Leto 1876.
203
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXV. — Izdan in razposlan dne 29. junija 1876.
83.
Ukaz ininisterstcv za finance in trgovino od 12. junija 1876,
o oblasti dani c. kr. Ickanskemu poštnemu nradn, brez posredstva dohodarstvenih organov odpravljati v katero bodi vnanjo deželo čez 2 5 kilograma težke poštne poslatve.
Ickanskemu poštnemu uraduj dala se je oblast, za kako vnanjo deželo namenjene poštne poslatve tudi tedaj brez posredstva dohodarstvenega organa odpravljati, kadar vagajo čez 2’5 kilograma.
Iznima sc samö takšno blago, katero je podvrženo izvoznim ali katerega izhod se po veljavnih propisih mora izkazati z dohodarstvenim potrdilom, kakor kvarte za igro, zlatnina in srebrnina.
Ta oblast mu začne veljati 1. dne meseca julija 1876.
C/lilumecky s. r.	Prelis s. r.
si.
Uka/, mi il ist erst va /.a pravosodje od 23. junija 1876
da se občina Opačje Selo odkaznje pod okoliš Goriškega mestno-delegiranega okrajnega sodišča.
Na podlogi §. 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se občina Opačje Selo iz okoliša Tržiškega (Monfalkonskega) okrajnega sodišča ter odkazuje pod Goriško mestno-delegirano okrajno sodišče.
Ta ukaz pride v moč 1. oktobra 1876.
Glaser s. r.
§5.
Ukaz iniiiisterstev za finance in trgovino od 24. junija 1870,
o zvršitvi trgovinskega dogovora med avstro-ogersko monarhijo in Rnmanijo od 22. junija 1875.
1.	Trgovinski dogovor med avstro-ogersko monarhijo in Bumanijo, ki je bil dne 22. junija 1875 (Drž. zak. od 1. 1876 štev. 78) na Dunaji narejen, pride po glasu člena XXXI dne 1. julija 1876 v moč.
2.	Po tem takem bode vsled zagotovila, stoječega v členih VI, VII in VIII tega dogovora, da bosta pogodnika — kar se tiče vvoznih in izvoznih davščin, in glede prevožnje — vzajemno drug z drugim ravnala, kakor se ravnâ z narodom največjo ugodnost uživajočim, od 1. julija 1876 Bumanijo prištevati tistim državam, na katerih blago je uporabljati ponižbe čolne, dodeljene s pogodbo od 9. marcija 1868 in z drugimi pngodbami, kolikor niso izrekoma utesnjene na neke obmejne kose.
3.	Po glasu člena XXX tega dogovora bodo v dodatnem pismu dovoljene čolne oprostitve, oziroma ponižbe veljale edino za promet ali prehod blaga čez neposrednje deželne meje in pa po reki Dunavi.
Torej naj se kakor polajšila obmejnega občenja ali prehoda razen čolnih oprostitev, naštetih v točkah 1, 4 in 7 dodatnega pisma še naslednja določila uporabljajo:
oj Vsako vrstno žito (Tarifni razdelek 10) romanskega pridelka bode o vvožnji na Avstro-Ogersko takö po vkupni meji kakor tudi po reki Dunavi brezcolno prehajalo;
b)	živa živina (Tarifni razdelek 15) naj se po odstavku 5 dodatnega pisma po pogodbenih col ih ustanovljenih za obmejno občenje z narodom največjo ugodnost uživajočim, torej današnjega dne po colih ukrenjenih pod postav-kom 4 priloge A k pogodbi z nemškim colnim edinstvom od 9. marcija 1868 obravnuje dotle, dokler bode omenjena pogodba od 9. marcija 1868 v veljavnosti;
c)	romanska vina v sodih ali steklenicah so podvržena pri wozu na Avstro-Ogersko vvoznini ustanovljeni za narode največjo ugodnost uživajoče, torej današnjega dne colu po 8 gl. od 100 kilogramov netto, vendar, če se vva-žajo v sodih čez vkup no deželno mejo, vvoznini po 5 gl. 26 kr. od 100 kilogramov sporco.
4.	Glede čolne prostosti v členu XVIII pod a) in b) vzajemno dogovorjene za tržno in sejmsko blago, po tem vz o rce (muŠtre), dalje za živino na sejme in na pašo gonjeno, naposled za apreturno blago, v misel vzeto
pod c) bode se ravnati po določilih Člena XVIII. po teni končnega zapisnika k členu XVIII dogovora, in pa zaukazilih tukajšnjega razpisa od 31. maja 1865, 'število 26582 (Ukaznika št. 27, stran 200), pri čemer se opominja, da brezcolnost apreturnega blaga o prehodu v Rumanijo velja samö za take reči, ki so namenjene v takšno popravo, da jim se vsled nje bistveno ne premeni natura in ime v trgovini navadno.
5.	V d< trdbo pravice do znižanega cola je potrebno, daje v obeh primerkih izrecilaali vpovedi, ki se o blagu položi pred colnijo, omenjen prihod iz Rumanije.
6.	Z ozirom na zahtevanje spričeval o izviru, omenjeno v členu XIII dogovora in v končnem zapisniku k temu členu, držati se bode — dokler se drugače ne ukaže — določil ukaza od 16. avgusta 1867 (Drž. zak. št. 114).
7.	Pod številom 4 dodatnega pisma dovoljeni svobodni prehod kmetov na skrajnjih mejah s poljedelskim orodjem, pohišno premičnino in robo na čolnih cestah in zunaj čolnih cest, raztezuje se — kakor se umè samo po sebi — samo na take reči in sicer v množini in kakosti, ki se vjemlje z razmeri kmetskih ljudi.
Chliiiiiecky s. r.	Pretiš s. r.
Ikaz ministcrstva m finance od 28. junija ISTO.
o uporabi postav o štemplji in pristojbinah na razprave upravnega sodnega dvora.
Z ozirom na naravo (svojstvo) reči, katere spadajo pod kompetencijo upravnega sodnega dvora, izrekuje se v odpravo dotičnih dvomb, daje na vloge, duplikate, zapisnike, priloge, prepise, uradne odpravke ali izdatke — tudi razsodila — in druge spise, ki se namerjajo pri upravnem sodnem dvoru, uporabljati tiste propise štempeljskih in pristojbinskih postav, kateri veljajo za razprave zunaj sodnega postopka v pravdi in brez pravde.
Isto veljâ za oprostitve, ki jih po svojstvu stvari ali osebe postava dodeljuje
Pretiš s. r.

V' '