420
Podučile stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
205.
Tobak v Aziji. Podelavanje tobaka v raznih
krajih.
Mej azijskimi tobaki zavzema prvo mesto tobak z Manile; more se s svojo dobroto meriti s samim Ha-vanskim. Tobak ta je vrlo močan ia aromatičea ter za cigare vrlo prikladen. Na leto ga pridelajo do 250.000 centov. Kakih 100.000 centov ga izvozijo v Španjolsko, ostalo množino pa podelajo na otoku v cigare in cigarete. Tu im jo tri velike tvomice, kjer dela do 20.000 žensk. Četrta tvornica z 2000 možaki nareja cigarete. Jeden delavec naredi na dan do 3750 cigaret in dobi zato 1 gld. V vseh tvornicah narede na leto do 1200 milijonov cigar. Španjolska vlada je uveia na otoku tobačni monopol, in morajo jej vsi gospodarji prodati tobak za ustanovljeno ceno. Gotove cigare prodaje vlada vsakega mesca na javnej dražbi. Ker na Manili možaki in ženske kade, zato se na dražbi morajo založiti naj-preje domači kupci, in cesto se pripeti, da tuji kupci ne morejo toliko kupiti, kolikor bi radi. Izven dražbe ne prodaje gosposka nobenemu več kot po 1.000 cigar na enkrat, a kdor želi imeti več cigar, pošlje v prodajalnico toliko ljudij, kolikor tisočin cigar želi imeti 1000 cigar stane na Manili do 20 gld.
Na otoku Javi pridelajo do 400.000 centov tobaka. Polovico izvozijo, drugo polovico podelajo za domačo porabo. Tobak za izvožnjo je slabejši, pa ima finejše perje, ki je zato na vso moč prikladno za cigarete. Pri-
lično množino tobaka   pridelajo   tudi   na Sumatri in na nekaterih Moluških otokih.
Turški tobak ima mej vsemi tobaki posebno vrednost. Kar je Havana za cigare, to je turški tobak za lule in cigarete. Turškemu tobaku perje je tenko, boja rumena in duh prijeten. Fine žilice v perju dopuščajo tudi fino rezanje. Mej vsemi turškimi tobaki na prvem mestu je macedonski tobak, pridelajo ga na leto do 5 milijonov ok ali 113.000 centov. Polovico prodaj na Dunaj, Pariz in London. Jedrenski tobak je nekoliko močnejši od macedouskega, in pridelajo ga na leto do 6.800 centov. Tudi Tesalski tobak je na dobrem glasu. V Malej Aziji v Trapezuntu raste Samsun in Bafra, ki je radi svoje ljubkosti vrlo čislan, in pridelajo ga na leto do 100.000 centov. V Siriji pridelajo na leto do 50.000 centov, in od tega se poglavito „Latakia" v Evropo izvaža. Mej turške tobake postavljajo tudi hrce-govski tobak, od katerega prihaja samo do 10.000 centov v trgoviuo. Najboljša vrsta je Trebinjski tobak.
Mej evropskimi državami zavzema v proizvajanju tobaka najglavnejše mesto Avstro-Ogerska. V Avstrij imamo monopol tobaka od 1670. 1., a v Ogerskej s cesarskim patentom od 1850. 1. V Avstriji je proizvela Tirolska 1880. 1. do 40.000 centov tobaka, a Galicija in Bukovina istega leta 53.000 metriških centov. Ogerska je 1880. 1. proizvela nad 600.000 metriških centov. Z Ogerske se na leto izvozi do 40.000 metriških ceutov tobaka, in to na Francosko, v Holandeško, Belgijo in Italijo. Poprejna leta sta tudi Hrvatska in Slavonska pridelali na leto do 25.000 metriških centov tobaka, a danes ga menda nikjer več ne sade. Največ tobaka so pridelavali v Krajini, kjer je vse do ne davnaj bilo dovoljeno vsakemu brez davka saditi tobak. Obrt tobačna je v Avstriji in Ogerskej dobro razvita. Avstrija ima 28 tvornic, v katerih dela do 23.000 oseb, in Ogerska ima 10 tvornic in do 12.000 delavcev in   delavk. Leta 1880
so podelali v
Avstriji:
tujega tobaka 68.285 metriškik centov,
domačega tobaka 314.679 metriških centov,
Napravili so 1880. 1. v
Avstriji: tobaka za nos 21.823 metriških centov, rezanega tobaka 245 592 metriških centov, cigar 867,887.556 komadov.
Istega leta so podelali v
Ogerskej :
tujega tobaka 31.625 metriških centov, domačega tobaka 115.585 metriških centov,
In napravili so: tobaka za nos 9.000 metriških centov, rezanega tobaka 110.000 metriških centov, in cigar 698,446.253 komadov.
Čist prihodek  monopola  jo  bil 1880. 1. v Avstriji 41,485.635 gld., a v Ogerskej 17,479.183 gld.
Francoska    proizvaja   na   leto   150.000   aaetriških centov tobaka, a v kulturi in podelavanju tobaka jej ni y Evropi para, v tem je kot uzor vsem ostalim državam. Največ tobaka pokupi   Francoska   na Havani,   kjer ima dva dobro   plačevana vradoika,   de   se   more   tem bolje zanašati. V Nemškej je kultura tobaka jako razvita. Tu ga pridelajo na leto do 500.000   metriških  centov.   Mej nemškimi tobaki je Falški najboljši.   V Holandiji pridelajo malo tobaka, pa  tudi ta ni   kaj fin, toda perje mu je gibko, in zato je vrlo prikladen   za cigare. Holandija uvaža izredno mnogo tujega tobaka  in ž njim kupčuje. V Belgiji pridelajo do 3 miljone kilogramov, uvozijo pa ga do 10   ruiljonov   kilogramov.   V Angleškej   je prepovedano tobak saditi,   ali je   zato trgovina in fabrikacija tobaka vrlo razvita. V Italiji pridelajo na leto do 6 milijonov kilogramov tobaka.   V Ruskej   pridelajo   na leto 47 milijonov %.   Trgovina   s tobakom   je   tu   slobodna, ali 1847. 1. je   prepovedala vlada   fabrikacijo tobaka na drobno, zato da povzdigne veliko tvorničarstvo. V Srbiji tudi sade tobau, najboljši  raste   pri Aleksincu.   Na leto pridelajo v Srbskej do 1 milijon   kilogramov.   Grška pa je še le v novejšem času začela surbeti za vzgoj tobaka, in danes ga uže pridela več  kot 4 milijone kilogramov. Večino tega tobaka izvozijo v Avstrijo.
(Dalje prihodnjič.)
421