkanizmu, ki nam ne omogoča normalne kulture livljenje. Telko je namreč reči, da gre za politična nasprotja v primerih, ko sta se znašala na istem bregu interesov lupana tako različnega livljenjsko nazornega pogleda, kot sta ljubljanski lupan dr. Dimitrij Rupel in kranjski Vitomir Gros, nasprotno pa na povsem različnem bivši trliški lupan Peter Smuk, ki je bil izvoljen za predsednika trliškega občinskega sveta in kranjski lupan kot človek podobnih nazorov. Tako ni prav nič odvisno od strankarske pripadnosti, kdo se poteguje za večje pristojnosti občinskega oziroma mestnega sveta in kdo za večjo veljavo lupana. iMlje verjamemo, da le gre predvsem za tisto "deli in vladaj", je menil v osrednjih poročilih v Odmevih dogodkov na Radiu Kranj Peter Čolnar. Premier in predsednik LDS na pogajanjih Ko so na izvršnem odboru stranke Slovenskih krščanskih demokratov odločno podprli predsednika Lojzeta Peterleta in ponovili zahtevo, naj zunanje ministrstvo ostane v pristojnosti njihove stranke, so odnose na relaciji dr. Drnovšek - Peterle zaostrili do skrajnosti, iz katere lahko prideta le en zmagovalec in en poralenec. Kompromisa ne more biti več. Zmagovalca pa bomo videli po tem, kdo bo prihodnji zunanji minster -mag. Mojca Drčar - Murko ali dr. Peter Vencelj. Tudi kdorkoli drug, doslej neznani, šteje seveda za zmago SKD. Spor za dr. Drnovška nikakor ni več le ena od številnih kadrovskih rešitev v nekem resorju, ampak precej več. Po njem se bo videlo, ali je še absolutni obvladovalec vlade in njene politike ali pa je le moral popustiti zaradi rezultatov na nedavnih lokalnih volitvah, kjer so se krščanski demokrati, navkljub napovedim, okrepili Povsem molno je tudi, da bosta sprti strani razmere speljali v izredne parlamentarne volitve, čeprav zaenkrat takšen scenarij obe postavlja pred veliko tveganje. Liberalni demokrati se ob porazu tolalijo, da so rezultati parlamentarnih volitev nekaj čisto drugega od lokalnih, krščanski demokrati pa vztrajajo pri tolmačenju, kako se je v Sloveniji povečala njihova priljubljenost. Po svoje imajo prav oboji in ravno zato se bodo precej telko odločili za novo merjenje moči, saj lahko pred javnostjo manipulirajo z obema resnicama. O tem, da neke absolutne resnice ni, najbrl ni treba posebej pisati. Takšna pat pozicija bi bila srednjeročno najbolj kočljiva za dr. Drnovška, sicer znanega "omahljivca", ki pa se je očitno po izkušnjah z Janšo zdaj odločil za ponovitev scenarija izločitve neke stranke iz vlade. Krščanske demokrate skuša pripraviti do tega, da iz nje izstopijo sami, saj dobro ve, da jim to ne bo lahko. V vladi in njenih resorjih imajo preveč svojih čisto konkretnih interesov in začetih akcij, ki bi jih telko pustili, da propadejo. Praktično bi bila še najmanjša Irtev prepustiti zunanje ministrstvo nestrankarski kandidatki in v zameno dobiti drug, finančno močnejši resor. Gre torej le za stvar prestiža, ki pa v politiki prav tako ni nepomembna stvar. Krščanski demokrati imajo z odhodom v opozicijo pred očmi več slabih, kot dobrih stvari Na tem področju že dolgo časa kraljuje Janez Janša, ki nikakor ne bo odšel v senco nekoga drugega, še najmanj pa Lojzeta Peterleta, Za takšne "moralne" poteze so imeli v SKD doslej več boljših prilolnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti samo zaradi tega, ker imajo na čelu pač človeka, ki mu je osebni ugled pomembnejši od usmeritev stranke, pa čeprav je ravno on povzročil sedanjo krizo. Lojze Peterle je v zadnjem času naredil največjo škodo za SKD, ker je odstopil v najbolj neprimernem trenutku, povrh tega pa ie iz ulaljenosti začel še araliti sicer hladnokrvnega premiera dr. Drnovška. Za slednjega pa vemo, da ga niso mogli spraviti ob livce niti beograjski politikanti, zato je vprašanje, ali mu bodo v sedanjem pololaju kos tudi krščanski demokrati. V sporu s SKD je bil popolnoma jasen, kar je pri njemu zelo redko opaziti Razlika med SKD in LDS je ravno v predsednikih obeh strank. Na čelu SKD je človek, ki je v politiki izgubil vse in se zanaša le še na milost stranke, pri LDS pa je stranka tista, ki je izgubila ogromno svojega vpliva, vendar ima za predsednika človeka, ki so ga tik pred koncem leta v Delu celo izbrali za Slovenca leta. Zaradi tega dr. Drnovšku ni treba pristajati na strankarsko kadrovsko kuhinjo, saj lahko deluje popolnoma samosotj-no, kot tak morda celo še mnogo bolje, kot s pomočjo podpore LDS. Če pa se za pomoč obrne še k stranki in politično blilji Zdruleni listi so njegove pogajalske pozicije toliko večje. Krščanski demokrati imajo torej več pogajalskih nasprotnikov, kot si mislijo. To sta namreč premier in predsednik LDS, pa čeprav v isti osebi PREJELI SMO Izjava za javnost Socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov (Sk-SKD) seveda ne ustanavlja nikakršne nove stranke. Tudi s stranko Slovenskih krščanskih socialistov ne. Sk-SKD je sicer formalno -v organiziranosti, kakršna naj bi bila pred 3. kongresom SKD - ukinjeno, vendar bomo podpisniki, tedanji funkcionarji Sk-SKD, nadaljevali s kontinuiteto pro- gramskih usmeritev krila, in to v stranki SKD.' Nebistvene spremembe statuta nas pri delovanju ne bodo omejevale, naše nestrinjanje s 110. točko programa pa razumemo kto izziv za spremembo formulacije. Tudi v primeru, da bi v svojih prizadevanjih ne uspeli, se bo o nadaljnjem strankarskem in političnem delovanju odločal vsakdo sam in le v svojem imenu. Zato toliko lalje razumemo tri bivše funkcionarje Sk-SKD, ki skupaj z bivšim podpredsednikom SKD ter soustanoviteljem in predsednikom Sk-SKD, Francem Miklavčičem, samozvano in Z nelegitimnimi "izrednimi zbori" ustvarjajo videz razcepa v stranki Seveda jim odrekamo kakršno koli formalno ali moralno pravico do imena Socialnega krila SKD. Janez Poštrak, soustanovitelj Sk-SKD dr. Saša Žužek, predstavnica Sk v svetu SKD Izjava za javnost V zvezi Z javnim pismom trliškega lupana g. Pavleta Ruparja naslovljenim name, posredujem naslednjo Izjavo za javnost ter Vas prosim, da jo objavite: "Spoštovani g. Rujmr, v dolgem pismu mi odgovarjate na javni izjavi Liberalne demokracije Slovenije v zvezi s pomočjo Gregcu in prvo sejo Občinskega sveta. Niste me prepričali in nimam kaj dosti dodati, še manj pa se opravičevati. Pri akciji Pomoč Gregcu lahko dodam le to, da mi je ga. Bojana Kališnik Sušnik, predsednica Rdečega krila Trlič zatrdila, da je akcijo vodil trliški Rdeči kril na pobudo njihove članice iz Leš. Še nekaj o jokavosti: jokali bi predvsem občani Trliča, ko bi prisostvovali prvi seji trliškega Občinskega sveta. Vse skupaj je bilo podobno glasovalnemu stroju iz najboljših let enoumja. Argumenti in strokovne reference so bile odrinjene močno na rob. Vendar pa ločevanje na dobre in slabe po metodi: "saj ni valno ali zna pisati ali ne zna, samo da je naš", ne more pripeljati do optimalno najbojšega dela v dobro Trliča in je v močnem nasprotju s predvolilnimi programi vseh strank. Vse skupaj pelje le v medstrankarske bitke in v stanje vsesplošnega nezaupanja. Tako pa je tudi bilo vzdušje med svetniki na koncu prve seje. Upam, da bo na drugi seji le-to stanje presele-no. Liberalna demokracija Slovenije je zato polno pripravljena. Toliko v odgovor na Vaše pismo. Ni mi dosti do trošenja energije za takšna dopisovanja z Vami. Bolj smiselno se mi zdi, da oba usmeriva energijo v reševanje problemov Trliča. Na koncu bi tudi jaz Vam zaletel čim več uspehov v letu 1995." Anton Horvatič, I. r. Oboroževanje, ki odpira vprašanje moralne odgovornosti! So zahvalni darovi veliki zaključek starega oblastnika? Ali bo kdo imel pogum javno vrniti Pandorino darilo? Podeljevanje orolja v škofjeloškem izvršnem svetu, kije javna institucija, je javno dejanje, ki Škofjeločane navdaja s sramovanjem. Dejanje, ki je povzročilo veliko moralno škodo, saj nosi sporočilo vsem občanom, ie zaključek neke politike, ki je imela moralo vseskozi na jeziku. Čeprav so streli iz takega orolja v preteklem letu končali v škofji Loki kar dve livljenji, in bi si v novem letu zaleteli vse kaj drugega, se najodgovornejši v naši občini v času božičnih praznikov, ki za človeštvo pomeni čas miru, obdarujejo z ubijalskim napravami. Kot da ne bi bilo dovolj, da vsakodnevno zremo v strahote, ki se dogajajo nekaj sto kilometrov jugovzhodno od nas, kot da vesti iz Čečenije niso dovolj zgovorno opozorilo na to, čemu smo se k sreči pred nekaj manj kot štirimi leti izognili In pištole, ki si jih dele kot trofeje nekateri, k temu niso pripomogle! Ta izvršni svet ni nikdar našel razumevanja za naše vzgojnoizobraževalne organizacije, še manj moralne in materialne pomoči Odklonjena je bila želja za ureditev prostorov za mlade, kjer bi si lahko organizirali svoje dejavnosti in družabnost. Je podelitev pištol, poleg večkrat ponujene in celo zahte- vane "hora legalis", le še dokončna dopolnitev predstave, po kateri bomo morali biti zvečer doma, če pa bo Že nujno biti zunaj, bo kazalo biti oborožen? Naloga vsake oblasti je, da nam zagotovi drugačno livljenje. Javno sprašujemo, ali je bil predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar predolgo na oblasti, da je izgubil občutek in pravo mero? Je to napoved za nadaljevanje politike s še drugačnimi metodami? Kf~ ocenjujejo tako ravnanj stranki, ki ji Vincencij B šar pripada, in ne na1 j zadnje v Cerkvi, saj je šlO— darila ob najsvetejših krš& kih praznikih? Za mi razumevanje v Škofji bi morali dobiti odgovori^ ta vprašanja! is LIBERALNA a0 DEMOKRACIJA Z SLOVENUE J OBČINSKI ODBOR t ŠKOFJA LOKA 3 S064/22-11-33 BRDO PRI KRANJU "d FITNES AEROBI a c 1. 1a. 2.I 2. mi 3 POZOR! Od 10. januarja neverjetna razprodaja zalog an v Grimščah pri Bledu. Vabljeni na nakup kostimo^ sakojev, hlač, puloverjev. | Posebno presenečenje vsakemu desetemu kupcu 3. za nakup nad 10.000,00 SIT. Trgovina bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure. 6. 6.! Vabi vas Trgovina GRIMŠČE. si _Jec O.i lOU -———ti.- lor V GORENJSKI BANKI, TOLARSKA SREDSTV OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLA* MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (R Kl V JANUARJU ZNAŠA 1,1% obresti za JANUAKr; .51 0.1 ols en-ror Obrestna mera (ka^ etek, 6. januarja 1995 Kf-:--- PONEDELJEK, 9. JANUARJA TVS 1 rt,40 Otroški program: Skrivnosti asi Vila U, španska nadaljevan- ponovitev amer- ,05 V vrtincu, kega filma 2.35 Znanje za znanje, učite se nami 3.00 Poročila ^3.05 športni pregled, ponovitev JA.OO Umetniški večer: Deset I klikih pisateljev: Joseph Con-lid, angleška nanizanka lp.00 Vrhunci Montparnassa: Jkanje Chaima Soutina, fran-Tfeska dokumentarna nadalje-^inka §.50 Obzorja duha .20 Dober dan, Koroška .00 TV dnevnik gjMO Otroškt program: Radovedni Taček: Plašč 7.25 Hroščosned: Dr. Hrošč in J, Sned, ameriška nanizanka B.00 Regionalni studio Maribor B.45 ABC - ITD, TV igrica B.13 Risanka B.30 TV dnevnik 0.05 Middlemarch, angleška adaljevanka 1.05 Gospodarska oddaja: tade in Slovenia 2.00 TV dnevnik 2.45 Sova: Murphv Brown, meriška nanizanka 3.15 Severna obzorja, ameriška anizanka TVS 2 1 3.00 Euronevvs 14.00 Utrip 4.15 Zrcalo tedna 14.30 Novo-»tni super 3x3 6.10 Poglej me!, ponovitev 6.55 Sova, ponovitev 18.45 tziv, poslovna oddaja, 1. del 9.10 Podarim - dobim 19.20 Jedrna steza 20.05 Pro et contra 0.55 Živeti in umreti na Porter-iOUsu, angleška nadaljevanka -*1.45 Studio City 23.00 Brane tončel izza odra V 22.45 TVS 1 MURPHYBROWN Ameriška humoristična nanizanka Jack je spoznat, da se je z ženitno ponudbo prenaglil, saj se je že po treh tednih naveličal VVashingtona. Zdaj pa: otrok! Morda bi z Murphy vseeno poskusila. Mogoče bo šlo. Zaradi otroka. Ampak glede na to, da se nista prav nič spremenila od takrat, ko sta bila poročena prvič... Torej? Samohranilka? Res smešno. \ TOREK, 10. JANUARJA TVS 1 lutkov- 13.10 Harrv in Hendersonovi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Ordinacija Bulowbogen 14.45 Soundcheck 15.00 Otroški program 15.00 Otroški program 17.00Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 21.07 Pogledi od strani 20.15 športna arena 20.15 Spolno nadlegovanje, ameriški TV film 22.45 četverica za Teksas, ameriška vestem komedija 0.35 Dvojnik, ameriška srhljivka 2.15 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lojv Jocker 15.30 Ljudje iz St. Benedikta 16.15 Moč strasti 17.00 Zakladnica Zemlja 17.15 Lipova ulica 18.00 Mi 18.25 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Anna Maria - ženska gre svojo pot, 11. del 21.07 Med smrtjo in življenjem 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 Leteči cirkus Monrvja Pvthona 23.20 Pločevina in otožnost, nizozemski dokumentarec 0.40 Jug, argentinski film 2.30 Videostrani/ 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ni program - Umetnost pOOOOogovarjanja R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30 Ob 17.00 bomo govoril« o novostih na številki 92, sleidia pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj, restavracija Detelca, pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 10.10 Zverinice iz Rezije, na igrica 10.30 Oscar Junior: Moja zlata Praga 10.45 Moški in ženska 20 let pozneje, ameriški film 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza, ponovitev 13.50 Sobotna noč 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Šest ta pravih in veselica, nemška nanizanka; čudovite prigode barona Muenchausna ali lažnivi Kljukec, gledališka predstava SLG Celje; Moja enciklopedija živali: Zebra 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 20.30 Nor na reklame: Podoba, 12. oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova: 22.55 Z eno nogo angleška nanizanka 23.30 Severna obzorja, ameriška nanizanka SOVA TVS 1 SEVERNA OBZORJA Ameriška nanizanka Holling je zelo prizadet, ko izve, da je medved Jesse mrtev. Pa ne zato, ker bi mu ga bilo žal, ampak zato, ker bi mu ga bilo žal, ampak zato, ker je pred leti prisegel, da ga bo on sam pokončal... V mesto prispe skupina Japoncev, ki želi videti Auroro Borealis in svojega junaka, astronavta Mauricea Minifielda. Njemu občudovanje sicer godi, vendar pa se vznemiri, ko vidi, da so se nastanili v Bred&Breakfast. Poleg tega v mesto prispe čudna pošiljka za neznanega naslovnika... v grobu, TVS 2 it HTV 1 .55 Poročila 8.00 Dobro jutro 0.00 Poročila 10.05 Zimski olski program 10.05 Tom in •erry kot otroka 11.35 Narnijske f ronike, nanizanka 12.00 Poročili 12.05 Emparatriz, nadaljevan -a 15.30 Šolski program 16.30 »oročila 16.40 Učimo se o irvaški 17.40 Hrvaška danes 98.OO Kolo sreče 18.35 Santa ^arbara 19.30 Dnevnik 20.15 ,'ukovar se vrača domov, nadaljevanka 21.15 Hrvaška in svet ^2.05 V obnovi Hrvaške 22.40 tfllika na sliko 23.20 Portret 0.05 poročila 0.10 Sanje brez meja HTV 2 »1» ,^7.35 TV koledar 17.45 Po 'jrnitvi, ponovitev nadaljevanke '^B.55 Hal Roach predstavlja, meriška čb nanizanka 19.15 jltisanka 19.30 Tv dnevnik 20.10 ^rena 21.15 Murphv Brown, ' jumoristična nanizanka 21.45 'Majski cvetovi, angleška nanizanka 22.45 Detektiva iz Miami-jS, nanizanka ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Prometna varnost na gorenjskih cestah, Športni konec tedna 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 21.10 Potovanja, Namibija 21.30 Izbor gorenjskega športnika "94 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 22.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Prometne infor macije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Koristni nasveti 12.00 škofjeloš kih 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško-mla dinski program 19.00 Odpoved programa KANALA i 2*2.00 Spot tedna 12.05 Na 4jelikem platnu j2.25 Luč svetlobe, ameriška 9 adaljevanka 13.15 Helena 4.00 Pozitiv 4-, ponovitev 14.30 7l'»pot tedna 15.55 Na velikem platnu 16.15 JFK - nemirna Radost, ponovitev ameriškega * arvnega filma 17.45 Tropska 9'ročica, ponovitev 18.45 TV |Jazar 19.00 Poročila 19.15 Luč vetlobe, ameriška nadaljevanka ^O.OO Alica v glasbeni deželi \0.40 Dežurna lekarna, španska ranizanka 21.10 Poročila 21.15 FK - nemirna mladost, 2. del ameriškega barvnega filma i(2.50 Ameriških deset 23.20 *jpot tedna 23.25 Na velikem flatnu Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 športni pregled - izmenjava programa z LOKA TV (1. del) 20.00 Kratko in jedrnato - oddaja OŠ Železniki 20.00 Video boom 40 - ponovitev 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večer- R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Calimero in otroci 9.00 Otroška uganka 9.15 Novice 9.30 Vremenska napoved 10.00 Horoskop 11.15 Novice 12.00 Duhovna misle - Rudi Koncilija 12.15 Novcie 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvi ca 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollywooed - oddaja o filmu 18.00 Mi smo pa od tam doma... 19.00 American top 40 22.30 Jazz galerija 1.00 Satelit foto bobnar 9.25 Flachau: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), prenos 12.50 Flachau: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos 14.00 Euronevvs 15.45 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 18.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (m + ž), posnetek iz Flachaua 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videoš-pon 20.05 V zanki bolečine 20.40 Tonovcov grad 21.00 Roka ročka 21.50 Hedda Gabler, švedska drama 22.50 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Narnijske kronike, nadaljevanka 12.00 Risanka 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Dvoboj na soncu, ameriški barvni film 15.10 Polna hiša, ameriška humoristič-nanizanka 15.05 Risanka 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Srečanje otrokov 10.45 Spolno nadlegovanje, ponovitev 12.15 športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Ordinacija Bulov-bogen 14.45 Soundcheck 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Spech 18.30 Naš hrupni dom 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Hunter 21.15 Pogledi od strani 21.25 Kassandrin most, italijanskp-an-gleško-nemški film 23.30 Čas v sliki 23.35 Nevarni klic, ameriška TV kriminalka 0.45 Dempsev in Makepeace 1.30 Videostrani/ 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Ljudje iz St. Benedikta 16.15 Moč strasti 17.00 Mogočna reka 17.30 Orientacija 18.00 Mi 18.30 Tista stvar je 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Žival človek 21.15 Zunanjepolitično poročilo 22.05 čas v sliki - večerni studio 22.25 Ambo terno 22.35 Klub 2 0.00 Tristana, španski film 1.35 Videostrani/1 000 mojstrovin frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 MHz iz Tržiča. 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sleid predstavitev novosti iz zavarovalnice Adriatic, nadaljujemo pa z Bodečo nežo in oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI TELE-TV KRANJ 15.30 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Pepelka iz Ražan-ca, dokumentarna oddaja 17.10 Besede, besede, besede 17.45 Hrvaška danesa 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Obnova duha in kamenja 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Nature by design, dokumentarna serija 0.10 Poročila 0.15 Sanje brez meja HTV 2 radio triglav 96 MHz RADIO ŽIRI, FMSTERE0, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka AVSTRIJA 1 .00 Otroški program 9.05 Naš njpni dom, ponovitev 9.35 Klub ■ seniorje 10.15 Veterinarka vnristina, ponovitev nemškega 'ma 11.45 Maček Kazimir 1.05 Zakladnica Avstrija 12.15 'Kavvango 13.00 Čas v sliki KINO CENTER amer. akcij, thrill. SPECIALIST ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. SAM Z OČETOM ob 16., 18. ini 20 uri ŽELEZAR amer. akcii. thrill. NEPOSREDNA NEVARNOST ob 17 30 in 20. uri TRŽIČ amer kom. POLICIJSKA AKADEMIJA: MISIJA V MOSKVI ob 18. in 20. uri 17.15 TV koledar 17.25 Majski cvetovi, ponovitev 18.15 Arena 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.10 2.4 otroka, humonstična nanizanka 20.40 Majski cvetovi, angleška nanizanka 21.35 V iskanju pustolovščine, dokumentarna serija 22.25 Sestre, serija 23.10 Fluid expo KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 13.50 Videoigralnica 14.25 Spot leta 15.50 CMT 15.50 Spot leta 15.55 Na velikem platnu 16.45 Dežurna lekarna, Španska nanizanka 17.15 JFK - nemirna mladost, ameriški barvni film 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Šefinja, ameriška nadaljevanka 22.10 Poročila 22.20 Hitlerjev SS, angleški film 23.15 Upravljanje, dokumentarna serija 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.10 CMT ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Odštek 2 (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Planinski večer ob 95-letnici kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: 120 let šole na Olševku 22.20 Predstavljamo Krovstvo Hočevar Slavko 22.30 Finale uradnega tekmovanja Manekenka Slovenije '94 22.55 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Obiskal nas je dedek Mraz 20.00 Škofjeloški kulturni utrip -oddaja LOKA TV 20.50 Brez komentarja 5.30 Prva jutranja kronika P»A Slovenija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice 17.15 Selški sejalec 19.00 Odpoved programa R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 Ti, jaz in najin otrok R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ura na KINO R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99.5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz- 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska lestvica 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 2.00 Satelit znam brati, berem AVSTRIJA 1 CENTER amer. akcij, thrill. SPECIALIST ob 16., 18. in 20 Uri STORŽIČ amer. kom. SAM Z OČETOM ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA slov. krim. OKO ZA OKO ob 20. uri Pc NAGRADNA KRIŽANKA Sponzor današnje križanke je Pizzerija Karantanija, Drulovka 40, Kranj. Prispevala je tudi prve tri nagrade: 1. nagrada - večerja za 2 osebi 2. nagrada - večerja za 2 osebi 3. nagrada - družinska pizza Kot vedno 3 nagrade prispeva Gorenjski glas. Geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih nam na dopisnicah pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj do četrtka, 12. januarja 1995, do 8. ure, ko bo komisijsko žrebanje. Rešitve lahko oddate tudi v Turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Bohinj, Radovljica, škofja Loka, Tržič, Dovje -Mojstrana ali Kranjska Gora. Lahko pa jih oddate tudi v naši malooglasni službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. KARANTANIJA telita; OH 332-110 * PIZZE - pestra izbira (14 vrst) * TOPLE MALICE (pečenice, krvavice, pražena jetra, golaž, vampi...) * KRAČE * JEDI PO NAROČILU - ocvrti kalamari, lignji na lam * SLADICE - gibanica, sladoled, sadne kupe QMI teflonska zaščita Včeraj, v četrtek, ob 8. uri je prvič v novem letu svoje delo 4 komisija bralcev Gorenjskega glasa, ki ob četrtkih opravlja javna žtt rešitev nagradnih križank iz Gorenjskega glasa. Tokrat je bilo v bott 1199 rešitev križanke podjetja VER f IGO škofja Loka, kije eksk zastopnik za izdelke QMI na slovenskem trgu. Pravilna rešitev je bM TEFLONSKA ZAŠČITA VAM DAJE OGROMNE PRIHRANKE. Nad žreb namenil: 1. Pavlini MARKUN, Grosova 2, Kranj (izdelki ' vrednosti 8.000 SIT); 2. Bogdanu TRATARJU Rodine 18, Žirovnici izdelki v vrednosti 6.000 SIT); 3. Jožetu TAVČARJU, Poljanska 47, Loka (OMI izdelki v vrednosti 4.000 SIT); 4. - 7. Petru TROJ Podlubnik 153, Škofja Loka; Mariji KURALT, Sv. Duh 36, Šk. LoW VOLK, Glavni trg 8, Kranj in Henriku PERKU, Sebenje 44, Križe (n* v vrednosti 2.500 SIT). Nekaj rešitev je bilo napačnih - namesto j D/7o v kuponu vpisano le OMI. Poleg tega je komisija dosledno izloi rešitve, ki niso bile vpisane v kupon iz križanke - zato vsem rese* križank ponovno svetujemo, da rešitev Iz črk z oštevilčen« vpisujete v kupon in ga pošljete na dopisnici. Ob tem še en ko napotek: decembra so se podražile poštne storitve in dopisn niso pravilno frankirane z znamko za 12.-SIT, ne bodo v bob žrebanje. Če pošiljate rešitve v pismu: za standardizirano I mora biti znamka 12.-STT, za nestandardizirano (npr. modre M pa 13.-SIT. Pr in p« da na za za fip v pr tre ur Pr m p:; II LISTNATO _ DREVO ^KARANTANIJA®^ * tel./fax: 064 332-110 Član BEATLOV /RINGO) MESTO V ŠVICI ROŠTIU TEMELJNA RESNICA NAPOVED. L0NGYKA FR. PISATELJICA FRANCOISE RUSKI REŽISER ANDREJ GRŠKI ŠPORTNI KLUB MERA 12 RIMSKA LOVA POSLEDICA PRETIRANE PSIH. OBREMENITVE ŽAR TEHNIČNA NAPRAVA UREJEVALNIK KRAJ FRI ROSUPLJUl KAR L IRVING MOČVIRJE KORALNI OTOK NEVARNA PADAVINA REČNA VIJUGA SULTANOV UKAZ POPUST PRI CENI SLOV SLIKAR VASILIJ 16 MESTO RAZČLENITEV NAŠA PONUDBA OSLOMBA POLOŽAJ PRI ŠAHU ČOLN IZ ENEGA J£NK0_ GOTSKI KRALJ NERODEN ČLOVEK ARABSKI ŽREBEC NEBESNA MODRINA PREGOVOR POŽELENJE VZKLIK NA BIKOBORBI BARIJ STRUPENO RAZKUŽILO RAFKO IRGOLIČ PRIOĆESNA LEČA HRIB PRI LJUBLJANI ZAUGOT. ONESNAŽENOSTI ZRAKA ENKA IT. SKLAD. GIOVANNI PIERLUIGI ČE9 trdI OKR. ZA INŽENIR GOVEDO PRlPAD. AVAROV IUhT MESTO V SREDNJI FRANCIJI Z MORJEM OBDANO KOPNO VIKTOR ERŽEN SODOBNIK KELTOV TT GRUDA RUŠA REDKA JED RUSKI PIS. VSEVOLOD ŽGANA PIJAČA IŽETJoT OKROGLA POSODA OSEBA IZ JUD. MIT. RIKO DEBENJAK KRAJŠE LIT. DELO POLITIČNA SKUPINA TINTA KRAJNA PAŠMANU MESTO V J. ITALIJI ČOKAT KUŠČAR LOŠĆILO DEL TELESA DANIEL ORTEGA NAŠA PONUDBA ŽITNI SNOP PEVEC PLE STENJAK PESNICA SEIDEL CP in GOVORNIK 19 MAZILO SUŠICA VZGOJA NERD TUR. PAŠA OMER 1RMC.UOH INDIJANSKO PLEME SESTAVIL F. KALAN MORSKI DEŽEVNIKI 15 THOMAS REGENT NAŠA PONUDBA MANGAN ARZEN GLAVNI Š.TVNIK TT SONČNI ZAHOD INDUSTR. RASTLINA MESTO NA J. ITALIJE G~OOG. PREPIRA TERMIN 13 OKSID ~ŠWW TOPEL VETER PRIPADNIK NEKD. IT. PLEMEN MERILO 18 TEŽA OVOJNINE STEU-ČNICA SLINASTA PIŠČAL 17 NALEPKA KONJŠKi HOD" PRITOK^ VISLENA POLJSKEM ZELO PORASEL MEDVED Špansko ŽEN. IME LANTAN 1 1 12 13 14 15 16 17 18 19 Petek, 6. januarja 1995 UREJA: Vilmi Sunovnik Slike: Gorazd Sinik * S podelitvijo priznanj najboljšim smo zaključili akcijo "Izbor športnika Gorenjske 1994 IPOKALI SO V PRAVIH ROKAH i dosežke. Kot je že navada, v na olimpijskih igrah, 2. v pok* Tržiču vsako leto podelijo po- Cockta, 2. na državnem prvefl* sebne plakete vsem športnikom, vu) in Matija Stregnar (9 ki so v svojih panogah osvojili mladinske državne reprez*' naslove državnih prvakov, so bili tance, ekipni državni prvak udeleženci evropskih in svetov- kat. do 16 let, 2. skupno v pok* nih prvenstev ter olimpijskih iger Cockta); oziroma so člani naših izbranih - smučarji tekači Urška D"1 reprezentančnih vrst. Priznanja nar (državna prvakinja med t so tako prejeli: mladinkami, 2. v štafetnem te) - alpinista Filip Bcnce vi letu 2. skupno v pokalu Emona in 1994 več kot 100 preplezanih na OPA igrah), Tomaž GloW smeri, udeleženec uspešne od- nik (reprezentant, naš najbol prave v Južno Ameriko) in tekač v lanski sezoni, 8. v ^ Slavko Rožič (športnik mladins- tovnem pokalu, državni prvak1 kega razreda, udeleženec hima- 30 km klasična tehnika in 50 * lajske odprave na Anapurno, prosto, letos uspešno nastof preplezanih vrsto težavnih letnih med biatlonci) in Klemen La*J in zimskih vzponov); gar (državni prvak v klasif - biatlonka Andreja Grašič tehniki med ml. pionirji, skulj (državna reprezentantka, 16. na zmagovalec pokala Žita, v po olimpijskih igrah, 2. na vojaškem tni sezoni je v rolkanju v pok' svetovnem prvenstvu, odličen Alpe Jadran zmagal na vseh start v novo sezono s 7. mestom); tekmah); - jadralni padalec Jurij K umik - športni plezalci: Klen1' (državni reprezentant, 53. na Bečan (državni prvak med 3 Prijavite se lahko vsa^ soboto od 16.-20. ure H prostorih telovadnice sre^ ekonomske šole v Kranj11 Vse dodatne informacij** dobite na tel.: 222-062 & in 241-217 Dušan ^ PRIDRUŽITE SE NE BO VAM ŽAL POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Ko je (ni) kupec kralj Kupec je kralj, ampak... Zavedamo se pomembnosti načina komuniciranja z varčevalci, zato temu področju pri izobraževanju svojih delavcev posvečamo Še dodatno pozornost. Žal pa nam, kot navaja podpisnica v pismu z naslovom KO JE (NI) KUPEC KRAU, kljub želji, da bi zadevo uredili tako, da bi varčevalki zaradi napake, ki smo jo povzročili v banki, prihranili večkratne obiske v banki, zadeve ni uspelo urediti na hoten način. Napaka ni posledica malomarnosti, ampak splet objektivnih okoliščin, ki so sovpadale in povzročile zaplete, ki jih naša varčevalka navaja v svojem pismu. Pri vpisu v hranilno knjižico je bila storjena napaka. Dogovorjeno je bilo, da se z zadržanim nalogom za vpis plače napaka popravi. Očitno ni šla informacija na pravi način in varčevalka o tem ni bila obveščena. Zapleti na pošti so nastali zato, ker je bila napaka ročno popravljena isti dan, kot je bilo izplačilo plače in je poštni delavec ob dvigu preverjal stanje v banki, kjer pa v računalniški evidenci to še ni bilo upoštevano. Varčevalki se za nastale probleme opravičujemo in upamo, da to ne bo vplivalo na naše nadaljnje medsebojno sodelovanje, saj je bila nastala situacija posledica dobre volje za. čimhitrejše reševanje problema, ki pa zal ni uspela. V Kranju, 27. decembra 1994 Sektor poslov s prebivalstvom: Marija GasperSič i t i 4 iii i Nove Mercatorjeve naložbe v Ukrajini Kranj, 5. januarja - Mercator je te dni odprl novo restavracijo in trgovski center v Kijevu, podobnega je pred dvema letoma odprl v Odesi. Mercatorjevo podjetje za oskrbovanje, poslovne storitve in trgovino Mercator-Catering nadaljuje z naložbami v Ukrajini. Trgovskemu centru "Black Sea" v Odesi, ki so ga odprli leta 1992, sta se te dni, 5. in 6. januarja, pridružila 5e dva objekta v Kijevu. Slovensko-ukrajinska mešana družba Mercator-Black Sea, v kateri ima Mercator-Catering 51 -odstotni lastninski delež, je v kijevskem hotelu Libid odprla novo restavracijo visoke kakovosti. Naložba je veljala 140 tisoč ameriških dolarjev. Slovensko-ukrajinska mešana družba Mercator-Podol, v katen ima Mercator-Catering 58-odstotni delež, pa je v Kijevu odprla nov trgovski delež z manjšo restavracijo. Investicija je veljala približno 400 tisoč ameriških dolarjev, trgovski center ima 1.800 površinskih metrov prostora, v njem je naprodaj približno 8 tisoč izdelkov. Prodajni program je podoben kot v blagovnici v Odesi. V obeh trgovskih centrih in v gostinskih lokalih pa prodajajo predvsem slovenske izdelke. Mercator-Catering v državah nekdanje Sovjetske zveze opravlja tudi catering storitve za Smeh pri projektih v Tuapseju in v Krasnojarsku v Rusiji ter v Gomelu v Belorusiji. 4 t ;) t »♦ jI s* D ol it J h * t 4 SKB BANKA D.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d d od 1. 1. 1995 dslje obrestuje tolarske tredstvs občsnov z Mslednjimi obustnimi mtrsmt letne mesečne obrestne mere obrestne mere VPOGLEDNA SREDSTVA • hranine vloge - Uro računi - računi tujih tiz, oseb - tekoči računi - dovoljena prekoračitev ■ nedovoljena prekoračitev VARČEVANJE -nad 12 do 24 mesecev ■nad 24 do 36 mesecev - nad 36 mesecev VEZANI DEPOZITI ■od3ldo60dni -od31do60dni* devizna klavzula ■od 61 do 90 dni -od 91 do 120 dni -od 121 do 180 dni - od 181 dni do 1 leta - nad 1 leto -nad 2 leti - nad 3 leta 80% mesečne stopnje rasti cen nadrobno Rp*15% Rp*2S% Rt* 10,5% Rt* 11% Rt* 11,5% Rp * 7,5 % D* 10% Rp*8% Rp + 8,5% Rp*9% Rp* 10% Rt * 10,5 % Rt* 11% Rt* 11,5% 0,88% 2,31% 3,03% 1,72% 176% 1,80% 1,84% 1,92% Glavni pokrovitelj »lovcrukih olimpijskih reprezentanc Banka obračunava obresti na konfotmni način. Ocombe: Rp*tmt cen ns drobno v piatekbm mesecu Rt* nutcennt dtoboo v tokotem mesecu * Kapiif mnek wim z davimo Mrvzufo/* 1000 OEM v lokah protomlnostL Pri wavi frpozlov ntri 100000,00 SIT st cbiestni nten pnkeje odstotni točke jkav nt vimo zn*sA» depozit: odstotne totke nad 100000,00 do 500.000,00 SIT 0,50 ■ nad 0)0000,00 do 1000.000,00 Sil 0,7S •nad 1.000.000,00SIT 1,00 Obiščite nas v. - poslovnih enotah na Goren/skem: Hov Irg4bv Školji i oki, tel 064/622-955, Koroška 5, Kranj, tei: 064/212-750, 212-751 - ekspozituri Kanj, C Staneta Žagarja 30, tel: 064/217 663 - agenciji Radovljica, Šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 ■ agencijj Škofa Loka, Novi svet 22, tel: 064/622-567 - agenti? Bled Ljubljanska 4, tel 064176-044 BORZNI KOMENTAR Ljubljanska borza zaključila leto 1994 z rekordnim prometom oziroma obsegom transakcij s prav vsemi vrednostnimi papirji, ki so bili uvrščeni v uradni tečajnici na zadnji dan starega leta. Promet je znašal dobre tri milijarde tolarjev oziroma 37 mio dem. slovenski borzni indeks pa je zaključil 27 indeksnih točk višje kot prejšnji dan oziroma na nivoju 1.397,11. V primerjavi z vrednostjo indeksa v začetku leta 1994, ko je indeks znašal 1.017,10, pomeni porast delniškega trga 37,4 % oziroma z upoštevanjem letne stopnje inflacije, kije znašala v letu 1994 18,3 %, realno povečanje za 16 %. V mesec januar smo zakorakali z 1,1 % revalorizacijskim faktorjem, ki se nanaša na porast drobnoprodajnih cen v decembru. Gibanje inflacije v tej višini preko celega leta 1995 bi pomenilo 14 % letno inflacijo, ki pa je glede na ostre memorandumske okvire, previsoka. Začetek leta 1995 je prav gotovo prelomen za proces lastninskega preoblikovanja podjetij, saj je bil skrajni rok za oddajo programov lastninskega preoblikovanja v podjetjih do 32. 12. 94 in po zadnjih informacijah programov ni oddala le peščica od 1.360 podjetij. Prelomno in polno sprememb bo leto 1995 tudi na Ljubljanski borzi. Naj naštejemo le nekatere. Prva dva dneva novega leta borza ni poslovala, saj mora svoje poslovanje prirediti novim zahtevam in novostim. Od 5. 1. 95 se bo trgovalo na štirih organiziranih trgih, in sicer OTA, OTB, OTC in OTD. Na OTC in OTD trgu se bo trgovalo dnevno, vendar le preko elektronskega informacijskega sistema. V borzno kotacijo A in B bodo glede na kriterije predpisane v Pravilniku o pogojih in načinu sprejema članov in vrednostnih papirjev na Ljubljansko borzo, sprejeti naslednji vrednostni papirji: Borzna kotacija A: obveznice: RS01, RS1D, RS02, RS2D, RS08, RS11, SKB1 - delnice: LEK C, PRB, SAL, SKB Borza kotacija B: - obveznice: LEK2, OZG, PCE, PGO, PU, RGS1 - delnice: DAD, BTBR, FMR, GPGR, H MER, KBTP, MKZ, NIK, PFNP, RGSP, TCTR, UBKP, V1PP Iz uradne kotacije sta zaradi neizpolnjevanja kvantitativnih kriterijev izpadli delnici Grada in Razvojne družbe Ljubljana in obveznica Vipe. Na trgu OTC in OTD bo mogoče trgovati z naslednjimi vrednostnimi papirji: - obveznice: GOR, Loka Šk. Loka, MU, OLS, ONN, OPostojna, OSN, UBK-konvertibilne, UBK navadne, Banka Vipa. - delnice: Gea College redne, Grad - redne imenske, HBBR, HBBP, Intara - redne imenske, KBTP - 4. emisija, Razvojna družba redne, RGSR, UBK 3. emisija prednostne • razred C. Podatki o vrednostnih papirjih, ki bodo uvrščeni v OTD trg bodo objavljeni naknadno. Ustrezno tem spremembam bo prilagojena tudi nova tečajnica na dan 5. 1. 95. S J. 1. 95 se spreminja način kotacije obveznic, tako da bodo obveznice po novem kotirale brez natečenih obresti. Borzni posrednik: Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Trtic) AVAL Bled, Kranjska gora BANKA CREDfTANSTALT Id. l| C0PIA Kren| EROS (Stari Mayr), Kranj GE0SS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA ION, d.d.Kranj HDA-trtnlca Ljubl|ana iURIKA Jesenice INVEST Skotja Loka LEMA Kranj MIKEL Strelišče PBS d.d. (na vseh poitah) SHP-Slov. hran. in poa. Kranj SKB Kranj (Radovt|lca, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOvmiATURtST Jesenice SUMKranl TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka T *10N Zg. Bitnje TENT0URS Domtaie UBK d.d. Skotja Loka WILFAN Kranj WILFAN Radovljica. Grajski dvor ZORI Kamnik 80.00 81,40 81,00 81,30 81,40 81,40 79,65 81.65 81.35 80.70 81,10 81,20 81.35 79.50 81.30 80,70 80.70 79,85 80,70 81.40 81.30 81.30 81.00 80,90 81,40 81,25 81,85 81,60 81.80 81,70 81,60 81.60 81,95 81,95 81,65 81,80 81,60 81,60 81.80 81.50 81.60 81,72 81,65 81,80 81.60 81.60 81.60 81.80 81.90 81,70 81,59 11,21 11,52 11,30 11,50 11,52 11.50 11,10 11.50 11.52 11.30 11,50 11.45 11,42 10.90 11,45 10,90 11.25 11,10 11.30 11,50 11,52 11,52 11.45 11.35 11.52 11,50 11,62 11,65 11.70 11.65 11,60 11.58 11.65 11.65 11.58 11,55 11.60 11,58 11,58 11.49 11.58 11.65 11.55 11.55 11.58 11.59 11.59 11,85 11,62 11,60 11.56 7.55 7.70 7.60 7,70 7,60 7.70 7.52 7,60 7.73 7.60 7.65 7.70 7,65 7,22 7.70 7.52 7,60 7.52 7.60 7.70 7,75 7.75 7.50 7.65 7.70 7,60 7.96 7.80 8.00 7,85 7,80 7,80 8,03 7,85 7,84 7,85 7.92 7,85 7.90 7,74 7.82 7.90 7.90 7,90 7.80 7.85 7,85 7,90 7,92 7,85 7,80 ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80.94 81.71 11,37 11,80 7,62 7.87 Pri Sparovcu v Av«tri|l |e ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarje*. Podatke a tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si prldržu|e|o jn#»WaV efmS menjalniških teCafv glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7 30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter n* vseh enot*hBpoštel J Jjj--rJ Kr*n|. Koroška c. 2. 064/Z11-644 L|ubl|*r»*. Slovensk* c.54. 061/133-11-S5 ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE J ■i Kranj - Jaka Puclja 9. Planina III, tel.: 064/324 -471 iščemo zastopnika na območju Gorenjske Kandidat mora Izpolnjevati naslednje pogoje: - trgovec ali komercialist - možnost skladiščenja - lasten prevoz • poznavanje tržišča Pismene prošnje pošljite najkasneje do 10. 1. 1995 na naslov: PLANA, d.o.o., Podjetje za proizvodnjo in trgovino, Pocehova 27 a, 62000 Maribor. Bohinj ali New York, to je sedaj vprašanje? ^SUBARU©] \\ HYunon. \\ ROVER Prodaja po sistamu ata ro sca n ovo Nakup votd na kredit ali laasing Odkupujemo in prodajamo rabljena voxlIe JANEZ KADiVEC Pipanov« 46, Senour Tat.: 06474t-e?3 Krati« treni Pravzaprav sploh ni vprašanje, saj je bila te dni za hotelom Jelen odprta nova poslovalnica Integral Tržič, d.o.o., turistična agencija. Preden se torej podate v širni svet, pa naj bo to na oni konec Slovenije ali pa zemeljske oble, vam toplo svetujem obisk v vaši novi turistični agenciji. Najprej se boste morali odločiti, kako boste potovali, saj vam poleg letalskih vozovnic (brez IATA registracije), skupaj s prevozniki Integral Jesenice, Kompas Hertz Ljubljana in Pupinova plava linija Ljubljana nudijo avtobusne prevoze za Beograd, Bajo, Prizren, Budimpešto, Prago in Muenchen, če pa vam je bolj všeč sistem "sam svoj gospod", so tu vozila Rent-a-car Kompas Hertz Ljubljana, Eurodollar Ali- B Ljubljana, Alpetour Kranj... Vozilo vam po želji dostavijo na dom, v podjetje, in če je vaše podjetje veliko za cel avtobus, bodo Integralovci poskrbeli za vse vaše avtobusne prevoze. Prijazna turistična agentka Suzana vam bo med množico prospektov, katalogov, cenikov... pomagala izbrati pravi turistični aranžma, naj bodo to eno, dvo, tri... dnevni izleti, maturantski izleti ali pa počitnice na snegu. Poslovodja g. Aldo pa nam je obljubil, da se bodo potrudili tako s svojo lastno ponudbo, kot s posredovanjem aranžmajev drugih slovenskih agencij Kompas Airtours, Kompas Sky, Atlas Ambassador iz Ljubljane, Tentours Domžale, Meridian Jesenice, Thaico Radovljica... Za tiste, ki vam agencije niso preveč po godu, pa je v Integralovi turistični agenciji na voljo pestra ponudba vodnikov, zemljevidov in avtokart... Ma kaj avtokart, naročite si lahko katerikoli avto iz programa Audi, VVV in škoda, čisto novega, po ugodnih cenah. In da ne pozabim. Teletonski številki vaše agencije sta (064) 224 - 132 in (064) 221 - 466 int. 27, pet dni v tednu od 9. do 12. ure in od 14. do 18 ure. v soboto pa od 9. do 12. ure. Le pot pod noge v Integral Tržič, d.o.o., na Ljubljansko cesto 1a v Kranj (za hotelom Jelen). 6977 KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 22. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Petek, 6. januarja 1995 Zakon o veterinarstvu Spet zasebna praksa Kranj - Državni /bor je ob koncu minulega leta sprejel zakon o veterinarstvu, ki določa kužne bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in zatiranje, določa veterinarsko-sanitarno preventivo in najmanjši obvezni obseg varstva živali pred kužnimi boleznimi, ureja veterinarsko službo, inšpekcijsko nadzorništvo ter pravice in obveznosti državnih organov. Veterinarska služba se bo po novem razdelila na javni in zasebni del. Približno 30 odstotkov sedanje dejavnosti veterinarskih zavodov bo opravljala javna služba, ostale dejavnosti bodo prevzeli zasebni veterinarji. V okviru javnega zavoda bo kontrola živil živalskega izvora v klavnicah, mlekarnah in ostalih živilsko predelovalnih obratih, veterinarsko-higienska in epizootološka služba, kontrola reprodukcije, služba preventive mastitita in laboratorijska dejavnost. V Sloveniji bo po novem le en veterinarski zavod (s sedežem v Ljubljani), sedanji regijski živinorejsko veterinarski zavodi, kakršen je tudi v Kranju, pa bodo njegove izpostave. Kranjski javni zavod bo predvidoma zaposloval 25 ljudi, medtem ko jih je zdaj skupaj s selekcijsko službo 66. • C. Z. Dobra ideja se hitro širi V Kamniku že ustanovili strojni krožek Kamnik - Po podatkih mag. Marjana Dolenška iz Kmetijskega zavoda Ljubljana je bilo v Sloveniji do konca lanskega oktobra ustanovljenih šestnajst strojnih krožkov, med njimi tudi strojni krožek Kamnik. Krožek "pokriva" območje Kamnika in okolice in je z 51 člani med največjimi v Sloveniji. V okviru strokovnega tedna, ki ga bo na šolskem posestvu v Strahinju pripravila kmetijska svetovalna služba, naj bi letos ustanovili podoben krožek tudi za območje občine Naklo. Strokovnjaki zatrjujejo, da bi bilo v Sloveniji smiselno oblikovati približno štirideset tako velikih krožkov, da bi vsak lahko imel polno zaposlenega vodjo. Ristvo krožka je v tem, da člani ponudijo proste zmogljivosti strojev drugim članom, s strojem tudi sami delajo in storitev zaračunajo po vnaprej dogovorjenih cenah. Delovanje krožkov sofinancira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. • C. Z. Predavanje Predelava mesa Zali Log - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka in aktiv žena Zali Log pripravljata v sredo, 11. januarja, ob pol štirih popoldne v gasilskem domu na Zalem Logu predavanje o predelavi mesa in izdelavi suhomesnatih izdelkov. Predavatelj dr. Stanko Renčelj iz Sežane bo opozoril predvsem na najpogostejše napake pri izdelavi, sušenju in shranjevanju mesnih izdelkov. • C. Z. Razlaščene kmete mineva potrpežljivost Bodo marca zaorali "po svojem"? Denacionalizacija kmetijskih zemljišč poteka prepočasi, zato v podružnicah združenja lastnikov razlaščenega premoženja že razmišljajo o tem, da bi v skrajnem primeru marca samovoljno zaorali po svojih nekdanjih njivah. Cerklje - Predstavniki domala vseh gorenjskih podružnic združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije so v torek zvečer (ob navzočnosti predsednika združenja Franca Izgorška) podprli stališča razlaščencev iz severovzhodne Slovenije, ki zahtevajo, da se jim za vsa podržavljena zemljišča, ki jih iz dejanskih ali pravnih ovir ni mogoče vrniti v naravi, zagotovijo nadomestna zemljišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo ukrepali enako kot v severovzhodni Sloveniji in bodo v skrajnem primeru marca samovoljno zaorali po njivah, ki so jim bile podržavljene. Še prej bodo s svojimi stališči in zahtevami, podkrepljenimi s podpisi razlaščencev, seznanili pristojne organe ter pripravili zborovanje. Ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za pravosodje sta na zahtevo razlaščencev iz severovzhodne Slovenije odgovorili (njuno stališče pa je podprla tudi vlada), da razlaščenci v primerih, ko jim zemljišč ni mogoče vrniti v naravi, lahko dobijo le odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, nadomestna zemljišča pa samo tedaj, ko se za to sporazumeta upravičenec in zavezanec. V kmetijskem ministrstvu ugotavljajo, da zahteve po nadomestnih zemljiščih spodbuja odškodninski sklad, ki želi prevzeti Čimmanj obveznosti, zato kot stranka v postopku uveljavlja zahtevo, da naj se nekdanjim lastnikom namesto odškodnine dajo nadomestna zemljiš-ča. Ministrstvo je že predlagalo vladi, da naj prek svojih predstavnikov v organih sklada zaveže sklad k prevzemanju obveznosti, ki jih predvideva zakon o denacionalizaciji. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICE CERKLJE, SORSKO POLJE, ŠENČUR, NAKLO IN JEZERSKO VAS VABIJO v NA SREČANJE ČLANOV IN SIMPATIZERJEV SLS ki bo v nedeljo, 8.1.1995. ob 10. uri v Zadružnem domu v Cerkljah. Na srečanje smo povabili ugledne aoste, kot so: Marjan PODOBNIK, Ciril SMRKOLJ, dr. Franc ZAGOŽEN, Marija LUKACIČ, Andrej TAVČAR, kranjski župan Vitomir GROS, cerkljanski župan Franc ČEBULJ. Z gosti se bomo pogovarjali o planih stranke za leto 1995, o kmečkem sindikatu, perspektivah slovenskega kmetijstva v prihodnjih letih in o problemih denacionalizacije. Za popestritev srečanja bo poskrbela citrarka Karmen BONČA, s pomočjo sponzorjev pa smo pripravili tudi skromen prigrizek. Sponzorji našega srečanja so: MESARSTVO ČADEŽ - VISOKO, MESARIJA GREGORC - KOKRICA, MESARIJA KEPIC - CERKLJE, MESARIJA ARVAJ - BRITOF, AGR0PR0MET, d.o.o. - CERKLJE AGROIZBIRA - KRANJ VLJUDNO VABLJENI Prezgodnja zahteva Po oceni kmetijskega ministrstva za zdaj tudi ni pogojev za dodeljevaljevanja nadomestnih zemljišč. Ker na prvi stopnji ni odločeno niti o polovici vlog za vračanje kmetijskih zemljišč, rok za vlaganje nekaterih zahtevkov (pravne osebe, agrarne skupnosti) pa je še odprt, v ministrstvu ne morejo oceniti, koliko jim bo sploh ostalo zemljišč, ki bi jih lahko v denacionalizacijskih postopkih uporabili za nadomestna zemljišča. Prav tako ni znano, koliko zemljišč bo v lasti države in koliko v lasti občin, ali bo nadomestnih zemljišč dovolj za vse ali ne. Kdo ne plačuje najemnine Predstavniki gorenjskih podružnic razlaščenih ugotavljajo, da na ministrstvih zaposlujejo ljudi, ki čustveno in brez pravne osnove Ščitijo družbeno lastnino, in da Slovenski odškodninski sklad zavira denacionalizacijo, namesto da bi jo pospeševal. Od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zahtevajo, da javno objavi, kdo ne plačuje najemnine za najeta državna zemljišča in koliko denarja se je z najemnino ie zbralo v skladu. Sprašujejo tudi, kako bo driava ukrepala proti neplačnikom. Kar zadeva kmetijska zemljišča na območju brniškega letališča, zahtevajo vsaj to, da jih dobijo v zakup nekdanji lastniki, ne pa drugi kmetje. Podružnice se same odločajo V Združenju lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije so pred enim letom še nasprotovali raznim nasilnim dejanjem razlaščencev (samovoljnemu oranju zemljišč), medtem ko zdaj podružnice lahko same odločajo o tem, kako bodo ukrepale. Razlaščeni krepijo organiziranost Na Gorenjskem že deluje več podružnic združenja lastnikov razlaščenega premoženja, letos pa jo bodo skušali organizirati Še na območju jeseniške in radovljiške občine. Da bi podružnice nastopale enotneje, so po vzoru iz severovzhodne Slovenije pooblastili podružnico Domžale oz. njenega predsednika Jurija [ierlota, da prevzame gorenjsko koordinacijo. Če jih ne bo dovolj, bo treW pripraviti merila za dodeljevanje, saj pravica do "nado' mestila" ne more biti odvisrtf od vrstnega reda reševanji zahtevkov, agresivnosti r3' zlaščenih ali od trenutni!5 političnih razmer. "Eno samo sprenevedanje" Razlaščenci iz severovZ' hodne Slovenije s stališčetfl vlade niso zadovoljni in I sklicujejo na "duh zakona" ki daje prednost vračanju naravi, in na člen zakona, 1 pravi takole: "Če vrnite1 premoženja ni možna, den*' cionalizacija obsega plačil odškodnine v obliki nado' mestnega premoženja, vred' nostnih papirjev ali j denarju (odškodnina)-Pravnih ovir za vračanj* nadomestnih zemljišč n'' prav tako ne dejanskih, prfl' vijo razlaščenci in poudarja; jo, da je povsod v Slovenij' za to na razpolago zadost zemljišč. Navajanje podal kov, da zaradi denacionaliz^ cijskih in drugih postopko' še ni mogoče oceniti, kolik* bo možnih nadomestni' zemljišč, pa je po njihovef mnenju "eno samo spren^' vedanje". • C. Zaplotnik Anketa kmetijske svetovalne službe Pašništvo se krepi in širi Na planinah in pašnikih v skupni rabi lani priredili domala dv' milijona litrov mleka in spitali živali za več kot šeststo ton. Ljubljana - Kmetijska svetovalna služba je lani (tretjič po drugi svetovni vojni) v 24 občinah v Sloveniji zbirala podatke o površini planin in pašnikov v skupni rabi, o številu zgradb (hlevov, mlekarn, sirarn in pastirskih stanov) na planinah in pašnikih, o dostopnosti, preskrbi z vodo in elektriko, o čredi na paši in o prireji Iz podatkov, ki jih'jc Vlado Schlamberger iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva med drugim predstavil tudi na nedavnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu, je razvidno, da je lani 3.881 kmetij oz. 433 pašnih skupnosti paslo živino na 468 planinah in pašnikih v hribovitem svetu in na območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. Na teh pašnikih in planinah v skupni rabi je 853 hlevov, 9 mlekarnic, 62 sirarn, 9.858 senikov in 346 koč za pastirje, poleg tega pa še 93 koč samo za turiste, 161 počitniških hišic, 28 planinskih koč, 24 zavetišč in 30 drugih turističnih objektov. Na 156 planin in pašnikov se je mogoče pripeljati celo z osebnim avtomobilom, na 42 planin je možno priti samo peš. Na večini planin napajajo živino neposredno ali posredno iz studenca, na 71 iz javnega vodovodnega omrežja. Lani se je na teh pašnikih in planinah v hribovitem svetu in na območju z omejenimi pridelovalnimi možnostmi paslo 15.356 glav velike živine. Na "mlečnih" planinah in pašnikih v skupni rabi so priredili domala dva milijona litro' mleka, več kot 33 ton skute, okoli 68 ton stf in 363 kilogramov masla ter okoli šesto t^ žive teže. Anketa je med drugim pokazalo, da ^ zanimanje za pašo na planinah in pašnikih' skupni rabi povečuje. Nekaj je k tem11 prispevala tudi država, ki je predlani ^ planinsko pašo namenila okoli 160 mili)0 nov tolarjev spodbud, lani pa za vsako krav! molznico, ki je bila na paši več kot 80 dfl1 12.000 tolarjev, za telico 8.500 tolarjev, ^ konja 10.000 tolarjev... • C. Z. Srečanje kmetov Cerklje - Podružnica Slovenske ljudske stranke prireja v nedeljo ob desetih dopoldne v kino dvorani v Cerkljah novoletno srečanje kmetov t območja cerkljanske kmetijske zadrugi Na srečanje so povabili tudi predsedni' ka stranke Marjana Podobnika i«1 predsednika kmečke zveze dr. Franca Zagožna. Razpravljali bodo o razvoju kmetijstva v novi cerkljanski občini in o kmetijskih problemih. • C. Z. GORENJSKI GLAS T? TfZ A ZA GORENJKE, O GORENJCIH X-/«/ KJjTL MED GORENJCI PO GORENJSKI Super presenečenje v zadnjem glasovalnem krogu v Izid 509 : 268 za EDMVMA POZGAJA Napovedi v nasi skupni akciji GORENJEC MESECA so očitno nehvaležna zadeva - že tretjič zapored se je zgodilo, da ste na koncu izbrali Gorenjca meseca, ki je po začetnem glasovanju močno zaostajal za protikandidatom. Kako je bilo od 1. do 31. decembra, ko ste v radijskih oddajah in z dopisnicami glasovali za "Gorenjca meseca novembra 1994"? Tričetrt meseca je bila v krepkem vodstvu MARIJA GOLOB s Hrušice, v predzadnjem in zadnjem glasovalnem krogu pa ste nas skorajda zasuli z dopisnicami za EDMUNDA POŽGAJA. Konkretno: do vključno predvčerajšnjim, ko je bilo še veliko poste z žigom 30. oz. 31. j december 1994, smo skupaj z glasovnicami iz štirih oddaj gorenjskih radijskih postaj (iz zadnjega lanskega petka) dobili natanko 272 glasov za Edmun-da in "samo" 43 za Marijo. Končni rezultat je malce presenetljiv, a strogo "kuvertiran" (vse glasovnice so namreč shranjene v veliki debeli kuverti): 268 glasov ste namenili MARIJI GOLOB s Hrušice, ki ste jo predlagali zaradi njenega dobrodelnega dela v Klubu Lokvanj; in kar 509 glasov je dobil EOMUND POŽGAJ, strastni športni ribič, sicer Kranjčan, ki je natanko na Martinovo uspel iz Krke izvleči ribiško trofejo, zaradi katere je bilo zelene zavisti čez in čez (njegov sulec je meril 103 cm). Torej: ko bomo zaključili glasovanje za GORENJCA MESE- V zadnjem glasovalnem krogu v mesecu decembru 1994 smo izmed glasov za Marijo oz. Edmunda nagradili: Marijo PLEMEU, Brezje 19/b; Francko DOLŽAN, Zabreznica 29; Amalijo SOBERLE, Alpska 54, Lesce; Danico DVORSAK, Kebetova 20, Kranj in Bogdano HRIBAR, Blejska Dobrava 127. Trikrat lahko ugibate, za koga so izžrebane poslušalke oziroma bralke glasovale -zanjo ali zanj... S MARJAN BENEDiCIC CA DECEMBRA 1994, bomo pripravili javno prireditev in na njej podelili priznanja. Tako Mariji Golob kot Edmundu Požgaju čestitamo, obenem pa se gorenjski radijci + Glasovci zahvaljujemo vsem 777 Gorenj-kam in Gorenjcem, ki ste sodelovali v decembrskem glasovanju. Vljudno Vas vabimo, da sodelujete še naprej - danes prvič predstavljamo predloga za "Gorenjca meseca decembra '94", po abecedi: Predlog št. 1:MARJAN BENEDICIC, samostojni tehnolog v podjetju DOMEL Železniki, Že J5. leto zaposlen v Domelu (prejšnji Iskri Elektromotorji), prejemnik "Zlate ure kakovosti" skupaj s še osmimi sodelavkami in sodelavci, ki so bili izbrani v okviru podjetniške akcije za boljšo kakovost v Domelu (ki so jo pred dvema letoma potrdili s pridobitvijo mednarodnega certifikata za kakovost ISO 9001) Predlog št. 2: KLEMEN ČER NE z Bleda, na decembrs- 3 I Gorenjska in svet... ali obratno Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Nizozemske oblasti so strpale za zapahe driavljana, ki je dodobra izkoristil nizozemski sistem zdravstvenega zavarovanja. Kar pri 27 (sedemindvajsetih) zavarovalnicah je sklenil zavarovalno polico za zasebno zdravstveno zavarovanje, nakar je z enakimi računi za zdravljenje pri vsaki "pokasiral" po 15.000.- DEM zavarovalnine. Zavarovalniški pool in medsebojno izmenjevanje podatkov na Nizozemskem očitno funkcionira, goljufu so prišli na sled in ga dali na led. Ljube Gorenjke in dragi Gorenjci, kaj takšnega si v državi na sončni strani Alp ne morete privoščiti! Vsega dve zavarovalnici sklepata prostovoljno zdravstveno zavarovanje in obe sta nam pripravili novoletno podrazitveno premijsko darilo. Kitajska restavracija - sen Dolenjcev! Delegacija občine Novo mesto je obiskala Kitajsko in se v mestu Yixing dogovorila za gospodarsko sodelovanje. Ze v tem mesecu bi bili mestni veljaki Yixinga pripravljeni v dolenjsko metropolo poslati dva kuharja ■ inštruktorja, ki bi dolenjske stanovske kolege uvedla v mojstrovine kitajske kuhinje, obenem pa delala v prvi novomeški kitajski restavraciji. Za občinski razpis se je (žal) v Novem mestu javil le en resen ponudnik, ki bi se lotil kitajske restavracije. A vrag je vselej v podrobnostih: iz Yixinga bi že poslali dva kuharja, a zanju mora novomeška stran (gostinec ali pa občina) plačati potne stroške in urediti delovni dovoljenji. Zdaj je občina Novo mesto že bivša, odslej je to nova mestna občina in stvari bodo verjetno zastavili znova. Ejga nasvet: Gorenjska je že nekaj let "na liniji" in ima kitajsko restavracijo. V njej cvička običajno ne naročajo, a za goste z Dolenjskega bi naredili izjemo, dokler nova novomeška delegacija znova ne poleti v Yixing. »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»to* 50 milijonov! Pojutrišnjem bo druga januarska nedelja. Poraba baldri-janovih kapljic v gorenjskih družinah bo povečana. Loterija Slovenije + TVS bosta namreč pripravila Irebanje v Novoletnem 3 x 3. Dobitki so tako vabljivi, da je kompletov srečk zmanjkalo ie sredi prejšnjega meseca - prva nagrada je namreč rekordnih 50 milijonov tolarjev (slovenskih). Po verjetnostnem računu, ker je bila gorenjska bera dobitkov v spomladanskem in jesenskem 3 x 3 bolj piškava, bo tokrat večina avtov in rekordni dobitek za Gorenjce.... Ko smo ie pri številki 50 milijonov: 46-letna Connie Doyle (ZDA) je na ameriški loteriji zadela ravno takšen znesek (vendar v dolarjih, zelenih m ameriških). Gospo Connie omenjamo zato, ker denarja ni takoj sprašila za nakup hiše, avta in drugih dobrin (kot običajno naredijo srečni dobitniki in so ie čez nekaj let reveii, ker se navadijo iiveti na veliki nogi, potem pa zmanjka). Connie je dobitek varno naloiila in kapitalska naloiba ji bo prinesla zanesljivih 1,7 mio USD letnih obresti. Naredila ie le eno napako: denar je vezala v ameriških bankah, kjer so pasivne obresti pod 5 % letno. Ce bi dobitek pretopila v tolarje in jih naložila (pred 1. februarjem, ko bodo pasivne obresti zniiane) v katerokoli od 33 bank na sončni strani Alp, bi ji kanilo vsaj še enkrat več. foto EJGA foto EJGA... Kranjskim radijcemje zadnji lanski petek na tradicionalni prireditvi "Po domače na Radiu Kranj" uspelo sestaviti "ORIGINAL OBERKRAINER BUERGERMEISTER KVINTET" v sestavi: Vitomir Gros (harmonika), Miran Zadnikar (klarinet), Franc Čebuli (trobenta), Ivan Stular (bas) in Franc Kem (kitara). Če ste pozabili (ali če niste opazili): to so novi župani novih občin, oblikovanih po črki Zakona na območju prejšnje (zdaj že bivše) kranjske občine. Županski "oberkrainer" kvintet je kadrovsko okrepil mengeški župan Janez Per. Publika je bila navdušena: nihče ni imel govora; nihče ni zapel in nihče ni dobil nezaupnice. ki prireditvi Radia Triglav Jesenice po izboru občinstva izbran za "Prvi glas Gorenjske v letu 1994", vodja skupine Šamani in gorenjski pevski talent Glasovanje poteka tako kot celo lansko leto: vse štiri petke v mesecu januarju v oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri + /. dopisnicami cel januar do zaključno 31. 01. 1995 na naš naslov GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj. Vsak glasovalni krog (ki traja en teden od vključno petka do zaključno četrtka) bomo pet sodelujočih v glasovanju nagradili (vrednost nagrad: tisoč tolarjev). Iz Foto EJGA arhiva smo decembra objavili hippy verzijo prvaka SLS Marjana Podobnika (skuštranega in z brČicami). Ker je takšna zunanja podoba g. Podobnika prav zares £e prazgodovina, seveda ob zastavljenem šaljivem vprašanju pod sliko (o poklicu Marjanove žene Tatjane, ki skrbi za moževo brezhibno urejenost) nismo pričakovali odgovorov. Zato nas je zelo prijetno presenetila ga. Marica Zupane iz Selc (občina Železniki), ki je na dopisnico napisala: "Žena Marjana Podobnika je po poklicu frizerka. Frizerski salon ima v Cerknem." Mož Marjan je vsaj glede vselej urejenega zunanjega videza najboljši maneken Tatjaninega salona. KRATKE GORENJSKE ] Nov vozni red "Po novem voznem redu bo vozil avtobus iz Ljubljane v Kranj in naprej v Triič ob nedeljah tudi ob 23.00 uri. S tem je Triičanom vsaj enkrat v tednu omogočen obisk raznih večernih prireditev v Ljubljani. Poleg tega bodo avtobusi po novem voznem redu vozili celih 15 minut manj kot doslej: voinja iz Tržiča v Ljubljano in obratno bo trajala samo 1 uro in 10 minut. Predvsem bo odpadlo dolgo postajanje v Kranju Predvsem brez nepotrebnega navdušenja: članek smo prepisali iz 16. številke TriiŠkega vestnika (letnik IV), ki je izšel daljnjega 15. oktobra 1955. "Ta lumparskega" avtobusa Ljubljana - Tržič z odhodom ob 23.00 v voznem redu že dolgo ni", v praksi se pa izkaže, aa je neaeijsKm malo. Pač pa se je potrebno zamisliti nad podatkom o »rajanju vožnje na relaciji Tržič-Kranj-Ljubljana: dandanes, v dobi modernih avtobusov, je zlasti v jutranji in popoldanski prometni konici prava znanost pripeljati poln avtobus potnikov v odmerjenih 70 minutah iz Tržiča v Ljubljano ali obratno, kot je bilo določeno že pred 40 leti za to avtobusno linijo. In še nekaj že od nekdaj drži: kaj je najboljša stvar v beli Ljubljani9 Avtobus za Tržič. *J> »X* «1* «1* -si* *I» «1» «J> «1» «f* -ju «|> •!* •!* aj> »I> »1* «1* *l* *I# «1# »j> *£> •!» «J> «J> -pjs *p *|b *x» *x* *T* v «1» *v* *I> *!* «|« »t* »|* *!• *tf* *f* t> n* *f* *v* »t* •t* ^* *p *p *p •T* -T* *T* Seksati ali laufati Znanstveniki so raziskali in dokazali: en spolni odnos z orgazmom je po porabi energije enakovreden 20-minutnemu liku Ooggingu). Ce torej doslej na primer še niste vedeli, zakaj Gorenjke in Gorenjci bolj malo tečejo, je znanstveni odgovor na dlani. Ko se na Gorenjskem zastavi vprašanje "seksati ali laufati", porabljamo energijo na prijetnejši način. BODE IN BOŽA 1Sf£fK\ Kaj imata zadnji decembrski ' 94 in prvi januarski ' 95 teden skupnega ? Prvi dan v obeh tednih je prazničen. Takšni ledni s po štirimi delavniki so pa res prima! lSt£fE\ Še boljši h;. bili s po tremi ali je manj delovnimi dnevi. ISfltfj} Tik pred novim letom je novi v.d. načelnika upravne enote Škofja Loka (in prejšnji loški predsednik izvršnega sveta) Vincencij Demšar članom IS razdelil pištole. pfljJBB Vse Je v redu: pištole so srbske proizvodnje, kupljene pred leti in niso pod mednarodnim embargom. Škofja Loka ima odslej revolveraše (če bi bil izvršni svet še v funkciji, bi rekli: "do zob oborožena vlada"). 13KtK\ Nekoč, v razpadli državi, se je temu reklo podruibljanje ljudske obrambe in drulbena samozaščita. [MM Danes so sveti trije kralji. V deželi na sončni strani Alp to (še) ni državni praznik. Mt£fE\ I*ač pa je današnji dan praznik pri naših severnih sosedih, ki so v nedeljo uradno postali člani Evropske unije. ISfLtKS Gorenjke in Gorenjci, če ste danes nameravali po cenenih nakupih izdelkov po krepko znižanih cena v Evropsko unijo (beri: Avstrijo), ne bo nič. Evropska Avstrija praznuje. lMLtFA Brez panike, mi bomo le čez slab mesec spet imeli praznik, natanko sredi tedna, Avstrijci pa šele sredi aprila! [222H Če niste opazili: ie šesti dan v letu 1995 živimo in delamo v novih občinah, z novimi župani na čelu občin in 7 novimi svetniki. TSMFA Predsinočjim smo razglasili športnike Gorenjske za leto 1994. Ker so gorenjske športnice in športniki prevladovali tudi v izboru športnikov Slovenije za lansko leto, predlagamo odslej naziv (npr. za Jureta Koširja, blejske veslače, leske padalce itn.): športniki Gorenjske in preostale Slovenije". IS9L9K\ Potem ko smo v torkovem Gorenjskem glasu zapisali, da je pozimi avtocestni odsek Hruška - Vrba tak kot ledeni tobogan, je naš bralec, zagovornik zimske olimpiade Treh dežel, predlagal spremembo namembnosti - v bob stezo.^* >MERKUR KERAMIČNE PLOŠČICE Španska barvitost ali italijansko oblikovanje? Odgovor na vprašanje poiščite v Merkurjevih prodajalnah z gradbenim materialom. španska keramika ZIRCONIO Italijanska keramika PASTORELI in ECO Naštete keramične ploščice so od 9. do 31. januarja za 10 % cenejše. Količine so omejene. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve Lutkovna matineja Kranj - Jutri, v soboto, bo v Ragtime klubu na Sejmiški 2 sobotna lutkovna matineja. Nastopila bo gledalska skupina Unikat z igrico Meh za smeh. potopisno predavanje Hodil po zemlji sem naši. Predaval bo prof. Samo Hubad. Obvestila Predavanja It Južna Amerika Jesenice - Foto klub Andrej Prešern Jesenice vabi na dia predavanje Janeza Avsenika z naslovom Potovanje po Južni Ameriki - 2. del. Predavanje bo v ponedeljek, 9. januarja, ob 18. uri v salonu Doiik. Šege in običaji škofja Loka - Klub škofjeloških študentov vabi na predavanje, ki bo obudilo minule praznične dni in oživilo spomin na že skoraj pozabljene šege in običaje. Predavanje, ki ima naslov Zaključek božičnega časa s svetimi tremi kralji in ga bo vodil g. Damjan Ovsec, bo danes, v petek, ob 20. uri v Hotelu Transturist. »»»»»»It Hodil po zemlji sem naši... Kranj - Kulturni odbor pri Društvu upokojencev Kranj organizira v ponedeljek, 9. januarja, ob 16. uri Ogled gledališke predstave Žiri - Društvo upokojencev Žiri obvešča, da bo organiziralo ogled gledališke predstave Stric iz Amerike, ki bo v četrtek, 12. januarja, ob 19.30 uri v Mestnem gledališču ljubljanskem. Odhod avtobusa izpred Marketa bo ob 17.30 uri. Prijavite se po tel.: 691-973 - Vida Orešnik. predstave. Danes, v petek, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Kadar mačke ni doma - za abonma petek I, konto in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo predstava za abonma sobota I, konto in izven. V ponedeljek. 9. januarja, bodo komedijo ponovili za abonma dijaški I, konto in izven. Vaša naša matineja Jesenic« - V Gledališču Toneta Čufarja bo v nedeljo, 8. januarja, ob 10. uri prva letošnja otroška matineja. Z lutkovno igrico Peter Klepec bo nastopila lutkovna skupina Tri iz Kranja. Matinejo bo obiskal tudi dedek, zastavil bo uganko in razdelil nagrade In kot običajno bodo otroci lahko risali in prigriznili kaj sladkega. Koncerti Izleti Pohod v Dražgoše Kranj - Planinska in pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v nedeljo, 8. januarja, ob 8 uri pohod v Dražgoše. Odhod avtobusa bo izpred Hotela Creina Kranj. Koledniške pesmi Begunje - V galeriji Avsenik bo jutri, v soboto, ob 18. uri s koledniškimi pesmimi nastopil Moški zbor iz Krope in solista Zlata in Dragiša Ognjanovič s programom kolednic iz Krope in Kamne Gorice. Moški zbor iz Podnarta pa bo predstavil koled-nice evropskih narodov. Gledališče Razstave Predstave v PG Kranj - V Prešernovem gledališču „ Kranj bodo tudi ta konec tedna in razstavo Trofeje iz Namibije, ki jo je Trofeje iz Namibije Begunje - V galeriji Avsenik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli še ves naslednji teden abonmajske HI Fl kotiček Po božično-novoletnem premoru nadaljujemo s HI-FI nasveti za vsakdanjo rabo: Izvori glasbe so: radijski sprejemnik, kasetofon, CD laserski gramofon, satelitski in kabelski radio, ter za mnoge seveda še vedno običajni gramofon. Seveda, potrebno si je zapomniti sledeče, če pripeljete v avdio HIFI sistem slab glasbeni signal, ga dobre HI Fl aparature ne morejo popraviti. Ko signal potuje iz ene v drugo aparaturo, le-te zvoka ne izboljšajo, ampak naj bi ga čimmanj pokvarile. Zato, čimboljši signal na začetku, temboljsi rezultat bo na koncu v vaši sobi. Zato si zapomnite tudi sledeče: VSI CD GRAMOFONI ZVENIJO DRUGAČE in ne enako, kot so nas hoteli proizvajalci prepričati. To pa pomeni, da morate paziti pri nakupu in tu vam podatki iz prospektov ne povedo prav nič, kako bo kakšen CD zvenel, zato, moram uporabiti zopet staro frazo, da je potrebno aparature poslušati v dobrem sistemu. Firma Rotel daje velik poudarek pri konstrukciji svojih aparatov, tudi temu, kako aparature zvenijo v resničnih avdio sistemih in ne v laboratorijih. V naših demo salonih lahko z lahkoto vsak sliši razlike v zvoku med različnimi CD gramofoni. Lahko prinesete tudi svoje aparature in se prepričate o zvoku le-teh. Pri radijskih sprejemnikih, običajno gledamo vsi po vrsti podatke o občutljivosti sprejemnika, majhnem šumu, a zopet nam to ne pove. kako bo radio zvenel. Zato tu priporočam tunerje firme Rotel, ki med svojim programom tunerjev RT 930, ter RT 940 izdelujejo tudi model RHT 10, ki ga vodilne svetovne HI Fl revije štejejo za najboljši radio na svetu. Vendar, pa vsa ta modrovanja o dobrem zvoku izgube veliko, če vse te aparature ne povežemo med seboj z dobrimi kabli, kot so kabli firme Van den Hul (VDH), ki je bila ena od utemeljiteljev razlik v zvoku med kabli, če imate običajne kable, ter jih nato zamenjate za npr. VDH, bo vaš sistem igral 30 odstotkov bolje. Ne verjamete - izposodite si kable in se sami prepričajte. KAT. rt o o., Hotemaže 17A, Preddvor, tel.: 064/43-391 od 15. do 19. ure ADS Žaonica 37A, tel. 064/311-845. po dogovoru. • F. K. ob sodelovanju z Adus Savano, zastopstvom za lov v Namibiji, zasnoval Loški muzej iz škofje Loke. GORENJSKA OO TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so v teh dneh opravili 12 vlek in 11 pomoči. GASILCI - V Kranju so gasilci pogasili, kar je ostalo od kuhinje v stanovanjski hiši v Cerkljah, pri čemer je eden od gasilcev dobil opekline Reševali so tudi ljudi, ki so po prometni nesreči na križišču na Planini ostali vkleščeni v avtomobile. V nesreči je bilo sicer ranjenih kar S oseb. Prejeli so tudi klic na pomoč, da v gozdu gori. Pohiteli so na kraj domnevnega požara, koder se je izkazalo, da je neka Ženska zažigala odpadke. Vendar so gasilci zaradi močnega vetra in s tem obstoja nevarnosti resničnega požara gozda, ogenj kljub temu pogasili. Podobno se je zgodilo tudi v Dinosu, kjer se je po klicu o požaru izkazalo, da se delavci ob ognju le grejejo. Tudi ta nevarni poskus ogrevanja so zaradi vetra gasilci sanirali. V Tržiču so imeli v teh dneh ljudje težave predvsem z. dimniki. Tako so gasilci posredovali pri vžigu saj v dimniku na Koroški 14, zaradi vžiga saj pa se je vžgal tudi strop na Fužinski 3. Jeseniški gasilci so tokrat na žalost kar 3-krat morali priskočiti na pomoč s svojim rešilnim avtomobilom. 2-krat so prevoz ponesrečencev opravili za jeseniško železarno, enkrat pa so v jeseniško bolnišnico prepeljali tudi bolnika z njegovega doma. Sicer pa so imeli v Gledališču Tone Ćufar tudi gleda lisk) itrafo. GORENJSKI DOJENČKI - V Kranju se ie od torka do danes rodilo 9 dojenčkov, od tega 5 dečkov in 4 deklice. Ker dekleta seveda bolj skrbijo /.a linijo, je bila Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 9. januarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tečaj se začne 16.1. ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, 18.1., MADŽARSKA - LENTI, 19.1. 95 Rozman, tel.: 064/712-247, 715-249 AKUMULATORJI REZ. DELI POPRAVILA traktorjev Po zelo ugodnih cenah Vam nudimo vse tipe AKUMULATORJEV VESNA Nudimo Vam brezplačno montažo, servis in menjavo antifriza. Možnost plačila na dva čeka. KLASJE, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375 PREHRAMBENI IZDELKI znamke UBAULIU ZA NOSEČNICE IN DOJENČKE Pizzerija ORLI TENETIŠE, tel.: 46-198 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE PUROLI, do.o. Tekstilna proizvodnja in prodaja Polica 19, NAKLO SKCPŠ AVTOŠOLA Podlubnik 1/b, Šk Loka Tel.: 622-762, 623-331 ČAS JE DENAR! Mi Vam ga prihranimo! SMUČANJE! SMUČANJE! AVTOŠOLA ZŠAM Škofja Loka, tel. 631-729 najlažja deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.100 gramov, najtežji pa jc bil deček s 3.950 grami. Kot smo obljubili v torek, vam tokrat posredujemo podatke o tedenski številki jeseniških dojenčkov. Sicer so prihod novega leta večinoma praznovali na varnem v trebuščkih, na Silvestrovo se je na svet mudilo le eni deklici. 3 januarja so se nato rodile še 4 deklice, od katerih je imela najlažja 3.050 gramov, najtežja pa 3.590 gramov. URGENCA - Od torka do danes so v jeseniški splošni bolnišnici na kirurgiji pomagali 130 bolnikom, na internem oddelku 39, na ped;a-triji 12 in na ginekologiji 10 bolnicam. Sreča se lahko kupi tudi pri nas v MALOOGLASNI SLUŽBI Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj - KARTICE PODARIM - DOBIMl TRGOVINAM, BIFEJEM, HOTELOM nudimo izbor priznanih slaš-čicpo ugodnih grosističnih cenah. FLORIS, d.o.o., Stefetova 2, Kranj, tel.: 064/217-583, od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Razna oblačila za nosečnice in dojenčke. Boutique ORHIDEJA, Tomšičeva 32, Kranj (nasproti gradu Kieselstein) Nov zimski delovni čas: vsak dan od 15. do 24., sobota od 12. do 24., nedelja od 12. do 23. Pizze iz krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. BTV 37 cm POLOG: 15.630 in 11 x po 3.310 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.858 in 11 x po 3.576 SIT BTV 51 cm, TTX « POLOG: 20.000 in 11 x po 4.257 SIT BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.000 in 11 x po 7.024 SIT BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 40.700 in 11 x po 8.634 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 42.000 in 11 x po 8.939 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.300 in 11 x po 3.674 SITš VCR 4 glave, VPS POLOG: 20.000 in 11 x po 4.340 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.483 in 11 x po 5.406 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 19.815 in 11 x po 4.200 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 22.300 in 11 x po 4.738 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 VV POLOG: 31.256 in 11 x po 6.630 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 VV POLOG: 35.296 in 11 x po 7.487 SIT HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 18.800 in 11 x po 3.998 SIT OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO! Zelo ugodne cene za vse izdelke faf lastne proizvodnje, kot so termevelur, brezrokavniki, bunde, srnu carske hlače, trenirke, ž. bluze, jakne... Možnost plačila na več; čekov, odlog plačila ter 5 % popust na gotovino. Odprto od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel.: 064/47-499 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 9. januarja 1995. Dodatne informacije dobite vsak dan, dopoldan od 8. do 12. ure ter ob ponedeljkih in sredah, od 16. do 17. ure. Promocijske cene storitev; 50 % nižja provizija do 3. marca 1995 DOM NEPREMIČNINE, tel.: 064/211-106 Vabimo Vas v smučarski center Cerkno. Prevozi iz Ljubljane ob sobotah in nedeljah izpred hale Tivoli ob 7.30. Ustavljanje na vseh postajah do Železnikov. Informacije po tel.: 064/66-282, Rant Avtošola ZŠAM škofja Loka obvešča kandidate, da se začne tečj/ CPP za A in B kategorijo v Četrtek, 12.1., ob 16. uri. »MERKUR MERKUR - trgovina in storitve, d.d., Kranj, Koroška c. 1 objavlja prosto delovno mesto TISKARJA Pogoji: - KV izobrazba grafične smeri - dvomesečno poskusno delo - zaželene delovne izkušnje - delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavca v bolniškem staležu) Ponudbo pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Merkur, d.d.. Kranj, SKP - Kadrovsko socialna služba, 64000 Kranj, Koroška c. 2. ' W AV =0VTRG5' IT 0T Petek, 6. januarja 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN • GORENJSKI GLAS OSMRTNICA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARIJA PAPLER roj. Čop, Dovarjeva mama z Breznice Do pogreba leži v mrliški vežici na Breznici. Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 7. januarja 1995 ob 14.30 uri, izpred mrliške vežice. VSI NJENI OSMRTNICA Umrla sta naša draga JOŽE ŠMITEK upokojeni mesar in hči CVETKA poroč. Volčič K njunemu zadnjemu počitku ju bomo pospremili 9. januarja 1995 ob 15. uri iz vežice Sv. Nikolaja na ljubljanskih Plečnikovih Žalah. Za njima žaluje Anton Volčič s Karmen in Alešem KUPIM Kupim rabljene cevi za dimnik za trajnožarečo peč. S 45-532 47 CISTERNO za gnojnico 2200 litrov, lahko v okvari, kupim, g 421-676 »7 Kupim starejši OTROŠKI VOZIČEK, lahko neuporaben - večja kolesa. O 67-198_im Kupim KRAVO. 0 49-071 205 Kupim suha bukova DRVA. S 422-585_an Kupim stare FOTOGRAFIJE, slike, razglednice. S 45-655 m Kupim starinsko KREDENCO, mizo, stote, predalnik, jj 45-655_310 Kupim staro in starinsko POHIŠTVO, a 45-655_3ii Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 24222 Odkupujemo hlodovino macesna, bukve, jesena, javora, hruške, češnje, oreha, lipe, jelše in topola SVELC, d.o.o., Sp. Veterno «58-094 28213_ Kupim karambolirano vozilo od letnika 1988 dalje. S 633-032 28930 SATELITSKI sistemi" Amstrad" l«*«> KAINfA.IX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO JI) OSTALO MALI OGLASI ^ 223-444 DISCOTEKA Četrtek, 12.1.95, po 22. uri FINALE KARA0K Nagrada VESPA Sponzor MOTO CENTER PANIGAZ MIZARSKI STROJ, krožna žaga s rezkarjem in samostojni rezkar SCM, prodam. 0 65-069_m Prodam PLUG in obračalnik za seno "za Kosor"ž 0 45-141 110 Prodam FAMILY COMPUTER igrice Se v garanciji, g 45-503 124 TERMOAKUM ULACIJSKO PEČ za 10.000 SIT, prodam. Kavčič, Bene-dikova 22. lil 310-730_128 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo Feroterm, 35.000 cal. S 715-518 174 Ugodno prodam PRALNI STROJ Končar Zanussi. 0 215-433 zvečer 12 NASLEDNJE ŠTEVILKE OLUOT GORILCI regulacijska oprema, montaža, meritve, servis EUEH « 43 408 Kranj d.o.o 331 482 PRALNI STROJ Gorenje, ugodno prodam. 0 323-298 202 Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno 380 litersko ZAMRZOVALNO SKRINJO.0 66-881_210 Prodam PRALNI STROJ Gorenje in HLADILNIK Gorenje. 0 325-659 po 18. uri 212 Ugodno prodam starejši BARVNI TV. 0 323-275_273 Prodam trajnožareč KAMIN Magma, obložen s kahlicami. 0 212-955 277 INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE, prodamo. 0 41-183 297 Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje, v dobrem stanju, cena 9.500 SIT. 0 50-301 303 PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV 0632- 595 28118 GLASBILA Prodam R4. letnik 1984. reg do 8/ 95. cena po dogovoru, a 401-249 foto bobnar APARATI STROJI nRAKTOR FENOT W 24 po delih Poceni prodam. 057-937 £ Prodam EL. MOTOR 1.5 kW 950 • 2SSJ7 2 kW 2800 °br JO^ii? ZMRZOVALNO SKRIN-712-355i ' Stera 2 ,et1, U9odno- tt 75 Prodam"^ 8IS-283 P°C^ VRTALNI STROJ, steberni. glava 20 vmesna miza, prodam. 0 720-196 ' CISTERNO za gnojnico 2200 staro 5 let, prodam. 0 720-196 230 Prodam novo kamin PEČ, za polovično ceno. 0 331-602 238 Prodam TRAKTOR TV 730. 0 061/ 612-700 237 MiVIJlilH'Hilil'P OBJAVA ISKRA STIKALA obvešča interesente, da bo javna licitacija za viličar dizel 5 t ■' v prostorih podjetja ISKRA STIKALA KRANJ, Savska loka 4, dne 12.1.1995 ob 12. uri. Izklicna cena je 10.000 DEM. Informacije po tel. 221-321 int. 28-54. SAVNA • SOL ARU • V) Prodam star ŠTEDILNIK (2p + 4e). 0 217-335 _ 242 Ugodno prodam dvoredni PLETILNI STROJ Empisal na kartice. 0 216- 408 _ 247 Prodam 1 mesec staro okroglo PEČ NA PETROLEJ, poraba 0 2 I na uro. 0 241-156 Z43 Prodam 2 m2 smrekovih DESK. S 403-110_ Prodam suhe bukove BUTARE. 0 43-451_si Prodam bakreno CEV za olje, 5.50 m za centralno kurjavo. Pavlic, Tupaliče 14, 0 45-437_im Prodam PRIKOLICO s cerado, nosilnost 120 kg, volumen 15 m3. 0 218-178_i« Prodam lesene KOMPOSTNIKE. 0 622-629_im Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, preko 8 000 gesel. 0 631-009 Prodam čelni NAKLADAČ Riko 200 za traktor Zetor. 0 84-197 194 Prodam "ŠPEH". 0 421-004 211 Prodam električno dvigalo, cirkular, bojler 501, bojler 1201 za peč TVT. 0 217-226_2M PRIDELKI Prodam FIŽOL ribenčan. Zalog 46, Cerklje_50 Prodam večjo količino PROSENE KAŠE. Lahovče 13, Cerklje 87 Prodam JABOLKA: aidared, jona-gold, kosmače in jonatan. Naklo, Pokopališka pot 7. 0 47-046 109 Prodam SUHE KRHUE. 0 730-549 Prodam drobni KROMPIR desire, jerla, sante in MESO od mladega bika. 0 421-072 240 GARANCIJA OBROKI Z MONTAŽO SAMO 569c SISTEMI ZA VKČ STRANK* ♦VRTIJIVI SISTEMI* »AT-VRHOVNIK SK.IX>KA, CiOOKŠIČ I2S TEL: 064 633-425 LOKALI PISARNE ogrevane, 100 m2 po 10DEM/m2, oddamo ali prodamo. 0 211-029 ali 22-40-30 78 Prodam KAVA BAR na izredni lokaciji v Bistrici pri Tržiču, v izmeri 72 m2 + terasa, cena po dogovoru. 0 52-076 in 57-580_127 LOKAL - trgovino ali pisarno, 17 m2, Primskovo, oddam. 0 331-398 148 V centru Kranja oddamo najboljšemu ponudniku poslovne prostore za pisarne, 39 m2. Tel.: 064/221-782 Prodam DIATONIČNO HARMONIKO B, S, AS, staro 2 leti. 0 50-859 148 Prodam SYNTHESEIZER Casio MT 54o in manjšo klavirsko HARMONIKO za 5.000 SIT. 0 212-181 zvečer 331_ GR. MATERIAL Različno furnirano STENSKO OBLOGO, ugodno prodam. 0 422-193 Prodam SMREKOVE OBLOGE -opaž in suha drva. 0 64-207 101 Prodam suhe bukove plohe in javorjeve elemente. 0 631-683 zvečer_227 Prodam litoželezno kad 70 x 150 in tuš kad 75 x 90. 0 312-322 299 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO na vašem domu. Ura 300 SIT. Dipl. strojni inžinir. 0 215-301 _102 Učenka 6. razreda išče pomoč pri učenju. 0 225-162 130 Inštaliram MATEMATIKO in FIZIKO za srednje in osnovne šole. 0 224-175 _im če želite popraviti oceno iz angleš-čine, pokličite. O 216-935 isb IZGUBLJENO Na relaciji Kokrica - Britof sem 30. decembra 1994 izgubil 2 STOLA. Poštenega najditelja prosim, naj se oglasi na 0 422-115 70 LOKAL 30 m2 oddamo v najem. 0 57-838 ali 58-055 179 Vzamem v najem prostor, Kranjska gora - Rateče. 0 45-655 314 Oddamo poslovni prostor v Kranju in na Planini, možna različna dejavnost. MIKE & Co. d.o.o. 0 216-544 330 Na Gorenjskem oddamo dobro vpeljan fitness center cca 130 m2. s odkupom opreme in programa; pri KRANJU večjo okrepčevalnico, lokal v Šenčurju 30 m2 in v Radovljici ter večjo posest s hišo in poslopjem v Radovljici. APRON, O 331-292 339 Večji poslovno stanovanjski objekt, ob prometni cesti, prodamo v Ljubljani in pri Kranju. APRON, D.O.O. 0 331-292, 331-366 340 KOLESA Prodam MOTORNO KOLO SUZUKI GSX R, letnik 1993, ali menjam za cenejši avto. 0 325-981 »1 OBVESTILA GOSPODINJE POZOR! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjs-ko. 0 57-695_83 Zopet vas vabino v tečaje šivanja in pletenja. 0 622-256 po 20. url 187 Groslsti, trgovci! Kvalitetne moške, svilene KRAVATE. Smo prvi uvozniki. 0 311-078 po 17. uri_im Po smrti starih staršev ne uničite, ne vrzite. Pokličite! 0 45-655 312 OBLAČILA VERITAS - izposoja poročnih oblačil, zadnjih modnih trendov. Jenkova 1, Kranj 0 312-207_54 VERITAS - najcenejša izposoja poročnih oblačil v Sloveniji. Jenkova 1. Kranj. O 312-207_55 OTR. OPREMA Kupim lepo ohranjeno LESENO STAJICO. 0 215-789 Darja 147 POSESTI 00852 00852 »00852 00852 00852 00852-00852-»00852-00852-00852- 17-266-790! 17-266-791 i 17-266-792 17-266-793 17-266-794 LMI 17-266-795 17-266-796 17-266-797 17-266-798 17-266-799 TV - video - fiUDIO CrD PIOIMCECER marantz SONY JMfeb KEF UBL Jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 2x70 W 126.400 SIT gorenje 51ttx 45.990sit s0ny e-180 630 sit sony ux-60 260 sit _ NOVA DEMO 80BA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV. HI-FI KOMPONENT IN SUBROUNO SISTEMA. ODPRTO OO ».h OO 1*.h IN OD 15.h DO 1B.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.H V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055_, -j—1 -sxmrf V Hotemožah ugodno oddam v najem 27 m2 PROSTORA ob glavni cesti. 0 222-056 128 V Kranju in okolici kupimo starejšo HIŠO z vrtom ali nadomestno gradnjo. 0, fax 211 -106 159 Prodam VIKEND na lepi lokaciji na Krvavcu. 0 45-096 213 Najamemo manjše opremljeno ali delno opremljeno HIŠO v okolici Kranja za poslovnega partnerja. Šifra: PLANIKA_270 Prodamo pol hiše z avtom v Britofu, starejšo hišo v Kranju in pol starejše hiš z vrtom. MIKE & Co, d.o.o. 0 216-544_329 PRODAMO: atraktivno gradbeno parcelo 700 m2 pri Tržiču, 1.2 ha travnika pri Brniku. APRON, 0 331-292_341 Starejšo manjšo hišo prodamo v ŠENČURJU, KRANJU inpri POD-NARTU; novogradnjo v STRAŽIŠČU in nad ŠK. LOKO, atrijsko v RADOVLJICI ter veliko drugih. APRON, 0 331-292_342 PRIREDITVE TRIO STORŽIČ igra za ohceti, obletnic, v lokalih. 0 46-200 121 PLESNA ŠOLA URŠKA v Kranju, Škofji Loki in Radovljici vpisuje nove plesalce. 0 41-581 321 URŠKA - več kot plesna šola vabi začetnike in dobre plesalce. 0 41- 581 322 POSLOVNI STIKI PRIMO IPEPE " Promet z nepremičninami", Partizanska ul. 6, Tržič ibo Prodam perzijsko MUCKO, otroško stajico in otroški voziček. 0 332-722 183 Prodam 2 moška PLAŠČA, gobelin družina jelenov. 0 714-519 178 Prodam 126 P. letnik 10/1987 in raztegljivo sedežno garnituro. O 53- 489 228 Prodam SMUČI, pancerje, drsalke, kolo maraton, otroško harmoniko. 0 312-323 popoldne 287 Prodam takoj vseijivo GARSONJERO na Drulovki in turistični AVTOBUS Sanos 315. 0 332-645 285 STAN. OPREMA Prodam sedežno garnituro s foteljem in spalnico. Cena po dogovoru. 047-634 3 Dobro ohranjeno SPALNICO prodam. 0 215-727 219 Prodam trosed in dva fotelja. 0 325-073_288 Prodam nekaj kosov starinskega pohištva. 0 45-655 313 ŠPORT POZNANSTVA Tudi vi ste lahko srečni z AMOSOM, ki je največja slovenska agencija za ženitev, prijateljevanje. Velika ponudba od 20 - 80 iet. Postajamo prva in edina resna agencija v Sloveniji! 0061/755-906_zboib RAZNO PRODAM Zelo poceni prodam: mizo, stole, ure, kolo, sesalnike, vikend kuhalnike, vikend posodo, razne ogrevalne peči, kuhinjske pripomočke, krzneno jakno, usnjeni plašč, razno garderobo, vrtno kosilnico in še kaj. 0 215-153 43 Prodam šestoglato MIZO in PEČ za centralno kurjavo. 0 217-975 so Prodam OTROŠKO ZIBELKO, nahrbtnik za otroka, novo moško bundo. 0 422-303 10a Prodam hribovsko vrtno SENO in obračalnik za Gorenje Muta. 0 242-419 122 Razbijene DRSALKE ter SMUČI prodam. Rubin Kokrica. 0 225-151 45_ Nove VEZI za snovvboard (znamke Rotorv), ceneje prodam. 0 715-316 80 Prodam malo rabljene MOŠKE DRSALKE št. 44 za 5.000 SIT. 0 738-205 isb SIIUMIVJF JEKOVEC j PETER r Senično27pri Golniku,'tel. 9. DO 23. URE VSAK DAN STANOVANJA 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, I. nadstropje, balkon, v Kranju, prodam. 0061/551-431 13 Slovenska družina pomaga starejšim v zameno za stanovanje. 0 47-246 37 V Kranju, Planina 72 prodamo 2-sobno STANOVANJE 54 m2 in garsonjero 35.70 m2 na Kidričevi 41 (Zlato polje). Informacije vsak delov-nik med 8. in 15.30. uro 0 33-11-22 88 Na Golniku prodamo 2-sobno STANOVANJE 51 m2, za 54.000 DEM. 0 061/133-31-38 114 V Kranju na Planini lil Drodamo 3-sobno STANOVANJE 75 m2 za 93,000 DEM. 0 061/133-31-38 ns Prodamo 2-sobno STANOVANJE v Kranju. 0 213-219 135 V Radovljici 2-sobno STANOVANJE menjam za tro ali štirir sobno z gotovinskim doplačilom, ravno tako v Radovljici. 0 710-090 204 Prodam ZIMSKI GUMI s platišči za YUGO. 0 211-147 289 VOZILA OPEL ASTRA 1.6 i GT, oprema letnik 1992, prodam. Rubin Kokrica. 0 225-151 44 Prodam lepo ohranien 'deč GOLF D letnik 1987/77 reg. ao 1/1996. 0 312-255 49 Prodam R 4 TL letnik 1986, reg. celo I leto. Pejašinovič, Golnik 35 se Prodam FORD FIESTA 1.1 ic, letnik 6/1990, ohranjena, garažirana, 41.000 km. 0 dop. 061/1322-241 int 257 ali pop. 061/1322-247 Marko Prodam GOLF diesel, letnik 1982, prva reg. 3/1983. 0 64-219 2sa CITROEN AX 1.1 I alure, letnik 4/ 1993, 19.000 km, električna stekla, centralno zaklepanje. 0 225-144 62 Prodam tovorni avto FORD bencinar, letnik 1983, vožnja možna z B kategorijo. 0 78-798 64 Miada družina najame STANO- Prodam novo avtomobilsko PRI-VANJE v Kranju. 0 217-624 207 KOUCO. 0 310-283 popoldne ee V Kranju na Primskovem prodam obnovljeno MANSARDNO STANOVANJE v privatni hiši, za 650 DEM/ m2. Šifra: 58 M2 264 Raketni oljni gorilniki - montaža, servis, avtomatika, meritva - BETA-S, d.o.o. 0, fax 874 059 177 Prodajamo stanovanja, hiše, parcele. PRIMO IPEPE 0 57-838 ali 58-055 181 VODOVODNE STORITVE, napeljava in popravila. 0 633-382 195 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, Šivalne stroje, štedilnike. 0 211-140 203 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. 0 332-053, 0609/624-731 rog Izvršujem poseke in spravilo lesa. Možen tudi odkup na panju. 0 061/ 611-550 218 Elektroinstalacije, montaža gorilcev. Satu sistemi. 0 725-103 235 Na Zlatem polju v Kranju prodam 112 m2 STANOVANJA in 42 m2 terase in garaža. 0 213-869 323 Kupimo 1.2-s stanovanje v sev. delu Kranja in 4-s stanovanja v nizkem bloku Planina II. MIKE & Co, d.o.o. 0 216-544 326 Prodamo 1-s stanovanje s CK - 48 m2,1-s stanovanje s CK - 42 m2, 2-s stanov, s CK - 60 m2 ter 2 + 2 s CK -91 m2. MIKE&Co, d.o.o. 0 216-544 327 Najamemo različna stanovanja v Kranju ali okolici. Mike & Co, d.o.o. 0 216-544 _328 Železniki, prodamo 1 - sobno konfortno STANOVANJE, prepis mo-goč takoj. O 066/56-203_334 KRANJ - ZELO UGODNO za 63.000 DEM prodamo 3-ss, 72 m2 z etažno CK. APRON, D.O.O., 0 331-292 336 Leto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega davčnega nadzora PRIPRAVITE SE PRAVOČASNO d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve Davčno svetovanje Srednja vas 108, Šenčur Te!.:064/41-240, fax:41-360 Prodam GOLF letnik 1981. 0 241-776 na Prodam novo dvoosno aluminijasto AVTOPRIKOLICO. 0 421-576 69 Prodam R 5 letnik 1991, 5 V, reg. do 5/1995, rdeč, cena po dogovoru. 0 312-494_76 Prodam AUDI 80 letnik 1977, rahlo karamboliran, v voznem stanju, reg. do konca 4/1995, cena 1.000 DEM. 0 718-066 84 Prodam ALFA ROMEO 1.8 letnik 1986, karambolirana. 0 715-601 86 Prodam karamboliran R 9, letnik 1984. 0 81-735 od 16. do 18. ureaa Prodam GOLF diesel letnik 1989. 0 41-723_94 FIAT PANDA letnik 1987, 4.400 DEM in GOLF JL letnik 1979, 1.900 DEM. 0 47-628 96 Prodam YUGO 55 letnik 1990. 0 323-914_99 MINI MORIŠ letnik 1978, ugodno prodam. Smid, Golnik 112 ioo Prodam YUGO 45 letnik 1990, rdeče barve, Valjavčeva 6, stanovanje 8, Kranj 112 Prodam YUGO 55 letnik 1988, reg. do 12/1993, 45.000 km, cena 4.000 DEM. 0 41-350_120 GOLF letnik 1981, reg. do 11/1995, črne barve, cena 2.900 DEM. 0 326-094_123 Prodam FIAT TIPO 1.4 DGT letnik 1990, z veliko opreme. 0 45-114 po 15. uri 125 Prodam MITCUBISCHI LANCER letnik 1987, 106.000 km. Tenetiše 16 132 _ CITROEN BX 16 TZS letnik 1991, 69.000 km, klima, električna stekla, centralno zaklepanje, alarm, radio.nove gume, nikoli zaleten, prodam. Cena 13.500 DEM. 0 860-331 134 _____ Prodam FIAT 127 1050 ccm, letnik 1980, reg. do 10/1995, moder, ohranjen, 2.200 DEM. 0 57-921 136 Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ, cena v januarju zelo ugodna. 0 403-278 265 SERVIS električnega orodja, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospo-dinjskih aparatov. ELEKTROMEHANIKA Pivka 20, Naklo. 0 47-490_3oe Kombi prevoz vseh tovora do 1500 kg. O 215-211_317 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0 329-886 2?365 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0211-140 2/518 VODOVODNE INSTALACIJE V HIŠI kot tudi razna drobna popravila in predelave, čiščenje bojlerjev in odtokov ter vsa ostala vodoinstalaterska dela, vam naredimo z obrtniško kvaliteto in za solidno ceno. ©218- 427 26869 KRANJ z okolico: za urejeno družino takoj najamemo stanovanje ali hišo. Provizijo plača najemnik. APRON, 0 331-292, 331-366_337 BOH. BISTRICA: PRODAMO 2-ss s CK 47 m2; KRANJ: 2.5-ss 66 M2, 2-ss 63 m2, 3-ss 84 m2 in 89 m2 ter 74 m2 in v TRŽIČU 78 m2. APRON, 0 331-292_ Iščem GARSONJERO pri Vodovodnem stolpu li v okolici Zdravstvenega doma. Pošteno plačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 338 VOZILA DELI Prodam vlečno kljuko za Z 101 in za Z 750. Tupaliče 14, 0 45-437 139 Prodam SNEŽNE VERIGE za traktor Universal Store aii IMT 533. 0 622- 191 191 Prodam AVTO PRTLJAŽNIK nov, raztegljiv, primeren tudi za smuči. 0 311-689 232 NOVO! AVT0VLEKA IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL CORSA, ASTRA, VECTRA NOVA OMEGA ^MODELI 95, UGODNE CENE^ v KRATKI DOBAVNI HOKI j OPEL CORSA že od 18.500 DEM OPEL ASTRA 1.4 GL82 KS/94 22.000 DEM VRBA, d.o.o., STRUŽEVO 4, KRANJ, Tel.:064/21W0 Prodam FIAT UNO 45 letnik 1989,% cena 6.400 DEM. 0 312-255 140 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o., O 312-255 141 Prodam ZASTAVA 128 letnik 1*986, cena 2.500 DEM O 312-255 142 P-odam GOLF JXD letnik 1990, 5 V, metalik. 0 312-255 143 Prodam FORD ORION 16 GL, letnik 1985 in avtomobilsko prikolico. 0 214-628 150 Prodam AUDI 80 1.8 S letnik 1987, reg. do 7/1995. 0 403-676 iei YUGO 45 KORAL, letnik 3/1990, beie barve. J. Puclja 7, Kranj (stanovanje 4) 162 Prodam FORD FIESTA 1.10, 23.000 KM. 0 874-433 169 YUGO KORAL 45 letnik 1989. reg. do 1995, ogranjen, garažiran. 0 801-526 171 Prodam LADA NIVA letnik 1988, reg. do 4/1995, cena 6.300 DEM. 0 876- 134 182 LADA SAMARA letnik 1987/88. ugodno prodam. 0 741-624 1» Prodam po delih FIAT 126 P letnik 1982 in Z 101. 0 53-176 184 Prodam KOMBI MERCEDES 307 D furgon, letnik 1987, cena 14.000 DEM. 0 66-540 zvečer ise ZX 1.4 avantage, letnik 10/1991, izredno ohranjen, prodam ali menjam za cenejši avto. 0 631-245 187 MERCEDES 190 E letnik 1987, lepo ohranjen, prodam za 18.600 DEM. 0 214-191 193 Ugodno prodamo CLI01.4 RT, letnik 1993 in R 5 5V, letnik 1991, možen kredit. 0 422-522 197 OPEL KADETT karavan, letnik / 1982, cena 3.900 DEM, YUGO FLORIDA letnik 1990, prodam. 0 331-214,323-298 198 R 5 letnik 10/1990, 5 V, rdeč, cena 8.500 DEM. 0 323-298, 331-214i» Odkup, prodaja in prenos lastništva rabljenih avtomobilov. 0 331-214-323-298 201 [PRODAJA - ODKUP rabljenih vozi in komisijska prodaja AVTO - WH [k*18'* td.0647217-526\po20. uri 064/32M58 Prodam YUGO 55 letnik 1991, reg. celo leto. Pantelič, J. Platiše 1, Kranj 206________ GOLF diesel letnik 1987, reg. do 10/ 1995 in SKODA FAVORIT letnik 1993, bele barve, prodam. O 632-286 214 Prodam GOLF diesel 1988. Lahovče 43, Cerklje O 421-748_220 R 5 CAMPUS letnik 1990 in GOLF III letnik 1992 1.8, prodam. 0 58-389 221_ YUGO 55 letnik 1985, reg. do 6.11.1995.0 714-311 233 Prodam avto ŠKODA FAVORIT letnik 1991, ugodno. Dobrave, Gradnikova 137, Radovljica 234 Prodam YUGO 45 letnik 1986, reg. do 6/1995, lepo ohranjen, 2.000 km po generalni, za 2.000 DEM. 0 632-757 23» RENULT 25 V6 INJECTION, letnik 1988, reg. do 11/1995, klima, ABS. ugodno prodam. 0 45-170_243 Prodam YUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 9/1995 0 328-1372*5 Prodam LADA SAMARA letnik 1988, rdeča, reg. do 7/1995. 0 328-292 246_ Prodam YUGO 45 letnik 1985, reg. do konec junija, cena 1300 DEM. 0 329-146_248 Prodam ZASTAVA 750 letnik 1981, vozna, reg. potekla. Žabnica 21, 0 311-609_250 Prodam VISA 11 RE, letnik 1985. Smolič Mojca, Gradnikova 5, Kranj 252 Prodam ohranjen YUGO KORAL 55, prva barva, rdeč, reg. do oktobra. Zg. Bitnje 3 256 Prodam LADO 1300 S letnik 1983/8, za 1.850 DEM. 0 331-858 263 Prodam aH menjam RENULT EKSPRES letnik 1986, odprti s stekli. 0 733-951 268 Prodam R 4 GTL letnik 1989. Zg. Bela 30, Preddvor 275 Prodam YUGO 55 letnik 1989, cena 3.800 DEM. Plazonič, Partizanska 43, Sk. LoKa ?./s Prodam GOLF 16 V letnik 1989, v račun vzamem cenejši avto. 0 325- 981 280 Prodam FORD ESCORT karavan, letnik 1991, v račun vzemem cenejši avto. 0 325-981 282 Prodam TOYOTA COROLA GLX i, letnik 1990, v račun vzamem cenejše vozilo. 0 325-981 283 R 5 CAMPUS letnik 1990. zelo ohranjen, prodam. 0 403-088 287 Prodam Z 101 neregistrirano, letnik 1984. celo ali po delih. 0 43-259288 Prodam R 4 letnik 1988, 51.000 km, reg. do 6/1995. Vasilevič, Grosova 11 a, Kokrica soe VW JETTA letnik 1986, odlično ohranjena, metalne barve, ugodno prodam. 0 401-340 307 Prodam BMVV 318 letnik 1980 in CITROEN GA letnik 1982. 0 310-537 316 Prodam R 9 letnik 1988, dobro ohranjen. 0 632-395 318 Prodam GOLF JX, 88 obratov, karamboliran. 0 47-773 332 Prodamo 3 R 4 letnik 1988, ter LADO karavan 1500 letnik 1992. Livada, d.o.o., 0 224-029 333 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 28646 Prodam Z 101, letnik 1985 in kvalitetno izdelane smetnjake. Kvader, Predoslje 132, 0241-128 28887 RENAULT 21. letnik 1998, 96.000 km, cena 10.500 DEM. « 83-902 Prodam Z 101 COMFORT, letnik 1982, reg. do 5/95, 120.000 km, ugodno. « 403-263 ZAPOSLITVE Iščemo PRODAJALCE za prodajo novege tehničnega izdelka, dobre provizije, zaželjen prevoz. 0 312-430 40 Honorarno zaposlimo KV KOZMETIČARKO in več urejenih in komunikativnih žensk s sredno izobrazbo za pomoč 0 329-683 41 Če irnate delovne navade in čas, vam ponujamo za prodajo zanimiv artikel, kateregha lahko ponudite in je cenovno dostopen vsaki družini, začetnikom nudimo pomoč. 0 58-491 53 Zaposlimo KUAHRICO. ali 331-560 331-090 61 RAČUNOVODJA, samostojen, komunikativen, vajen dela z računalnikom, dobi službo. Zaželjena visokokošolska izborazba ekonomske smeri. Vse ostalo po dogovoru. Mesarija Mlinaric, d.o.o. Lesce. 0 718-332 63 Zaposlimo delavca v skladišču -ŠOFERJA. Pogoj vozniško dovoljenje B in C kategorije. Pismene ponudbe pošljite na naslov Savska c. 34, 0 22-40-30 77 Zaradi zaposlitve na Jesenicah iščem sobo ali garsonjero. 0 062/ 301-692 79 Iz okolice Kranja zaposlim dekle za delo v strežbi. Informacije dobite vsak dan v gostilni Labore, Ljubljanska c. 16, Kranj. tel.:221-233 Otroke boste razveselili, sebi pa žepe napolnili. Oglasite se po telefonu 064/332-686. Za delo v strežbi zaposlimo simpatično dekle z izkušnjami. Kavni kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj 87 Redno zaposlimo dve TRGOVKI z izobrazbo. OD cca 50.000 SIT. Pisne ponudbe na naslov Trgovina Zapravl-jivček, Delavska c. 19, Kranj 89 Dejstvo je, da je zastopništvo za Mladinsko knjigo trenutno najbolje plačano delo. Ker je še nekaj prostih delovnih mest, vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličete 0 632-330, 56-105 in 0609/ 620-475_ 90 Iščem dekle za delo v bifeju. 0 422-526 Za delo v gostinskem lokalu pj* bujemo več simpatičnih deklet. je med tednom, vikendi prosti. "JjV£ na redna zaposlitev. 0 324-609"ov -_--TTCK Takoj zaposlimo NATAKARICO«. 422-700 »ed --*©di Tekstilna trgovina v Kranju zafmai TRGOVKO za deljen del. čas <%leč do 12. ure in od 15. do 19 ur*.ren 225-162____jini KUHARJA-ICO in NATAKARJA?!! takoj zaposlimo. Gostilna Pri Bizjal Zg. Bela 20, Preddvor. 0 45-0^__ S 1. februarjem zaposlimo ^f™ redno delovno razmerje 2 DEuJgS za delo v strežbi in v kuhinji. iS ___ 2921__foa, Honorarno zaposlitev, razgiba__ zanimivo delo na terenu - &rodn provizija. 0 65-773 jm y( Samo za tiste, ki se spoznatt^ ponudbo in prodajo po slove^ _.r šolah, prodgram vpeljan. 0 50'.— 2__Jrod Zaposlimo ČISTILKO. Inforrr*1)31 osebno v Pizzeriji Dare ali p"^- iiLEj_X Uigran narodnozabavni išče PEVCA za redne snemanje druge kasete. 1» 'i/c? 263, 218-076 Zaposlimo mlado simpatično za delo v dnevnem baru. 0 45__ 45-360__^LIČ Zaposlimo dekle za delo v bifej*rod 213-535 _ iregj Zaposlimo KV MIZARJA. 0 4l»er ---Jasli Zaposlimo več MIZARJEV in — cev. 0 421-781, 41-098 Tod. -_-2-02 Iščemo POTNIKE za prodajoj cinskih pripomočkov. 0 332-0^__ ORBIT, Agencija za delo išče za svoje naročnil uspešna podjetja, slec nove sodelavce: - KUHARJA - več DELAVK za pomoč RECEPTORJA £1 Oglas je namenjen resnim, zanesljivim osebam. ZaposFuP je redna in na območju SK" ti Loke, Tržiča, Jesenic. Za vse informacije st vam na voljo na štev0 47-575 in 47-574. Honorarno zaposlimo PRj-IALCE brez zaposlitve, z prevozom, zaslužek cca M na uro, možna kasnejša redti poslitev. 0 81-686, sobota oo' 16. ure __J Redno zaposlimo TRGOVrf ADMINISTRATORKO z na|rrj leti delovnih izkušenj. Inforrrrff podjetju MIVI, d.o.o., KolodvCf Kranj Iščem dekle za delo v okre niči. 0 43-070_ Iščem NATAKARICO. 0 422-' 284 Predstavništvo nemške fim AGENTA za promocijo progi zdravstvene namene. 0 060 791_ Iščem redno zaposlitev, sprj vse razen akviziterstva. 0 2* zvečer ___ V gostilni Lontrg v Škofji LoWJ zaposli KV NATAKARJA, NAir ICO in ČISTILKO. 0 620-055" do 21. ure ^jm^ Iščemo dekle za strežbo pomožnosti študontka, lahko o* tedensko 0 221-352 Nudim vam odličen zasW poštenim delom. 0 800 316 I uri___mm Za prodajo uspešn.c založb J dinska knjiga, nudimo redno slitev. 0 56-151 Iščem več POTNIKOV za _ M.K., odličen zaslužek. 0 56' OSTERMAN, d.o.o. Britof 120, 64000 Kranj obratovalnica HALO PIZZA, Britof 120, Kranj vabi k sodelovanju 2 VOZNIKA z B-KATEGORIJO za razvoz hrane po domovih s svojim vozilom Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z enomese^ poskusnim delom. Samo resni kandidati naj se v roku 8 dni po objavi os*? oglasijo na gornjem naslovu, kjer bodo dobili vse 0" informacije. j etek, 6. januarja 1995 ZAHVALE, MALI OGLASI 27. STRAN • GOKKINJ&Ki ZAHVALE '- Uhvaljujemo se gasilcem iz Mošenj, ^dovjice, Kranja in Begun) za hitro >rnoč pri gašenju požara, dne 27. Oc 1994. Posebna zahvala še ledom, prijateljem, znancem in -'•odnikom, ki so nam kakorkoli afmagali pri reševanju in odpravi bledic požara. Vsem še enkrat lArena hvala. Družina Jelovčan, jenje 32_» ŠIVALI 5- jemenske ZAJKLE - OVNAČE za • pust in breje, poceni prodam. 0 ,^532_48 /odam MESO mladega bika. 0 _« *rodam črnega BIKCA starega 10 J. Voglj. Na vasi 20, 0 49-072 ■ ^odarn TELICO crnobelo, 7 meseci? brejo. Visoko 31 sb prodam BIKA okrog 400 kg ali rppnjam za brejo telico. 0 47-707 65 °°t>dam veliko OVCO za zakol, cca ^kg. 0 41-807_ti %MŠKE OVČARJE mladiče z ,plovnikom. cepljene prodam. 0 4/633-493_ 74 prodam sanskega KOZLA, brejo ' JZO in JARKICE. 0 47-628 96 ^LIČKA mešanca. 0 802-040 9» ei^rodam BIKCA križanca, 12 dni irega. Praprotna polica 29, Cerklje Pisemske PETELINE, rdeče in črne. -jasle prodam. 0 241-189 104 todam NESNICE 18 tednov. 0 rj-- Kupim polovico domačega PRAŠIČA. 0 715-936_rje KRAVO drugič brejo, 6 mesecev, zamenjam za Klavno ali prodam. Sp. Brnik 60 us Prodam PUJSKE. Sp. Brnik 60 119 Menjam TELIČKO simentalko za bikca simentalca. Vodje, Krakovska 6. 0 49-462_137 Kupim TELICO brejo od 7. meseca dalje. 0 64-026_U4 Plemenske ZAJKLE - OVNAČE za pripust in breje, poceni prodam. 0 45-532_149 Prodam SIMENTALKO 110 kg. 0 421-806_i« Prodam KOKER SPANJELE z rodovnikom, stare 7 tednov, odličnih staršev. 0 56-544 im PRAŠIČA domačega, težkega 170 kg. prodam. 0 682-174 ies NEMŠKO OVČARKO lepo. brez rodovnika, ugodno prodam. 0 58-473 zvečer m Prodam PUJSKE težke 22 do 25 kg. 0 736-690 m Prodam PRAŠIČA za zakol. Eržen, Zg. Bitnje 41_m PRODAM DOMAČE PIŠČANCE, zaklane po naročilu ali pa žive. Kurirska pot 11. Kranj. 0 242-672 Prodam 3 tedna starega črno belega BIKCA. Podbrezje 160_208 Prodam TELIČKO FRIZIJKO 170 kg. 0 682-125_217 Prodam TELETA 0 422-571 r>t Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 71. flt 43-210 Prodam PRAŠIČA. Cerkljanska dobrava 1. Cerklje_*« 332- 244 Prodam PRAŠIČA po izbiri. 329_ Prodam TELIČKO SIMENTALKO staro 1 teden. 0 725-243 249 Prodam TELIČKO simentalko. staro 8 tednov. 0 738-904 ' 266 1 letne TEUCE SIMENTALKE, menjam za bike. 0 422-585 200 Prodam ali zamenjam teličko za bikca, ter kupim simentalca do 10 dni starega. 0 061/823-581 264 Prodam 6 tednov starega TELETA simentalca. Dobro polje 16, 0 738- 960 269 Prodam 2 PRAŠIČA od 150 do 160 kg in eno KOBILO za zakol. 0 242- 829 _274 ja BIKA in 16-138 276 f 45- 291 ... pok. domačo SLIVOVKO Prodam PRAŠIČA za zakol. 810_ Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. Polica 1, Naklo 293 PRAŠIČA za zakol, prodam. 638 242- 296 106 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 12, Visoko aoo Prodam PRAŠIČA za zakol, krmi jen z domačo krmo. šutna 21, 0 310-805_»i Prodam TELETA. 0 43-126 304 Menjam 300 kg težko TELICO simentalko za bikca. 0 47-084 315 Oddam črno dvomesečno PUDLICO, mešanko ljubitelju živali. 0 325- 126 326 ZAHVALA Radi bi ti pomagali, pa ti nismo znali. Odšel si, ko te najbolj potrebujemo. Zakaj? Ob boleči izgubi našega dragega h ZVONETA MATJAČIČA roj. 18. februarja 1960 glasa, Merkurja - se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, kolektivu Gorenjskega a. arodajalna 211, OSO Gorenjske, KZS - svet sodnikov, družinam Kanin, Cvitkovič Sever . .in Đordjevič, stanovalcem bloka J. Puclja 9 in bivšim sostanovalcem J. ]1;"V izrečena ustna in pisna sožalja ter za podarjeno cvetje in P^J^SiSSSttS^ it>lžni družinama Jovič in Jelenčič, ki so prvi prihiteli na pomoč da bi pomagali Hvala Upniku iz Primskovega za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke in p trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim se enkrat j iskrena hvala. Žalujoči: mami, hčerka Karin, brata Frane z Jano in Marjan z družino Kranj, Višnja Gora, Ljubljana, Gerlinci, Zagreb, Šibenik, 28. decembra 1994 V SPOMIN Sreča, radost in veselje, s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni. Aleš, v mislih in srcu še vedno ti iiviš, čeprav ie eno leto v tihem grobu spiš. Nepozabnemu 20- letnemu ALEŠU MAUSSERJU Danes mineva eno leto žalosti in nam težke bolečine, od tistega usodnega, krutega dne, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi sin, brat in stric. Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 6. januarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete TEREZIJE HAFNER Štingelcove mame iz Binklja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateHem m znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, roseoej se zahvaljujemo nečakinji Mileni za zdravljenje in obiske na fomu. Hvala g. župniku, pevcem in vsem, ki ste jo v tako velikem stevuu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Binkelj, 6. januarja 1995 0&m V SPOMIN Truplo tvoje zemlja celo leto krije, v hladnem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani. Utihnil je tvoj glas, za vedno si odšel od nas. Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Za tabo ostala je tišina, ki močno skeli, spomin na tebe pa naprej tivi. 3. januarja mineva žalostno leto, odkar naju je zapustil dragi mož in ati HERMAN HAFNAR Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče iskrena hvala. Žena Vera in sin Vili Zg. Bitnje, 3. januarja 1995 ZAHVALA Pridi, pridi, hodi za menoj! Pridi, nič se me ne boj! Pridi, jutri boš spoznal zakaj, ko prišel boš k meni v raj! (Howard L. Brown) Od nas je odšel k večnemu počitku atek JANEZ KUNŠIČ Bog povrni vsem, ki so se z lepimi besedami in lepimi melodijami poslovili od njega na blejskem pokopališču. Hvala tudi vsem ostalim, ki so nam v dneh slovesa izrekli sožalje in pospremili našega atka na njegovo zadnjo pot. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MIRKA PERNETA se zahvaljujemo vsem, ki so našemu očetu izkazali poslednjo čast, mu darovali cvetje in sveče in ga spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala gre dr. Jerajevi za njeno plemenito skrb v času njegove bolezni. Hvala duhovniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pevcem iz Stražišča za lepo petje in govorniku g. Sedeju za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom za pozornost in tolažbo predvsem pa g. Pezdirčevi za njeno pomoč Žalujoči: žena Marica, sin Ime in hčerki Mira in Damjana z družinami Stražuče, 29. decembra 1994 V SPOMIN V mojem srcu Ti iiviš, zato pot me vodi tja, kjer v tišini Ti zdaj spiš, a lučka vedno Ti gori Nihče ne ve, kako boli, ker Tebe več v domu ni! FRANCU VIRNIKU 5. januarja 1995 mineva leto žalosti in težke bolečine, odkar si se moral za vedno posloviti od svojega doma. Hvala vsem, ki se ga spominjate z iskrenostjo v srcu, postojite pri njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Angelca V SPOMIN Srce razdajal si družini, tvoje roke so skrbele za polje in dom, v iivljenju z roiami ti ni bilo postlano. Dosti ran bilo ti s trnjem je zadano, zapustil najdraije si nas mnogo prerano. V našem domu je praznina, v srcih tuiših neizmerna bolečina. Ko na tvojem zadnjem domu lučke zagorijo, v očeh se naših solze zablestijo. Te dni mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC DEBELJAK Vsem, ki se ga z dobro mislijo v srcu spominjate, obiskujete grob in prinašate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kokrica, 1995 Divjad zbližuje različnosti Štefanova jaga na Jezerskem Po tradicionalnem lovu lani na Štefanovo so lovci Lovske družine Jezersko s povabljenimi iz sosednjih družin uprizorili tudi lovski krst. Jezersko, 5. januarja - Da divjad zbližuje različnosti, se je potrdilo na lanski, že 5. Štefanovi jagi 26. decembra na Jezerskem, ki se je udeležilo več kot petdeset lovcev in gonjače v iz LD Jezersko in iz povabljenih lovskih družin. V pravem zimskem razpoloženju, v zasneženem gozdu na Kovkovem, sta takrat padla dva jelena. Ulovu pa je potem sledil tudi lovski krst. Listino o lovskem krstu je dobil tudi Franc Košir. Na Kovkovem, na tisoč metrih nadmorske višine sta 26. decembra padla dva jelena. Lovci v Lovski družini Jezersko so lov na Štefanovo (sv. Štefan je zaščitnik konj oziroma živali) obudili pred petimi leti. Eden od razlogov za to pa je bila tudi jelenjad, s katero je bogat njihov revir, in vsako leto skrbno določijo tudi odstrel le-te. Lani je bil odstrel jelenjadi nekoliko pod planom, zato je zadnji lov v letu na neki način pomenil tudi uresničitev programa. Lovu s pogonom, ko sta bili oškropljeni dve zeleni vejici, je seveda sledila slovesnost. Po pozdravu lovini so uprizorili lovski krst za Marjana Tepino, Franca Koširja, Damjana Smrtnika in Jožeta Smrtnika. Vsi so dobili priznanje oziroma listino o lovskem krstu. Zadnji lov v letu pa so potem sklenili z lovskim srečanjem v Kazini na Jezerskem. • A. Žalar - Slike: F. Ekar NESREČE Že prva žrtev prometa Kranj - Med novoletnimi prazniki je bilo na gorenjskih cestah osem hujših prometnih nesreč, v katerih je bilo dvanajst ljudi ranjenih. Imamo tudi že prvo letošnjo žrtev. Lani je v prometnih nesrečah na Gorenjskem umrlo 36 ljudi, enajst manj kot leto prej. Samo decembra, ko je bilo 45 hudih nesreč, so umrli trije, devet udeležencev je bilo huje, 58 pa lažje ranjenih. Od 45 nesreč jih je bilo kar 21 zaradi prevelike hitrosti, devet zaradi nepravilne strani vožnje, osem zaradi izsiljevanja prednosti, trinajst povzročiteljev pa je imelo v krvi tudi preveč alkohola. Zaradi utrujenosti s ceste Poljane - Prvi dan novega leta je bila ob pol sedmih zjutraj huda nesreča na regionalni cesti Škofja Loka -Gorenja vas v bližini Poljan. 19-letni Boštjan S. iz Form pri Škofji Loki je peljal z osebnim avtom od Gorenje vasi proti Škofji Loki. Domnevno zaradi utrujenosti je zapeljal v levo na strmo travnato po- bočje, po katerem je vozil dobrin 21 metrov, nato pa se je avto prevrnil na bok in obstal na strehi. V nesreči je bila hudo ranjena 21-letna sopotnica Mojca P. iz Žirov. Odpeljali so jo v Klinični center. Zbil pešca Šenčur - 1. januarja ob 17.20 je 27-letni Bojan H. iz Kranja stopal na regionalni cesti Kranj-Lahovče proti Kranju. Iz brniške smeri je tedaj pripeljal 37-letni Stojan C. iz Kranja. Ko je zagledal pešca, je zaviral, vendar na mokri cesti ni uspel ustaviti oziroma ga obiti. Pešca ie zbil, hudo ranjenega po glavi in desni nogi so odpeljali v Klinični center. Smrt jo je čakala na prehodu Jesenice - 2. januarja ob 19.50 je bila smrtna prometna nesreča v križišču cest maršala Tita in Cirila Tavčarja. 21-letni Oliver J. z Jesenic je z lado rivo vozil od Hrušice proti Javorniku. Skozi križišče, v katerem je ha semaforju utripala rumena luč, je po policijskih ugotovitvah peljal prehitro, vidljivost mu je zmanjševalo tudi neočiščeno vetrobransko steklo. Na f>rehodu za pešce je zbil 56-etno Nuro M. iz BiH, ki je začasno stanovala na Jesenicah. Hudo ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa je kmalu po nesreči umrla. Močan trk v "križišču smrti" Kranj Križišče cest Kranj-Lahovče in Britof-Labore še vedno nosi žalostno ime križišče smrti. 2. januarja ob 14.40 je v njem spet močno počilo. 77-letna Hermina R. iz Ljubljane je s stoenko pripeljala od Britofa in nameravala prek križišča proti Laboram. V trenutku, ko je prečkala prednostno cesto, je iz brniške smeri pripeljal 34-letni Anton V iz Domžal. Ta je sicer zaviral, vendar čelno trčil v levi bok stoenke. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Hermine R., 81-letna Erika T, njen 85-letni sopotnik Viktor T, oba sta iz Ljubljane, ter sopotnica v avtomobilu Antona V, 30-letna Suzana V. iz Domžal pa sta bila lažje ranjena. Vse tri so odpeljali v Klinični center. • H. Jelovčan i Novo leto Erzarjevim v Cerkljah ni prineslo dobrega Ogenj uničil stanovanje mladi druži Zagorelo je v ponedeljek okrog dveh popoldne v prvem nadstrfl"1 stanovanjske hiše Tončke in Štefana Erzarja na Stari cesti 34 v Cerkljah, I je sin Rafo z muko uredil prijetno stanovanje za svojo šestčlansko družinJ G« sodne medicine 0 t™' kateri strup $11 N; kranjski kriminal g> sn ___/ od na • H-' lai tu j dc nico. nimajo.