45. številka.
V Trstu, v soboto 4. junija 1892.
Tečaj
„E D I N O S T"
nihaju dvakrat n« teden, vsako iredo in
■oboto ob 1. uri popolndne.
„Edinost" stane:
u t»e leto gl. S.— ; liren Afit. 9.— gl.
polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , i» ceirt leta , 1.60; „ , 2.25 „ Posamične fiterUka se dobivajo t pro-dajalnicah tobaku ▼ Tratil po & not..
▼ Oorici in r Ajdovičlni po 41 nov. Wa naročbe traz priložena naročnina m iprrvaittfo na aaira.
EDINOST
Ogibal in
y7»iic« ▼
to.rkami ne ok
oznanila «e rajone pl
petitu ; za naalOT* ■ plačuje prostor, kolikor bi pa obneslo navadnih rritie. Poilana. Javna zahvala, oamrtnic« itd.
V	te račun« po pogodbi.
V	»i aopisi h<» pošiljajo uredništvu Piazsa Casormo At. 2. Vsako pisno mora biti frankovaca ker nefrankovana se ne sprejemajo. Kokopiai se De vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate ;>re jema npravniltvo P iazza Caserma it. 9 Odprte reklamacije o proste poitnir.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko.
• V .4<«o.t ]* ao(
Interpelacija
poslancev dra. Laginja, Spinčića in tovarišev na Njegovo prevzvišenost, gospoda ministra-predaednika.
Z ozirom na to, da se po §. 40. de* želnega reda za Primorje morajo razprave, vriivše se v deželnem zboru, s priloženimi aapianiki sej vred pdtem namestnika pred-ložiti do Najvišjega znanja;
a ozirom na to, da se t deželnem iboru mejne grofije Isterake — na kojo ■e nanaia navedena zakonska določba — največji del ustmenih razprav vrši v h r-v a t s k e|m j e z i k u, da se v tem jezika stavljajo interpelacije in predlogi, ter da •o po takem večina predmetov, ki se do-tikajo tudi životnih vpraianj dežele, razpravljajo v hrvatskem jeziku ;
z ozirom na to, da se valio temu ne vaprejemajo * razpravne zapisnike deželnega zbora ni govori, držani v hrvatskem jeziku, ni interpelacije, v tem jeaiku stav-Ijene do deželne avtonomne oblasti, niti predlogi, stavljeni v tem jeaiku deželnemu iboru;
z ozirom na to, da je Njegova pre-vavišenost, gospod minister-predsednik v prvi vrsti poklican skrbeti za to, da se iaTriujejo določila temeljnih zakonov, mej koje spada neoporečno deželni red ;
s ozirom na to, to lojaliteta, kojo smo dolžni kroni, nikakor ne dopušča, da se dajajo do Najvišjega znanja povsem pomanjkljivi episi o preznamenitih stvareh jedne cele dežele, — usojajo si podpisani staviti na Njegovo prevavišenost, gospoda miniatra-predsednika, sledeče vpraianje: Na kateri način dajejo se do Naj-viljega znanja — v zmislu §. 40. deželnega reda za Primorje — razprave, vršivše ae v hrvatskem jeziku v deželnem zboru mejne grofije Isterske,ter v tem jeziku stavljeni predlogi in interpelacije do vladinih organov in deželnega odbora — ko isti niso zabeleženi v razpravnih spisih deželnega zbora P
Na Dunaju, 11. maja 1892. Dr. Laginja, Spinčić, Blankini, dr. Pac&k, dr. Kaizl, Eim, Sokol, Tekly, Selchort, Peri«, Da par, Krumbholz, Form&nek, Mixa, Adamek.
PODUSTEK. Spomini
na znamenite može slovenske.
t i tal Vatroalav Hol«
t Čitalnici TržaSki dne 9. aprila 1892.
(Dalje)
In zopet mi vstaja iz spomina znamenit mož, velenAdarjen in duhovit človek, kakeršni ne vspevajo na vsaki gredi vrta človečanskega. Ime mu je bilo :
Rojic Anton, doktor prava, rodom Primorec. Bi] je znan po Ljubljani, kot „mož a Kristusovo glavo." Njegova glava namreč, kolikor po obliki in fizijonomiji, toliko tudi po bradi in laseh, opredeljenih na temenu, bila je slična podobi našega Odreienika, da ae je vsakdor nehote spomnil nanj, ko je zagledal imenovanega doktorja. Nekoč je prišel v družbo, kjer je sedel naš Rojic, nek tuj slikar in ko ga zapazi, vzklikne na glas: „Glejte ga — Kristusa !" Tudi pokojni naš rojak, Jurij Šubič, čudil se je Rojčevi podobnosti z uvekovečim obličjem Sinit člo-
Politični pregled.
Notranja dežela.
Dne 26. t. m. na Dunaju vršivši se glavni zbor nemškega šolskega druStva „Deutscber Schulverein" pozdravil je ne le deželni namestnik, ampak celo jeden minister. S tem je povedano vsakateremu, ki ve motriti znamenja na nebu politiškem, koliko je ura bila. Po tem je jasno, da vlada odobruje cilje tega društva, cilje, kojim se mi avstrijski Slovani moramo protiviti, ako hočemo ostati pri življenju kot narodi. Navzočnost dveh c. kr. dostojanstvenikov — in to v njih lastnosti kot taki — označila je jasno stališče vladino proti nam; dolžnost naših voditeljev pa je, da tudi oni temu primerno vravnajo svoje postopanje proti vladi. Čemu varati sami sebe ter šiloma zatiskati oči, da ne bi videli, da so ljubljenci vladini — naši nasprotniki.
Državni zbor. V seji dne 27. maja odgovoril je ministerski predsednik grof Taaffe na raine interpelacije, kojih večina se je dotikala čeških stvari. Mej temi je tudi interpelacija, ki se je dostajala postopanja redarstva praškega povodom jubilejne razstave češke. Grof Taaffe je seveda najodločneje zagovarjal postopanje to.
V tej seji obravnavali o predlogu dr. Kaizl a, da državni zbor sklene postavo v razširjenje varstva delavcev in o predlogu poslanca Barnreitherja in tovarišev, tikajočem se varstva delavcev pri izvrševanju prometnih naprav dunajskih. Oba predloga sta se izročila obrtnemu odseku, kojima se je naložilo, o teh predlogih poročati v teku štirih tednov.
Potem se je vršila volitev odseka za vrejenje valute. V ta odsek so izvoljeni mej drugimi:Borčič, Povše in Šuklje. Posl. Burgstaller utemeljeval je na to svoj predlog, da se začasno ustavi progresivno višanje davka od stanarine ter 5 odstotnega davka na čisti dohodek poslopij v Trstu. Predlog ta so izročili davčnemu odseku.
Zbornica je vsprejela postavni načrt o registrovanih pomožnih blagajnah se spremembami, koje je sklenila gospodska zbornica. Posl. B e e r je poročal v imenu proračunskega odseka o zakonu, tičocim se dozvoljenja dodatnega kredita v ta namen, da dobe državni
vekovega in mu je večkrat obetal, da ga bude o prvi priliki porabil kot »živi model" za sliko Vzveličarjevo.
Jaz sem ranjoega Rojica spoznal po obličji 1. dan majnika 1878. v Kozlerjevi pivarni, ob cesti v Šiški, kamor je zahajal tista leta redno vsak dan s svojo soprogo in jedinim sinkom svojim. Temu njegovemu jedincu smo se vsi čudili zbok nenavadne duhovitosti. Ako pregovor pravi: da jabolko ne pade daleč od debla, rekel bi jaz, da se dotično drevo spoand po svojem sadu. Rojičev sinje namreč tolikanj bistroumen in nadarjen a obsežnim spominom, da je nekega profesorja, ki gaje hotel izpraše-vati, spravil v zadrego s prenaglimi in povsem točnimi svojimi odgovori, da se mu je moral profesor, kakor je sam pravil, umakniti s svojo učenostjo.
Toda, navzlic svojej duhovitosti in pravničkoj učenosti, prepeval je naš Rojic vse svoje dni znano Jenkovo „Trojno gorje" ter se preselil na oni boljši svet, predno je postal „Barn svoj gospod* . . .
In zdaj počiva ondu ob zidu Gerkljan-
služabniki jednokratno podporo. Kakor znano, je poslanska zbornica svoječasno dozvolila v ta namen jeden milijon goldinarjev, gospodska zbornica pa je to svoto znižala na 500.000 gld., ker je vlada tako hotela. Proračunski odsek je sklenil sedaj, ostati pri tem, da se dovoli 1 milijon goldinarjev. Poslanec Gessmann je menil, da je bolje nič dovoliti, nego samo 500.000 gld., kajti ta svota je premajhna ter je način, kako bi se imele deliti podpore, nedostojen in poniževalen za uradniški stan. S tem se je pretrgala seja.
V	seji naslednjega dne pritrdila je zbornica menenju proračunskega odseka. Ker pa vlada vztraja pri svojej zahtevi, da se dovoli samo 500.000 gld., zgodi se najbrže, da uradniki čisto nič ne dobe v tem letu.
Koncem seje je interpeloval poslanec B i a n k i n i o razmerah izseljencev v Ameriko iz Dalmacije, Istre ter iz hrvatskega in tržaškega Primorja.
Dne 28. t. m. došla je na Dunaj velika deputacija Sedmograških Rumunov, da izroči Nj. Vel. posebno spomenico o pritožbah ogerslrih Rumunov. Nj. Vel. ni vspre-jelo te deputacije.
V	seji dne 31. maja potegnili so ae posl. P a o d k in tovarili aa trpine — dijurniste. V odgovoru na dotično interpelacijo poal. D d t a a in tovarišev je zagotovil gosp. pravosodni minister, da po-atopajo državne oblasti, kojim je naloga nadzorovati čaanikarstvo, povsem jednakomerno, ne glede na strankarsko stališče dotičnega časnika. Zaukaaal pa je državnim pravdništvom, da atrogo nadzorujejo po listih prijavljene spiae leposlovne vsebine. Na interpelacijo poslancev Laginja, Spinčiča in tovarišev je odgovoril, d|a je ukrenil potrebno v osiguranje postavno zajamčene jeaikovne ravnopravnosti pri sodiščih. Sicer pa da nedostaje hrvatskih kandidatov za službe polstri. Odločno pa je proti temu, da bi se porotna sodiiča razdelila po narodnostih. Potem se je pričela debata o vladni predlogi, tikajoči se osnovanja koncesijo-vanih stavbenih obrti. Posl. Lan g in tovariši interpelujejo ministra notranjih aadev radi prepovedi, da se čeaki Sokoli ne amejo
akega pokopališča pod nagrobnim kamnom z — nemškim napisom. —
Nadalje se spominjam plemenitega moža, katerega sem spoznal po licu tam doli ob vznožji gozdovitih Gorjancev. V mislih mi je tukaj namreč:
Kudež Karol, zlatodušni graščak slovenski, katerega je kot vrlega dečka v svojih potopisih proslavil isti Stanko Vraz, ko je 1. 1841. pohodil v Ribnici njegovega očeta. Bil sem trikrat Rudežev gest na njegovi graščini in priznati moram, da se mi še danes milo stori, ko so spomnim onih preblaženih dnij . . .
Rudež, dasi imovit in s prostranimi posestvi oblugodarjen graščak, nikoli ni bil v zadregi, ako mu je prišel kdo v pohode, češ : nismo pripravljeni, zakaj niste pisali, da pridete itd. Bodisi po dnevi ali po noči, ob ugodnem časi aH med nujnimi opravili — vsakega prišleca je vaprejel jako iskreno ter ga pogostil uprav po jugoslovanskem običaji. Nekoč som ga dobil v gorioah, med kopači, drugi pot na travniku pri, koscih: jedva me jo zagledal, oBtavil je svoje dclavco
udeležiti Bokolskih alavnoati v Lvovu in slavnoati v Nancy na Franeoakmm. Poalanei B i a n k i n i in tovariši interpelujejo pra-voaodnega ministra radi raaaer časnikarstva po Dalmaoiji.
V	aeji dne 2. junija nadaljevala ae je debata o nravnanju koncesijovanih stavbenih obrti. Posl. Biankini in tovariši ao interpelovali radi italijanskih razpisov služb dijurniatov. Posl. S c h w a r a je predlagal, da davčni odaek pri avojih posvetovanjih o davčni reformi poiteva kompetenco de* želft v davčnih zadevah.
Vnanjo državo.
V poslanskej zbornici italijnnskej, predložil je Giolitti dne 30. maja postavni načrt, dovoljujoč provizorni kredit za 6 mesecev. Zbornica je odobrila ta načrt
V	iatej zbornici je izjavil finančni minister, da je vlada za to, da se u p o t r o b i klavzula o vinskoj oarini, ker to žele vai producenti. Zbornica je sklenila, da se takoj upotrebi ta klavzula in sicer z nastopnim sklepom : Vlada ae pooblašča zniiati carino oa vino na 5 frankov 77 cent. aa one dežele, ki uživajo ugodnosti, kakoršnih so deležni najbolj favorizirani narodi.
DOPISI.
Buzet, 20. vel. travna 1892. Prosim Vas, gospod urednik, izvolite uvrstiti v prihodnjo številko „Edinosti" naslednjih par vrstic o učiteljskem zborovanji, vršivšem se 19. t. m. v drevnem Buzet-gradu.
C, kr. oblast zabranila je javno zborovati, zato se je zbralo samo učiteljstvo v prostorih tukajšnje hrvaške učilnice, katere nam je krajni šolski svet v to svrho dobrohotno prepustil. Učiteljev in učiteljic zbralo se je v precejšnjem številu, le zastopnika od jedine slovenske trorazrednice smo pogrešali. Dobro bi bilo, da bi se učitelji bolj zanimali za to, za učite\jstvo jako važno društvo.
Predsednik gosp. Miroslav An-ž 1 o v a r, konstatovavši dovoljno število
ter me izpremil v graščino. Ko ae po obeda hočem posloviti, češ, da pojdem po svojih poslih, odvzame mi torbo in klobuk rekši:
„Takd utrujenega da bi vaa pustil t A tega pa že ne! Dokler ai ne oddahnete, ne pojdete mi proč! Glejte I Vi ate potrebni počitka, mi pa druščine ! Vi pridete po Slovenskem daleč okrog: boste kaj povedali!"
In moral aem oatati po dva, tri dni. Pa ae nisem kesal; kajti tu isvedel sem tudi jaz toliko prezanimivih reči, da si ae mogla ž njimi napolniti debela knjiga. Prijazni moj goatoljub je vedel kaj milo pripovedovati raznovrste dogodke ia življenja ondotnih graščakov, o njih razuzdanosti, o Gorjancih in Uskokih itd., da bi ga človek poslušal noč in dan. Govoril je povsem neprisiljeno : naravno in brez veakcršne afektacije, kakor sploh ni bilo na njem niti sledu o kakšnej zvijači ali ošabnosti. Hodil sem ž njim po razsežnih njegovih posestvih, po okoliških vaseh itd. Tu sem videl, kako ga jo ljudstvo rado imelo in spoštovalo kakor svojega očeta. Pa jo mož bil tudi jako vljuden ter jo občeval bi a-
udov, začne ob 10. uri zborovanje. Ker je zborovanje samo za učitelje od veče zanimivosti, prešel bodem dnevni red in naglasi! samo 3. točko: „Svečani govor v proslavo tristoletnice Jana Amosa Kome n s k e g a. Gos p. Rogatec narisal nam je v krepkih potezah življenje in delovanje svetovnoslavnega Čeha. Opisal nam je njegove zasluge za obče šolstvo. .T. A. Komensky trdil je velevažno pedagogično resnico: Otroke moramo liaj-popred v materinskem jeziku poučevati in kasneje na temelju istega zamorejo se učiti drugih jezikov. Gospod Bogateč naštel in opisal nam je potem Koinenskega epohalna dela, katera so v skoro vse ev-ropejske jezike prevedena.
Po izcrpljenjem dnevnem redu zahvalil se je gosp. predsednik udom za ude-ležitiv in marljivo razpravljanje ter končal zborovanje ob 2. uri p. p. s trikratnim živijo-vsklikom na presv. cesarja.
Na to podali smo se v narodni sv. Martin k občinskemu svetniku, gosp. Jak. Draščiču na skupni obed. Zbralo se je tukaj tudi več odličnih narodnjakov, na čelu jim župan in deželni poslanec gosp. Fr. Flego.
Ker se je moralo v Buzetu izpustiti z dnevnega reda petje, nadaljeval se je dnevni red tukaj pri kapljici izvrstnega vina. Krasna pesen dr. G. Ipavca: „O tristoletnici J. A. Komenskega" morala se je večkrat ponavljati. Pesmam sledile so napitnice. Govorile so se v treh slovanskih narečjih, namreč v slovenskem, hrvatskem in češkem. Novi predsednik društva, gosp. Bogateč, nazdravil je gostom, koji so naše društvo se svojo navzočnostjo počastili. Zahvalil se je v ime gostov g. Fr. Flego, ter nazdravil učiteljstvu. Predsednik prečita nato došle telegrame in pisma, kojih nekateri naj tu sledč:
MATULJE. Sjedinjenimi silami napred posvjetom u nagovitoj istini. Slava Komen-skemu! Živili pobornici bratske hrvatske i slovenske uzajemnosti i sloga!
Učit. družtvo kotara Volosko Predsjednik: Butkovid.
SEŽANA. Vse zavedno učiteljstvo vseh narodov proslavlja po svojih močeh najže-nijalnejšega veleuma, prvega učitelja narodov, vzvišenega apostelja ljubezni do človeštva, pravega pedagoga J. A Komenskega. Živelo tako zavedno učiteljstvo! Da se Vaša slavnost v plemenito svrho najdostonej.še, najkolegijalnejše in za učiteljstvo najčastnejše vršila bode, sem prepričan, ker Vi ste prvi mej učiteljstvoin v tužuej a zavednej Istri-zemlji, ki stopate neustrašeno in neumorno korak za korakom v kolo boriteljev za pravo svobodo in omiko. Bog Vas poživi! Živela bratska učiteljska vzajemnost!
Učit. društvo za sežanski kotar Predsednik: Kante.
guh"tno z vsakim človekom. Ko sva te vratiti na dom, poklical je svoje sinove in njih odgojitelja in Se kakšnega druzega gosta, katerih niso nikoli pogrešali, pa hajdi na kegljišče ali pa v ribnjak, kjer je prostodušni grasčak tekmoval z nami v plavanji. Često je priredil tudi takozvane „izlete*4 na Gorjance, kjer smo se radovali in zabavali s petjem in z vsakovrstnimi igrami do večernega mraka.
Iu po večerji zavedel me je v bogato svojo knjižnico :
„Tu boste spati in pisali, dokler vam drago, kakor profesor Trdina, ki je tu večkrat prebil po tri mesece.*
Žal, da mene, „večnega Žida* ne stane dolgo časa na jednem ter istem mestu. Pri vsej gostoljubnosti moral sem zbežati tudi od ondot tretji dan zopet v širni svet. In gontoljubni graščak, videč me s popotno palico v roki, ni mi dal oditi peš, temveč' iskri njegovi konji so me morali zapeljati do prve postaje.
Zdaj pa preblagosrčni naš graščak-poštenjak spava v naročji obiteljske svoje rakve. —
(Dalje prih.)
TRST. Dične pionire narodne prosvjete pozdravlja srdačno u srcu naše Istre
Mandič.
TRST. Utekao nam vlak. Žalimo, izpričajte. Pozdravljamo svesrdno dične pro-svetioce puka, njihova luč razpršila stoljetnu tamu. Uskorila pjesnikova: „Zora puca, bit' de dana" Dr. Trinajstid, prof. Čubretovid.
Veliko veselje zavladalo je v društvu, ko je dospela tudi Častita duhovščina, na Čelu jej preč. g. nadžupnik Kalac v naša sredo. Gosp. Anžlovar napil je čestitemu svećenstvu, slogi mej duhovščino in učitelj-stvom in Kalcu — pesniku. Gosp. Kalac odgovoril je s krasnimi besedami, koje so pesniku iz srca šle, tako, da se je marsikateremu orosilo od radosti. Ko se je Ipav-čeva pesem ponavljala, ter £osp. Bogateč izustil nekoliko besed v slavo Komenske-mu, odgovoril mu je gosp. Haček češki. Ne smem izpustiti, da so se pele večinom pesni pesnika Kalca in skladatelja Brajše. Melodije Brajševih skladeh so že sploh znane, ker ne preide skoro veselica, da ne bi se katera njegovih pesnij pela.
Seveda, da zaslužujejo tudi pevci, posebno „naš slavec* gosp. V....... pohvale,
ker peli so vse pesmi na prvi pogled precizno in občutljivo.
Radost vskipela je proti večeru do vrhunca, koje dospel gosp. dr. Trinajstid, veliki prijatelj šole in učiteljstva, v naše kolo. Pozdravilo se ga je s6 živijo-vskliki, na kar je on v jedrnatem govoru zahvalil se, nazdravil učiteljstvu, terjunačil je na daljno vztrajno delovanje.
Gosp. Fr. Flego je proti koncu spominjal se še Nj. Vel. cesarja, komur se pričujoči navdušeno vskliknuli trikratni živijo, pevci pa odpeli „Cesarsko". S tem je končala ta slavnost, kakoršna je bila prvi krat v Buzetu. Ostala bode gotove, ne samo učiteljstvu, ampak tudi buzeškim narodnjakom v trajnem spominu.
Pri tej priliki nabralo se je 2 gld. in BO nvč. za družbo sv. Cirila in Metoda in 2 gld. in 50 nvč. za „Bratovščino hrvatskih ljudi u Istri".
Različne vesti.
Konfiskacija. Poslednjo številko našega lista je zaplenilo o. kr. državno pravd-ništvo radi poročilo „o XVIII. rednem občnem zboru „Edinosti", političnega društva za Primorsko, dne 29. maja 1892.* Te zaplembe nikakor ne bi bili pričakovali. Radi raznih zadržkov ni nam bilo možno prirediti priloge denašnji številki, radi česar je moral izostati uvodni članek. Naše Čestite čitatelje prosimo, naj blagoizvole potrpeti — kakor moramo mi: „so taki časi »daj.*
Himen. Velecenjeni gosp. dr. A n t o n D u k i č, deželnega glavarja isterskega namestnik, župan in odvetnik v Pasinu, poročil Be je dne 28. maja na Reki s gos-podičino Jelico Pajkuričevo.
Najvišje priznanje je izrekel preavitli cesar prejšnjemu predsedniku deželnega sodišča v Trstu, g. Mozetiču, o priliki njegovega umirovljenja.
Gosp. Fran Kalieter podaril je „Dijaški kuhinji" znatno svoto 50 gld.
Odbor političnega društva „Edinost"
ima svojo prvo sejo v nedeljo, dne 12. junija ob 10. uri predpoludno v prostorih „Del. podpornega društva."
Občni zbor političnega društva „Edinost". Udeležba jo bila tako mnogobrojna, kakor še nikdar. Zborovanje je otvoril predsednik Mandič kmalu po 10. uri predpoludne.
Kot vladni komisar je bil pričujoč policijski svetnik gosp. V i d i c. Navzočni so bili tudi poslanoi dr. L a g i n j a, S p i n-č i č, Je i ko, Flego. Posl. S p i n č i č a in Laginjo pozdravili so skupščinarji kaj prisrčno. Svoje poročevalce so dopo-slali nastopni listi: „Edinost", „Naša Sloga", „Slovenski Narod", „II Diritto Croato".
| Ko sta prečitala tajnik Makso Cotič in blagajnik Anton Škabar svoji po-ročili, stavil je g. dr. Gustav Gre-gorin nastopna 4 vprašanja do g. poslanca Spinčiča: 1. Zakaj je vstopil v Ho-henwartov klub, 2. zakaj je izstopil iz tega kluba; 3. kako je bilo njega delovanje po izstopu iz Hohenvrartovega kluba, in 4. zakaj se ni osnoval brvatsko-slovenski klub?
Na ta štiri vprašanja odgovoril je po-posl. S p i n č i č v razteznem nad uro trajajočem govoru. Odgovor Spinčičev je povsem zadovoljil gosp. interpelanta, kakor tudi ostalo občinstvo. Posl. Laginja je v daljšem govoru naglašal popolno soglasje svoje s kolego S p i n č i č e m. G. B a I a n č je predlagal, da občni zbor izreče neomejeno zaupanje svoje poslancema S p i n-čiču in Laginji. Predlog ta je bil vnprejet. Vsprejefc je bil tudi predlog, da predsedništvo politiškega društva „Edinost" sestavi spomenieo o razmerah Slovanov na Primorskem, koja spomenica se izroči ministru-predsedniku.
Slednjič se je vsprejela resolucija g. dra. Mateja Protnerja, koja nalaga predsedništvu političnega društva „Edinost" zaresno delovati na to, da se v Trstu osnujejo potrebne slovenske šole.
V novi odbor društva „Edinosti" izvoljeni so : Predsednik gosp. M. M a n d i 6 ; odborniki: Pran Podgornik, Ante Truden, Makso Cotič, Ivan Nabergoj, Stjepan Gji-vid, Ivan Gorjup, Ivan Balanč, Josip Turk, dr. Gustav Gregorin. Namestniki: Ivan M. Vatovec, prof. dr. Karol Glasor, Ivan M. Kljun, Ante Škabar, Peroslav Ćikara-Pa-kievič, Anton Trobec, Anton Sancin-Drejač, Ivan H. Bole i Josip Negode.
Po volitvi novega odbora se je prečkalo pismo preč. g. župnika Vodopivca, koji v ime narodne stranke Pomjanske pozdravlja zborovalce, in posl. Laginjo in Spinčiča še posebe.
Zaključuje zborovanje pozval je gosp. predsednik zborovalce, da zakličejo trikratni „živio" presvetlemu cesarju, do kojega gojimo mi vsi neomahljivo zaupanje. Trikratni burni „živio" odmevali so po dvorani, predno smo so razšli.
Občnega zbora „Trialkega Sokola"
vdeležilo se je zadostno število članov. Zborovanje je otvoril podstarosta brat Anton Lampe predstavivši policijskega svetnika g. V i d i c a. Iz poročila tajnikovega je posneti, da je bilo delovanje društva v pretečenem letu dokaj živahno in da si je društvo utrdilo častno mesto mej drugimi Tržaškimi društvi. Naj-veselejša vest tajnikovega poročila pa je ta, da je jelo društvo zaresno izvrševati svoj glavni namen: telovadbo. Kažejo se že sedaj vidni vspehi trudoljubivosti odbora, telovadnega učitelja, gosp. Nehrony-ja ter vseh telovadcev. Znamenitejši dogodki v pretečenem letu so bili nastopni:
Društvo je odposlalo deputacijo k vse-sokolskemu shodu v Prago v mesecu juniju; dne 26 julija bil je izlet v Nabre-žino, združen z veliko veselico povodom otvorenja tamošnjega bralnega društva, ki se je obnesel nad vse pričakovanje; dne
7.	novembra bilje „Sokolski večer" petjem, tombolo in igro; tudi ta veselica je imela dober materijalen in moralen vspeh; dne 5. decembra priredilo je društvo „Miklavžev večer", koja veselica privabilo ogromno občinstva; dne 31. decembra priredil je Sokol običajni „Silvestrov večer", dne 1. februvarija 1892. javno telovadbo, 20 fe-bruvarja plesni venček; maskarada dne 1. marca pa je bila taka, da je visoko nad-kriljevala svoji prednici; dne 10. aprila bil je „Sokolski večer"; in slednjič dne
8.	maja je bil izlet na Opčine z javno telovadbo, ob kojej priliki so naši telovadci pokazali prav lep napredek.
Iz blagajnikovega poročila je posneti, da je imelo društvo 1388 gld. in 65 nvč. dohodkov in 1326 gld. in 06 nvč. stroškov. V novi odbor so izvoljeni: dr. Gustav Gregorin, starosta; odborniki: Ljudevit Furlani, Ivan Knavs, Anton Lampe,
Andrej Kalan, Anton Sosič, Fran Polid, Julij Mikota, Ivan Urnek; namestniki: Josip Krmpotid, Nikefor Stepančič mL, Fran Zelen; pregledovalci računov: Gracijan Stepančič, Gregor Bartol, Josip Hvala.
Odbor se je konstituiral nastopno! Fran Polid, podstarosta, L j u d e v i t Furlani, tajnik, Ivan Knavs, blagajnik.
Načelnišivo podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti nam poroča sledečo ZAHVALO.
Podpisano načelništvo izreka tem potem najtoplejšo zahvalo velečastitemu gospodu Ivanu Gerdol-u v Škorklji, ki je — navdušen po odkritosrčnih govorih diČ nih hrvatsko-slovenskih poslancev gg. Spinčiča in dr. L a g i n j e o priliki občnega zbora polit, društva „Edinost", s kojimi sta dajala račun o svojem odločnem delovanju v državnem zboru — podaril našej podružnici 100 goldinarjev ter s tem postal nje drugi pokrovitelj. Zajedno je rečeni gospod izrekel željo, da ostane naša podružnica z omenjenim zneskom član pri „Rojanskem posojilnem društvu", pri katerem je rečena svota sedaj uložena.
Bog daj vrlemu rodoljubu mnogo posnemovalcev !
V	Bojanu, dne 3. junija 1892.
Načelništvo podružnice sv. Cirila in
Metoda na Greti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu v rodoljubni hiši gosp. Pavlovič-a pri igri na krogle nabralo se je 1 gld. in 20 nvč. — Pri izletu v Klanec nabralo se je med udeležniki 16 gld. 66'/« nvč.; gosp. Ivan Macher, c. kr. profesor v Kotoru podaril je 1 gld.
V	spomin Ivanu Dolinarju. Naprofteni javljamo; Dne 6. t. m. bo obletnica smrti Ivana Dolinarja. Tem povodom na* brali so nekateri rodoljubi precejšnjo svoto na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Natančneje prihodnjič.
Za podružnico sv. Cirila In Medoda na Greti preostanek računa v krčmi pri J. M. Boletu v Rojanu 32 kr.
Slovansko pevsko druitvo in Tržaški Sokol vabita na veliko veselico, katero priredita na slavnostno okrašenem vrtu „Al Mondo nuovo" v nedeljo dne 12. junija 1892. Začetek ob 5 in pol uri popoludne. Vstopnina za odrasle po 30 nvč., za otroke de 12 let po 10 nč. — Program: I. Telovadba: 1. D. Jenko: „Naprej", koračnica, godba. 2. nastop „Tržaškega sokola", naredbe razsod-ništva in strokovnjaškega odbora. 3. Tekmovalna telovadba č'atiov „Trž. Sokola" za nagrade. 4. Natecanje v metanju. 5. Razdelitev nagrad. 6. Proste vaje z ročkami, izvršujejo telovadci in gojenci „Trž. Sokola". 7. Skupne vaje na drogu, izvršujejo gojenci „Tri. Sokola". 8. Viye na drogu, izvršujejo pred-telovadci in telovadci „TržaŠk. Sokola". 9.
9.	Preskok čez konja, izvršujejo telovadci in gojenci „Tržaškega Sokola". — II. Koncert: 1. Marenco: Gran ballabile del ballo „Excel-sior", godba. 2. M. Brajša: Koračnica „Slovanskega pevskega društva", zbor. 3. Suppfe: „Ouvertuie", godba. 4. Fr. Grbič: „Na Vysosti", češka narodna pesem, zbor; (novo).
5.	Verdi: Spomini iz opere „Aida", godba.
6.	F. S. Vilhar: „Naša zvezda", zbor z tenor-solo, poje g. Josip pl. Masnec (novo). 7. Marenco: Mazurka iz baleta „Excelsior", godba.
7.	A. Fflrster: „Sokolska", zbor. 9. Verdi:
10.	Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", zbor 8 čveterospevom pojo gg. Masnec, Vouk, Umek in Loncner s spremljevanjem orkestra. 11. Koračnica, godba. Mej telovadbo igra orkester 30 mož pod vodstvom kapelnika g. Piccoli-ja. Mej koncertnimi točkami napravijo telovadci „Trž. Sok." „plastično sliko" pri bengalični razsvetljavi. Od 6 pop. do 11 ure zvečer odprto je kegljišče. — Kegljanje na dobitke. — V slučaju neugodiiega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo.
Pevsko društvo Hajdrih na Prošeku napravi v nedeljo, dno 3. julija veselico s petjem, taiuburanjem in igro.
Kaj bode iz naših otrok',? (Dalje). Glede na tolikoletno pomanjkanje Bloven-
skih Sol po Slovenskem, bodisi na deželi, po vaseh in trgih, zlasti pa po mestih ob periferiji, se nikakor ni čuditi, da Slovenec v masi ne pozna veljave in velikanskega pomena in upliva narodne šole na naroda duh. In kje bi se Slovenec ogreval za šolo, aa jezik: morda na nemški, laški ali ma-djarski šoli. Tujerodna šola ne more vzbuditi našega naroda in ga tudi ni, to vedo naši nasprotniki dobro. Zato je lahek odgovor na vprašanje: zakaj niao naši tržaški Slovenci še do danea prišli do alo-venske šole v mestu samem. Da ae Lahi branijo do zadnjega diha, je razumljivo ; ker je le redek narod, ki bi bil pravičen drugemu narodu. Istina je, da amo v Tratu v poslednjih letih vse premalo uvaževali pomen narodne šole, alasti pa nismo te potrebe naglašali tam, kjer jo treba — in na) ae jeze naši nasprotniki kolikor hočejo — v prvi vrsti naglašati: v mestnem zboru tržaškem.
Se samimi lamentacijami, zdihovanjem, platoničnimi željami ne pribavimo šole. To so bili le odmevi puščavnika v Sahari. Da bi se kedaj lotili resno in aaresno tega dela in gonili pravdo do konca — o tem ne najdem nikjer pisano; kar je bilo, bile so le nedolžne jeremijade.
Ponavljam še enkrat, da dosedaj niamo zadostno spoznavali potrebe narodne šole v mestu. Naši okoličani so imeli za silo šole doma, a za nadaljno izobraževanje se niso ogrevali nikdar posebno. Zato in le zatč so zaostali. (Znamenja pa kažejo, da zdaj gre nekoliko na bolje). Zato pomanjkuje in je vedno pomanjkovalo v naši lepi okolici inteligencije. In poaledek temu je tužen za nas in za nje. — Kedć zamore oporekati temu P
Narod, kateremu nedostaje duševnih voditeljev, oatane okamenel, kakor raatlina brez toplote.
Hvala Bogu, da je Trst na slovenski zemlji domd, vsled tega moralo se je neizogibno namnožiti v mestu tudi našega elementa in to v srečo boljše bodočnosti.
Slovenski element, ki je prišel v Trst, ostal je dolgo čaaa, in je še zdaj po većem brez pravic, ker meatni atatut je zelo konservativen, posebno kadar gre za to, da se ohranijo — a t a r e krivice
No, mi smo vender tukaj, in že nas štejejo in ae nas bojč, boj«5 krotkih ovčic. Kakor sem prej omenil, da Slovenci niso dolgo in še zdaj ne spoznajo veljave narodne Šole ; zato se niso tudi v Trst preselivši kaj posebno brigali aa nje. Da, morem trditi — većina ženskih in možkih niao prišli v Trst samo po kruh, temveč z namenom, da se prej ko prej preoblečejo v laško obleko in laški jeaik in to še dan danea v groznih razmerah.
Narodi napredujejo polagoma; posebno tisti, ki so prisiljeni hoditi Čea trn in strn, čez prepade in vode.
A sedaj treba aačeti. Tuji kvaa, čili narod z dežele, toliko slovenski kot hrvatski, je zadnja leta vsejal toliko narodnega zrnja, da bi bilo skoraj čudno, da iz te setve ne bi varaala pšenioa. Imamo politična in bralna društva, čitalnice in Sokole. Napravljamo veselice ter govorimo navdušene govore — ae ogrevamo pri vinu in oelč pri ječmenovi vodi: a praktični in zviti Še nismo vsaj ne dovolj. — Spametovali se se nismo; —- zadnji čas kaže aicer nekaj iakor — a to še ni dovolj. D o-kler Slovenc oatane tiatega lipovega lesa, iz katerega so si stari Slovani rezali bogove — ne uženerao protivnikov.
Nemški uradniki so pred leti prosili nemško šolo v Trstu (ne mislite, da so se bali podpisati nemške prošnje!!) in vlada je komaj Čakala, da vstreže njih želji.
Kedaj se je pa še ćulo, da bi s« bili naši višji in nižji uradniki — slovenski uradniki v Trstu — potegnili za slovensko šolo svojim otrokom^v korist P Človek bi si vsaj mislil, da učeni gospodje vedč ceniti materini jezik v narodni šoli. n (Konec prih.)
Afera Spinčićeva. Dunajska „Eitrapost* j
je poizvedela, da bode državno sodišče dne 13. julija obravnavalo o zadevi S p i n č i ć e v ej, ter da je poslednjemu zagotovljena služba, primerna njegovemu mišljenju in njegovim zmožnostim.
Celjska „WactrtaM obrača v poslednjem času posebno pozornost svojo primorskim Slovencem in Hrvatom. Proti temu ne bi imeli ugovarjati: stopili smo v areno in ne smemo se čuditi, ako se govori o nas, bodisi dobrohotno, ali v protivnem zmislu. Ali kakor to dela celjski list, ni navadno pri ljudeh, kojim je le količkaj do časnikarske dostojnosti. V tem listu ne pričakuj argumentov, ampak vrste se psovka za psovko. Istrski siromaki so jej „Essigtschitacher" ;1 poslanec Mandič je najhujši provzročevalec nemirov; društvo * Edinost" je jedino krivo bojev mej Italijani in Slovani; list „Naša Sloga'1 je „Mrša Sloga"; g. Mandić je potem pan-slavist prvega reda; Slovenci Tržaški so ljudje se slabo vestjo itd. itd. Taki so torej „argumenti" naših nasprotnikov proti našej zahtevi po jezikovnej ravnopravnosti: psovke, sumničenja in denuncijacije. Sploh pa opažamo v poslednjem času razne pojave v pokrajinskih nemških listih, iz katerih se da Bklepati, da italijanska gospoda ne zaupajo več svojej lastnej moči, ampak da so se zatekli iskat pomoči k onim nemškim srditežem, ki stoje glede pravicoljubja na istej stopinji, kakor naša gospoda. Naši nasprotniki, te in one narodnosti, jeli so zistematično — od dežele do dežele — delati proti nam; zato pa moramo tudi mi odbijati njihove napade solidarno od pokrajine do pokrajine. Omejevanje na zgolj lokalne razmere bilo bi — samoubojstvo.
Ravnopravnost pri dri. železnicah. Nedavno temu smo poročali, da je generalni direktor državnih železnic v pogovoru s predsednikom političnega društva „Edinost" priznal brez ovinkov, da so opravičene zahteve Hrvatov in Slovencev glede na ravnopravnost pri železnicah; ter da je obečal zadostiti tem zahtevam, kolikor je le mogoče. Mi seveda ostanemo pri tem, kar smo poročali. Vest naša prešla je tudi v nemške časnike in tako je izvedel o njej tudi poslanec isterski, g Bartoli. Vest ta mu je menda vzela mirno spanje ter pohitel je — da se nekoliko pomiri — tudi on k gospodu Bilinskemu. O vspehu svoje avdijence poslal je g. Bartoli dopis v „Neue Freie Presse". Gosp. generalni direktor je baje rekel, da je poslovanje na isterski železnici urejeno tako, da povsem ugaja potrebam slovenskega prebivalstva. Poslej pa da je izjavil najodločneje, da nikakor ne nameruje — tirati politiko. V tem trenotku ne vemo seveda, je-li poročilo imenovanega poslanca povsem pristno, pripomnimo pa, da smo tudi mi proti temu, da bi se na železnicah tirala politika, kar se je pa sedaj dogajalo čestoktat ugledu našega jezika na Škodo; ampak poslovanje bodi tako, da bode odgovarjalo potrebam prebivalstva — in prva potreba je, da uradniki razumejo ljudstvo — ter koristim železnice same. Najmanje pa je namen državnej železnici, da bi vzdrževala fikcijo o italijanskem značaju dežele istrske. To bi pa res bila politika!
Svetilnica-limanica. Vsakokrat, ko se
bližajo volitve, spomnijo se tržaška gospoda naših okoličanov, da jim nastavijo kako — limanioo. Za Lonjerce izumila jo municipalna delegacija zopet to pot lima-nico v obliki — jedne ulične sveti I n i o e. Mi smatramo vrle Lonjerce za prepametne tiče, da bi mogli sesti na takovo limanioo.
Iz nadžupanije Pomjanske ae nam piše: Nekdo, ki ima sedaj pri nas veliko besedo, izrazil se je nedavno: „Mi voglio rangiare quei pretazzi t" Mi nismo hoteli verjeti temu, a sedaj mislimo drugače.
Mi ne zavidamo možu slave, ki ga je doletela. A veljave svoje naj ne utemeljuje s tem, da se protivi naši duhovščini.
V GriŽinjani je baje govoril isti mož kmetom :
„Vaši duhovniki so krivi prorok i. Če bote njih poslušali, bo velika škoda". Nadalje ho je nepristojno izrazil o pokoj-
kojnem škofu Dobrili, češ, da je bil n aj-v e č e zlo za Iatro. Rekel je, da duhovniki delajo le na to, da bi prišli pod Busijo, da bi se tam ženili. (Radi bi poznali tistega uorca, ki veruje taki bedaatoči. Op. ured.) Nadalje: da alovenaki stranki ni naklonjen sam presvetli cesar ! (Š e večja bedastoća ! Op. ur.) Potem : Kaj vam je dal in da tisti S p i n-č i č, katerega so dali iz službe, kaj L a-einja, ki je revež! (Po takem so le bogatini poštenjaki. Lepi nazori to ! Op. ur.)
Vso to ao objavili občinarji dne 9. maja vis. c. kr. nameatništvu, kamor ao se nložile še druge pritožbe.
Prav ima ljudatvo! Kam pridemo P Hočemo videti, kako ukrene c. kr. vlada, kajti priče hočejo s prisego potrditi resnico, kakor so sporočile vis. e. kr. nameatništvu z lastnoročnimi podpisi. Se to je manjkalo v nesrečnem Pomjanu. Kdo se bo čudil raznim tožbam P !	Občinar.
Iz Kazelj ae nam piše : Dne 24. t. m. razglasila se je v našej občini vesela vest, da nas počasti ae avojim pohodom vele-poštovani g. okrajni glavar Sežanski v zadevi novega šolskega poslopja. Kajti vsakdo sprevidi, da sedanje poslopje nikakor ne odgovarja potrebam šole že zato, ker je tik pokopališča.
Gospoda glavarja smo sprejeli prav slovesno. Domači mladeniči so postavili lep alavolok, a trudili ao se tudi drugi, da sprejmemo dostojno odličnega gosta.
Na dan avečanoati bil je vea trg pred cerkvijo okrašen zaatavami. Goapoda glavarja vaprejeli amo pokanjem topičev. Ko ae je voz vatavil pod alavolokom, pozdravil je občeapoštovanega g. okrajnega glavarja naš priljubljeni dušni paatir; občinstvo pa se je pridružilo goap. govorniku glasnimi vakliki. G. glavar se je zahvalil prisrčno na lepem sprejemu ter se nekoliko pogovoril z občinskim zaatopom. Potem ai je ogledal naš prijazni kraj, cerkev, prostor za zidanje novega šolakega poalopja ter tudi stan goapoda duhovnika. Le prehitro ae je ločil ljubeznjivi gospod od nas; mej nami pa je zapustil preprijeten vtis.
Iz Ospa se nam piše : Lepi maj je vzel avoje slovo od naa s prelepo slovea-noatjo v hiši božji. Letos smo imeli izvanredno lepe šnrfarnioe. Pri «lepem oltarju Marijinem nam ao se vzbujali čuti nad-zemske radosti. Zale ovetice so blažile oko, lepo petje z orgijami uho, krasni govori pa aroe; tako da je duša napolneua bila rajskim veseljem. — Kaj je vea po avetni hrup in vriš P Prazen nič. Saj je pa tudi Slovenec na avojem mestu za vse, kar zamore edino osrečiti na tej škorji zemlje, da ne obupa v boju proti zlobnoati materijalnega aveta. Ako ga aila tare, pa ae uteši v verskem čutu. Dokler ta rod tako napreduje, mu je gotov njega obstoj. Narava pa tudi sama nas opominja, da moramo skupno delovati vsak na avojem meBtu. Cvetice se pomenkujejo nagibajoč svoje zale glavice v ljubezni ena k drugi, vse so si prave seatrioe po vaej širnej planjavi. V gozdu podpirajo drevesa eno drugo: lepa slika biatovske ljubezni. In če prihrume viharji, se naslanjajo jedno na drugo. Glej Slovenec, kakšen moraš biti, da te viharna aila ne uniči. In nad kom se vedno kopičijo hudourni oblaki, ki prete pokončati še ono malo trdo pridobljenih pravic P Zatoraj, ogibaj se bratkega razpora ; blaži si sroe s krepostmi, ne daj se sebičnosti v kremplje! Skrbi za svoj zarod tako, kakor so mala drevesca v gozdu pod varatvom svojih košatih starih obvarovana pekočega solnca in razdirajočih viharjev.
V nekem evangeliju je brati, da trije so, ki vladajo na nebu in trije, ki vladajo na zemlji. — Jaz pa tudi rečem, da trije so, ki vladajo v fari ; namreč : cerkev, šola in domača hiša, in vsi ti trije morajo biti eden. Zatoraj ne poslušajte onih, ki bi radi to vez razdrli, ter pogubili eno ali drugo! Kdor pa vas huj«ka proti tem trem, ta gotovo ni naš pravi prijatelj, naj prodaja Hvoj gnjev š# pod tako vabljivo firmo.
To ai zapomnite vi vai, pošteni oaapaki farani! Na svidenje v prihodnjem maju I
Rodoljub.
Čstrta Skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" vrši ae te binkoštne praznike v Kranju. Danes je „Slavnostna beseda" v proslavo tristoletnice rojstva J. A. Komenskega ; v nedeljo jo zborovanje, v ponedeljek pa izlet na Bled. Posveto-tovanjam vzgojiteljev nase mladine, našega naraščaja, naše bodočnosti, voščimo najlepši vspeh.
Tržaška družba „Tramvay* imela je dne 28. p. m. avoj občni zbor. Dohodkov je imela družba v Trstu 282.948 gld 8 kr., nje podružnica v Lvovu pa 123.418 gld. 12 kr. Čistega dobička je 80.264 gld. 40 kr. Od te avote prepisalo ae je 3750 gld. rezervnemu fondu, 75.000 pa ae ta razdeli kot dividenda po 5 gld na delnioo. 1514 gld. 50 kr. prepiaalo ae je na novi račun.
Cepljenje kdz. Z ozirom na veat v poalednjej naši številki o cepljenji k6z, nam je naznaniti, da se je program spremenil tako, da se cepljenje prične še le 4. in ne 1. junija. Nekatere druge spremembe izve občinstvo iz plakatov ob vogalih mesta* Omeniti pa moramo, da ae bode cepilo tudi v polyabulanci od 5—6 ure popoludne.
Sokolske slavnosti v Lvovu. Poljski klub je odposlal zopet deputacijo k grofu Taaffeju, da izposluje za goste znižanje voz-nine na državnih železnicah. Grof Taaife je odgovoril, da se ne more privoliti v znižanje, ker so finančni vspehi državnih železnic slabi. Odslej se ne zniža nikomur več. „Obžalov^je", da je to zadelo uprav češke in poljske Sokole, je protestoval proti podtikanju, kakor da ima ta naredba kakov politišk pomen.
Grozna katastrofa prigodila ae je v arebrnem rudokopu Pribramu « tem, da je v rovih naatal ogenj. Do sedaj so privlekli na vrh 133 mrtvih, 169 delavoev pa pogrešajo še. Poljedeljaki minister grof Falkenhay n ter cesarski namestnik Čeaki podala ata se na lioe mesta.
Božjast je baje oadravljiva. Is Parita poročajo vsaj, da je Paateur izumil sredstvo proti grozni bolezni tej.
Zahvala.
Podpisani odbor se zahvaljuje naj-iskreneje v ime učeče se mladine gospodu F r a n u K a 1 i s t r u, veleposestniku v Trstu, na velikodušnem daru BO gl. Bog plati stoterokrati!
V TRSTU 1. maja 1892.
Odbor „Dijaške kuhinje".
Častiti rodbini
lokarjevi
zreka povodom velike izgube, ki je zadela njo samo, zajedno pa tudi n&-rodna podjetja in mnogobrojne ubožce Ajdovskega okraja, svoje iskreno sožalje
Anton Bonne
v Trstu.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča no najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličaiiskn vina.	Cl.
Onotilno ^tftlra" »taroznuna pod irae-UUSIlllla „OtUha , nom „Belladonna*, poleg kavarno ,Fabris", priporoma ne Slovencem v mestu in na deželi. Točijo s« izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Ci.
B. Modic in Grebene, usat
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duliovičino na »tvojo zalogo porcelanskega. steklenega, lončenega in železnega bl&gA, podob in kipov v okrašen je grobnih spomenikov. Cl.
Mop+ifi |/h«a Fiaiza S. Giovanni, &t. 1. mctrilll IVI	trgovina z mnogovintnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Anrirni Ifalan ćeTliarT uUoi .caaenaa.
nilUl OJ unlullj priporoča bo najtopleje slovenskemu občinstvu. — Kajolegaiitnejšn ter solidno dolo in točna postrežba.	Cl.
Gostilna „AHa Croee di Malta"
Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporo?« »e najtopleje tržaškim Slovencem in na dežfli. Toixi izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin I vali riciuy v Via del Bosco St. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Rarriera vecchia) in v ulici Molin a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, rii in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Patra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caserma .št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Anton Krajcer,
Piazza Bariera vecchia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu.	Cl.
Gostilna „Al Oallo d'oro" Ohnga
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covaclch.
5<»—21
Josip Urbančič, ^ZT^t/š'
Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd.	91—48
Ivan Valončič,
nufakturnega blaga. Blago se dobiva is prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	49—20
Antnn Pn^lrai nR uliC6 Gh®s»
fllllUH rUlfMj, in Cedila, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-Blovenske poštne tiskanice.	Cl
Ivan llmplf črevljarski mojster, Via Ro-IVail UIIICIV, magna Št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko sr ada-jofia dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--34
Vekoslav Moder, pe.kkr
mojster „Piazza Caserma*, se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moki itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Za ženitev!
Ker ne najdem v svojem ozkem krogu svojim razmeram primerne osebe, iščem si soproge tem potem. Ona mora biti priletna in je lahko tudi udova. Imeti mora dobro srce, miren temparament, navadno društveno oliko in nekoliko premoženja. — Moji letni dohodki so blizo 2000 goldinaijev. — Tajnost se jamči s častno besedo.
Pisma naj se pošiljajo pod naslovom:
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon St. 334. 35—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka is Norvedčkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kdtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
5 do 10 gold.
gotovega zaslužka na dan brez kapitala , in rizika ponuja neka močna bančna hiša vsa-kateremu, ki se hoče baviti s prodajo postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe je pošiljati pod „Lose" na: Annoncen-Ezpedition . von I. Danneberg, Wien, I., Kumpfgasse. 6—10
Škropilnice proti peronospori
zistem Candeo, in drugih sistemov imamo zmiraj v zalogi. Ker pa kaže, da letos a« jih bo irnogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blsgovolijo se z naročili hitro oglasiti, da lamoremo o pravem času druge preskrbeti in vsem kupo-valcem postreči.
Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki se ves oprime perja, če tudi »e naložijo a žveplom v krepah.
Gene »o jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-šane, t. j.
Candeojove škopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold.
Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče.
Živic in družb. 13-Dsr- v Trstu, ulici Zonta 5. -mm
Zagorski 49.
Poste restante.
Ljubljana, j
Mlekarna Frana Gržine
Josip Kocjančič, ""^"ri
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domaČimi in vnanjimi pridelki. Cl. |
Antnn I amna naslednik Jakob Hoče- j fllllUlI k<&lll|)U, varja, Via Barrieral
v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh I vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo I itd.	Cl.	f
Kavarni ,Commercio' in Je-
ffloCPA* v	a se rma-, glavni shaja-
UDdvU HJgi tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
iz Št. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat1 na dan frišno oprenno mleko po 12 kr. liter ne- : posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda 1 le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
U. Mrevjja,
Priporoča slav. občinstvu vsake vrstO: moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega' kruha po najnižjih cenah.	Cl. !
Antnn Urohap trgovina z steklovino ' nlliUII Tldueu, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
Fl*Qnift Hololf Piazzetta Cordarioli št. r I allJU UCIdll 3 blizo novega trga, pro- j daja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Ivan Kannhpl nasProti Telike v°3fti-
ivall IVdllUUCI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na de"belo v množinah od 6 kil. naprej po najnižji ceni.
Kina-železna esenca
proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi sa krepčanje krvi. Steklenica 70 kr. — Marijine kričistilne krogljice, tudi čistlven lek. Skatljica 20 kr., 6 škailjic 1 gld. Lekarna Franaoni, Via S. Antonio nuovo 5, poleg oerkve. Zaloga vsa-1—8	koršnih zdravil.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE* ii Antverpena I	direktno v
Nev Jork & Philadelfyo
koncesijonovana črta, od c. avstrijske 1 vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-I	cesijonovani zastop 50—21
??
Red Star Linie"
na Dunaju, IV WeyringergasBe 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fur die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Spomladansko zdravljenja
najboljše je s čajem is tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekos^jivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek s navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 39—100
PRAXMARER „A. du« Mori- Trst, veliki tr«.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
I
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljubljani, Dunajska cesta
je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov ureja«
joče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospe-luje telesno od-preqe. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1*86, z 55 stekl., 5 kg. teže, vejja gl. 5*146. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 17-25
189t.
VINOGRADCI i
Varujto vaše trto pred „PERONOSPORA" o pravem času
s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Đelo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da se pokvari. Bolje so od vseh drufflh, kar jim je pripoznano ne samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 In vs6 prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditelj gosp. Viktor Vermorcl Villafranche na Francoskem je oil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati se Je ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko:
Henrik Pegan v Trstu,
VIA SANITA št. 17. Cena prosto carine gl. 3555.— Brezplačni zamot.
Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-16 PLACA SE NAPRED.
|# n ma| Pni IO žganj arija in tobakarna v IVdlUl vUlJd, ulici Vla Arcata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.	Cl.
Dln^ifio Tama lastnik krčme k „Ruskim Dla£llla I UIIC, Toplicam", Via Giulia it. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer se pije izvrsten isterski teran, in se še boljše skrbi za želodec.	19—25
I nt AVI VjmiL <1	Barriera vecchia št. 19
JtlllVIl UlUKd III. nadstropje, izdeluj" moške obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnioi vteprejemajo se ludi naročila na razno-vrstno možko in žensko perilo, koje se izdeluje lično in po eiajugndnejšili cenah.	Cl.
Ernest Pegan
(nasledieik A. Pipana) na oglu Via Torrsnte in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlaHti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Reslavrant Šiškovič S54S?.,Kjfi
ima jako lep razgled v visokosti 360 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobo zn po-jetno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene „izke.	1-26
mehanik v Trstu
Via Fontanone bi*. 13
popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, z garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneumatiško gumo.	s—1W
Vsi stroji :a kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, izbiralnice,
rezal niče za krmo, mline za sadje,
11 a č i 1 n i c e za sadje, tlaeilnice za grozdje ni vino,
kakor tudi vsakovrstne druge maSine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. novo izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
Ilnstrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljsjf ~ 1 " " "
Stroji
1-20
jo na željo zastonj tn frankovano. se dado na poskuinjo — jamči se zanje — pogoji
Cene so se znova znižale!!!
so
ugodni.
6—20
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlj« denarne vloge v bankovcih od 50 itofi. do vsacega zneska vsak dun v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12- ure dop. Obresti
na knjižice..........3«/,
Plačujb vsak dan od 9—12. ure opoludne. Znesku do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, znnske preko 1000 gld. pa 5 dnlj prej. Eskomptnje menjlce domicllirane na tržaškem trgu po..... ... 8»/«°/.
Posojuje na državne papirje avstro-ogrhke
do 1000 gld. po........5°l0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svoto po	V/t'/t
Daje denar proti vknjlŽeniu na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 23. Aprile 1892	11-24

w
I Z

Korneuburški prašek za rejo živine
za konje, rogato žival in ovce.
Porablja se že skoro 40 let z najboljšim vspehom v večini hlevov, ko živina rada no jo pri slabi prebavi, v zboljšanje in pomnoževanjo mleka pri kravah; pospešuje vztrajuost živali proti
kužnim vplivom.
II	Cena cele čkutljice 70 kr., ■/> čkatlje 35 kr.
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrecno
Kwizde korneuburški prašek za rejo živine.
Pravo se dobiva po lekarnah in drogo rij ah.
GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. KWIZOA
c. in k. avstr. in kr. rum. dvomi založnik, okrožni lokeir, Kornouburg pri Dunaju.
Lastnik pol. društvo „Edinost"-
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič-
Tinkarna Dolenr
stu.