GLASILO SOCIALISTČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTV A ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 52.
Murska Sobota, 29. decembra 1955.
Cena din 10.—
SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1956!
Srečno novo leto!
Srečno, zadovoljno in uspehov polno!
Tako si običajno stisnemo roko in voščimo — najbrž so tu redki tisti, ki ob tem ne bi res iskreno mislili in zaželeli — srečno novo leto!
Tudi sam bom tako zaželel mnogim, ki bodo prišli z menoj v stik v prihodnjih dneh, ob kraju starega in na pragu novega leta.
Kakor skrben gospodar, ki naredi temeljit obračun enoletnih prizadevanj in iz njih kuje načrte za še trdnejšo, boljšo prihodnost, tako bi dragi bralci, tudi vaš urednik naj naredil tokrat podoben obračun in pokazal iz njega pot našega lista v prihodnjem letu! Tako so sklenili na seji Uredniškega sveta — in zdaj sem se znašel pred težavno nalogo.
Razmišljal sem o njej. Naredil bi obračun, razgrnil bi popisane pole papirja, premetaval številke, listal stran za stranjo in ugotavljal kaj je bilo dobro, kaj napak in kaj bi lahko bilo boljše. Toda, to je bil le prenagljen sklep, prevelik za tako tesno odmerjen prostor. Naj ostane v uredniškem predalu, morda bo kdaj še kak Teden tiska in radia, pa bom morebiti prišel med vas, in beseda bo prijetneje tekla govorjena, kot prenesena na papir. Pomenili se bomo, kot smo se že marsikje.
Toda če bi se do kraja odločil, da razgrnem pred vami tak obračun.
potem bi prav gotovo končal tako; vesel sem vas, dragi bralci, naročniki, sodelavci!
Da, res vesel. Ne le jaz, tudi vsi ostali tu ob meni, v uredništvu, v upravi.
7000 vas je ob današnji številki, zadnji v tem letu, ko je naklada našega lista zrasla skoraj za 2500. Sedemtisoč vas je prvih, ki prejemate Pomurski vestnik kot naročniki in bralci. In če potem prištejem še vse one. ki ga dobe iz vaših rok — sami ste nam že sporočili, da jih je v vaši družini več, ki z veseljem berejo naš list — potem bi vstala pred menoj velika številka. Toda številka živih ljudi, ki že leta in leta pose-
gajo po domačem listu, z vse večjo ljubeznijo. Posegajo po njem in pišejo vanj.
Da. tudi o teh nekaj ob kraju. Kar 295 se vas je ojunačilo letos! Bil sem vesel slehernega prispevka, in kar hudo mi je bilo, ko sem moral pri štednji s prostorom tega ali onega skrajšati. Včasih je bilo tudi malce hude krvi, no, h kraju pa smo se le pobotali, tako da je bilo za
vse prav. Naj ostane tako tudi v novem letu. In naj se število naših dopisnikov podvoji!
Pa še nekaj! Zavedam se, da nismo storili še vsega, kar bi sicer nekaj lahko, nekaj pa nismo zmogli. Vsem je tudi težko ugoditi. Verjemite pa, tudi v novem letu se bomo trudili, da bi uredili vsakikrat tako številko lista, kakršna bi bila vam najbolj všeč in ki bi vam tudi najbolj koristila.
Tako bi verjetno končal svoj obračun. Dovolite, da tudi tokrat končam kar s tem. Morda bi dodal še kako težavo, katerih pri nas nikoli ne zmanjka, pa nočem kvariti novoletnega veselja. Težave bom ohranil zase in za našo upravo.
Vam. dragi bralci, sodelavci in vsi prijatelji Pomurskega vestnika, pa ob začetku novega leta 1956 mnogo sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov, v dobro vas, naše pokrajine in vse domovine!
Vas pozdravlja urednik.
Manko Golar
Ob novem letu
Kot pomlad, ki k rožam pelje v svate s soncem žarnim se v škrlat odeto, ko so v jutrih rosne trate — takšno k nam prihaja mlado leto.
Komaj porojeno leto mlado brez skrbi, veselih lic smehlja se, stopa z vriskom čez polje, livado, stopa v pomlajene, nove čase.
Mlado, dobro leto, bo kaj sreče s tabo k nam prispelo, bo sijalo sonce nam žareče, bomo peli s tabo spet veselo?
Bo pšenica, rž po polju plodna? Bodo šume zdrave nam šumele?
Bo v goricah trs nam, brajda rodna, bodo ajde sladke spet cvetele?
Daj. prinesi mlado leto sreče polju, gozdu, goram in poljani!
Naj nenehno sonce nam leskeče v domovini silni in prostrani!
Ivo Šubic — Pomlad na osvobojenem ozemlju
Z željo, da bi Pomurski vestnik v prihodnjem letu postal zvest prijatelj in spremljevalec vseh delovnih ljudi Pomurja, želi
SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim naročnikom, bralcem, sodelavcem in dopisnikom, delovnim kolektivom podjetij, zadrug in ustanov Uredništvo
Obisk predsednika Tita v Afriki IZ ETIOPIJE V EGIPT
V	sredo, 28. decembra je predsednik republike s svojim spremstvom stopil na egiptovska tla. kjer so ga svečano sprejeli najvišji predstavniki egiptovske vlade, med njimi predvsem predsednik Naser, ki se je v intervjuju tudi izrazil, da je »Obisk maršala Tita v Egiptu zelo važen«. O bivanju predsednika Tita v Egiptu bomo poročali podrobneje v naši naslednji številki.
V	soboto pa so v etiopskem mestu Massaui objavili skupno poročilo o državniškem obisku predsednika republike Josipa Broza Tita v Etiopiji. Poročilo pravi med drugim, da so se razgovori odvijali v duhu prisrčnega prijateljstva in razumevanja. V proučevanju mednarodnega položaja je prišla do izraza istovetnost gledišč v presoji glavnih mednarodnih problemov. Poudarjen je bil pomen čim širšega mednarodnega gospodarskega sodelovanja, pomoči nerazvitim deželam brez diskriminacije nasproti nekaterim državam.
Vsa pozornost je bila posvečena proučevanju stikov med FLRJ in Etiopijo, kakor tudi možnostim za nadaljnji razvoj teh stikov. Ti stiki so čedalje bolj tesni, razvijajo pa se v smeri nadaljnje krepitve trajnega in prisrčnega prijateljstva med narodi obeh dežel. Obe strani sta se dogovorili, da bo preko že obstoječega gospodarskega in tehničnega sodelovanja uresničena še večja pomoč in zbližanje med obema državama. Poudarjena pa je tudi bila koristnost izmenjave mnenj o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe deželi tako v neposrednih stikih kakor tudi v okviru Združenih narodov.
Z zadovoljstvom je bila ugotovljena dosledna privrženost obeh dežel načelom Združenih narodov. Obe državi sta na temelju konstruktivnega sodelovanja s čim večjim številom dežel brez ozira na ideološke in druge razlike prispevali k okrepitvi miru v svetu.
Z letne konference ZKS v Lendavi
Tudi v  sedanjem obdobju je potrebna enotnost ideje in akcije komunistov
V nedeljo, 25. decembra se je v Lendavi zbralo 73 delegatov na občinsko konferenco Zveze komunistov, ki je zastopalo 264 članov osnovnih organizacij lendavske občine. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar Okrajnega komiteja Miloš Ledinek, ki je v razpravi sodeloval ter s svojimi mislimi in napotki mnogo pripomogel k uspešnemu delovanju konference, še posebej pa vplival na sprejete sklepe.
Letno poročilo je prebral sekretar občinskega komiteja, Jože Varga. Bilo je tehtno, izčrpno ter je zajemalo vse delo komunistov lendavske občine v zadnjem letu. Po prikazu naše zunanje politike ter gospodarstva naše države, se je dotaknil tudi narodnega dohodka socialističnih podjetij v Lendavi. Napram lanskemu se je dohodek dvignil za več kot 20 % brez obrtne proizvodnje, pa tudi v obrti se je dohodek povečal. Temu dvigu je pripomoglo mnogo tudi naše delavsko samoupravljanje, čeprav so bile tu in tam še napake. Tako se člani delavskih svetov ponekod ne spuščajo v diskusije, da bi spremenili pred-
log vodilnega uslužbenca, čeprav se jim zdi nepravilen. Tako so n. pr. člani Delavskega sveta v Opekarni sprejeli sklep, da je treba za gorilnike, ki jih je naredila Plinarna, plačevati najemnino po kosu, in to ne podjetju, temveč upravniku Plinarne, poleg tega, da so mu plačali vse stroške in dali še nagrado. Nasprotno pa so delavski sveti v nekaterih drugih kolektivih, zlasti pri podjetju Nafta, boljši, kjer komunisti in politično vodstvo vzgajajo člane delavskega sveta, da spoznajo svoje pravice in dolžnosti. Treba bo storiti vse, da odpravimo izigravanje organov delavskega samoupravljanja, da se ne bo dogajalo tako kot v Tovarni dežnikov, kjer je bil direktor precej samovoljen, saj je odpuščal in nameščal delavce sam, ne da bi kolektiv povprašal za mnenje.
V svojem poročilu je sekretar komiteja govoril tudi o kmetijskih zadrugah na teritoriju občine in dejal, da ne ustrezajo po svoji vsebini, ker so vse preveč »štacune«, ne razvijajo pa dovolj kmetijske
proizvodnje. Izjemo tvori v nekem pogledu lendavska zadruga, pri kateri delajo posamezni odseki, vendar preozko. Potrebno bo razširiti delokrog in najbolje bo osnovati še eno zadrugo.
Ko je govoril o delu komunistov v družbenih organizacijah, se je najprej dotaknil Socialistične zveze,
o kateri je navedel podatke, da je od skupnega števila nekaj čez petnajst tisoč volivcev le 2780 ali 18,4 % članov Socialistične zveze. Prav gotovo je še mnogo poštenih ljudi, ki bi zaslužili članstvo v SZ.
O kulturno-prosvetni dejavnosti je poročal, da je bilo razen v Lendavi malo storjenega. Odpraviti pa bo treba zlasti trenja, ki so prišla do izraza še posebno na zadnjem občnem zboru DPD »Svoboda« v Lendavi.
Komunisti madžarske narodnosti in ravno tako ostala napredna madžarska inteligenca, zlasti učitelji morajo poživeti politično delo med madžarsko narodno manjšino,« je dejal v svojem govoru tov. Varga, ko je govoril o delu z madžarsko narodno manjšino. »Osnovna politična orientacija do madžarske narodne manjšine mora biti v vzgajanju državljanov madžarske narodnosti v dobre, socialistično misleče in čuteče patriote.«
Razprava, ki je bila dolga, živahna. tu in tam tudi polemična, se je naslanjala v glavnem na referat ter ga dopolnjevala in komentirala. Močno odobravanje je vzbudila razprava okrajnega sekretarja tov. Ledineka, ki je govoril o nalogah komunistov v sedanjem obdobju. Posebno je poudaril potrebo o enotnosti ideje in enotnosti akcije komunistov. »Noben komu nist ne more voditi neke samostojne politike, ki je proti sklepom osnovne organizacije. Treba se je držati načela demokratičnega centralizma: vsak komunist ima pravico povedati svoje mnenje in ga zagovarjati, skupnim sklepom pa se mora pokoravati in jih izvajati.« V borbi proti razrednim sovražnikom pa je najboljši način živo politično delo.
Konferenca je po razpravi volila nov občinski 13-članski komite in revizijsko komisijo, zatem pa še sprejela sklepe, ki jih je pripravila komisija na osnovi poročila in razprave.
SNEGA SICER NI -DEDEK MRAZ PA JE LE PRIŠEL
Niso se povsem izpolnile želje naših pionirjev in cicibanov. Snega ni. le tu in tam osamljena snežinka. Pa kaj to! Dedek Mraz je vendarle prišel. Sicer ne na saneh, pa zato z vozom, avtom ali peš.
Soboške pionirje je obiskal dedek Mraz že 26. dec. zvečer. Na Trgu zmage je bilo svetlo, da je kar ščemelo v očeh. Drobne lučke skrite v vejah smrek so pričarale mladim gledalcem res pravljično razpoloženje. Trobenta je naznanila prihod dedka Mraza. In res. Po Titovi cesti je pripeljal avto na katerem so bile vile, gozdne živali in — dedek Mraz. Nekako tako je bilo v M. Soboti prvi dan obiska. Zdaj pa obiskuje dedek Mraz otroke po vseh soboških šolah in jim prireja čajanke. Tudi v Lendavi je obdaril čez 1000 otrok. Dijaki nižje gimnazije so priredili igrico »Mačeha in pastorka«. Cicibani in pionirji so dobili lepa darilca. V Ljutomeru so se prav tako
kot v ostalih krajih skrbno pripravili na sprejem dedka Mraza. Društvo prijateljev mladine in ostale organizacije so že nekaj tednov priprav-
ljale darove. Pri sprejemu namerava sodelovati tudi DPD Svoboda. Ne vemo, kako je že bilo in kako še bo v drugih krajih, v Križevcih pri Ljutomeru, na Cvenu, v Spodnji, Srednji in Zgornji Bistrici ter pri Železnih dverih. So bili naši najmlajši zadovoljni z dedkom Mrazom? Upajmo!
Lendavski rezervni oficirji na pragu novega leta
O, naš dedek Mraz je prišel v deželo ob Muri — ni se pripeljal na saneh, resda, pripeljati se je moral kar na avtomobilu. In z njim je priromalo celo krdelce palčkov, snežink, vil... Soboški cicibančki in pionirji so radovedno zrli v njegov dobrodušni obraz, tu in tam ga je celo mala ročica pogladila po dolgi, beli bradi... Zakaj tudi ne bi. ko pa je prišel k nam velik dobrot nik in prijatelj naših malčkov.
(Foto Kološa)
Na svojem občnem zboru so lendavski rezervni oficirji ugotovili, da je bilo delovanje njihove organizacije v zadnjem letu uspešno. Organizacija združuje v svojih vrstah vse rezervne oficirje iz občinskega okoliša. Člani so aktivno sodelovali pri izvenarmadni vzgoji moške in ženske kmečke mladine. Za strokovni napredek članov se
je zlasti trudil aktivni kapetan Damjanovič, kateremu so na občnem zboru izrekli zahvalo in priznanje. Sklenili so tudi, da bodo v bodoče povabili v svoje vrste čimveč rezervnih podoficirjev. Več pozornosti bo potrebno posvetiti tudi praktičnim vajam. V delovnem programu pa so predvideli obiske bližnje vojaške enote.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. dec. do 8. januarja
Do srede prihodnjega tedna brez bistvenega mraza in brez večjih padavin, četudi lahne pogoste padavine. V drugi polovici prihodnjega tedna pričakujemo sneg in mraz.
Ob koncu tedna razjasnitev in nadaljnji padec temperature.
Sklep konference ZKS občine Martjanci:
V vsak utrip družbenega življenja
socialistične smotre
Letne konference ZKS v Martjancih, ki je bila pretekli četrtek, se je udeležilo 25 delegatov. Konferenci je prisostvoval tudi član sekretariata Okr. komiteja ZKS tov. Jože Gričar. O delu organizacije je poročal sekretar občinskega komiteja tov. Jože Novak. Na konferenci so izvolili tudi člane občinskega komiteja, revizijsko komisijo in delegate za okrajno konferenco.
V vsem družbenem življenju moramo uveljaviti napredna socialistična načela — To je bil vodilni sklep marijanske konference ZKS. Komunist mora biti tisti, ki ta načela utrjuje z vztrajnim in vsestranskim delom v množičnih organizacijah ali v družbenem upravljanju, ne samo kot funkcionar, temveč kot aktiven član, ki usmerja vse delo na pravo pot.
Pri obravnavanju dosedanjega dela komunistov so delegati ugotovili, da je bilo v množičnih organizacijah premalo samoiniciative posameznikov. Nekaterim članom bi bila potrebna boljša ideološka vzgoja. In prav to narekuje komunistom martjanske občine, da se ideološko izpopolnjujejo in posredujejo svoja dognanja drug drugemu. Pri delu ne sme biti osebnega egoizma, kajti
za naloge posameznikov so odgovorni vsi člani ZK, ki živijo in delajo v isti upravni enoti.
Današnji družbeno-gospodarski razvoj zahteva od ljudi vsestransko razgledanost. Oblast, ki prehaja postopoma na osnovne nosilce ljudske oblasti, volivce in mora dobiti glavni temelj v članih SZDL, ki morajo dajati s pravilnim ocenjevanjem splošne problematike značaj družbenemu razvoju svoje okolice, število članov SZDL in njihov odnos do skupnosti je v marsičem odvisen od dela posameznih odborov SZDL. Ker so člani in odbori SZDL takega pomena, jim morajo posvečati komunisti vso skrb. V martjanski občini je precej pripadnikov madžarske manjšine. Med temi in ostalim prebivalstvom je treba ustvariti tesno sodelovanje predvsem v množičnih organizacijah. Komunisti morajo gledati zelo kritično tudi na tiste ljudi, ki budno spremljajo naš družbeni razvoj samo zato, da ga neobjektivno kritizirajo, o delu v društvih in množičnih organizacij pa nočejo prev ničesar slišati.
Gospodarsko stanje v posameznih podjetjih v občini ni najboljše. Posebno slaba je KZ Sebeborci; prav tako je z žago v Moravcih. Kljub temu pa. da je večina kmetijskih zadrug dobra, te ne morejo pomagati članom v toliki meri, kot bi bilo potrebno. Slab in številčno omejen strojni park kmetijskih zadrug lahko ustvari ugodna tla neprimerni krepitvi posameznikov, ki bi kupovali stroje in tako spravljali v odvisnost sosede in čele vasi. Tudi to bo naloga komunistov v Martjancih, ki morajo čira več prispevati k utrditvi kmetijskih zadrug.
Več moralne in materialne pomoči bodo morali dajati komunisti tudi mladini. V občini je 32 vasi, mladinske organizacije pa obstajajo samo v 15 vaseh. Mladi ljudje ne smejo biti prepuščeni golemu naključju. Dobro organizirana mladina je lahko, i n tudi mora biti, gonilna sila kulturno prosvetnih društev po naših vaseh. Temu sla dokaz Partizan in KUD v Bogojini.
V diskusijo je posegel tudi tov. Jože Gričar. Govoril je o vsebini in obliki partijskega dela, ter o nekaterih notranjih or-
ganizacijskih vprašanjih. Glavno težišče dela komunista — je dejal med drugim tov. Gričar, — je v našem gospodarstvu, družbenem upravljanju, v vsem družbenem življenju, na množičnih sestankih in sploh tam. kjer se ustvarja javno mnenje in ocenjuje delo voljenih predstavnikov. Važno pri vsem tem pa je, da nastopajo komunisti pravilno in enotno. To pa bo mogoče samo tako, če bodo komunisti zasledovali do vseh odtenkov naš družbeni razvoj in si s pridnim študijem prisvajali njegove bistvene sestavine.	jm
Martjanci
Ivan Kreft:
V novem letu
bo naša zakonodaja
izpopolnjena z važnimi zakoni
Izpopolnjeno bo predvsem pravosodje. Priprave za izdelavo zakona o civilnem postopku so že zaključene, prav tako tudi priprave za izdelavo zakona o upravnem postopku. Veliko skrb posvečajo vpraša nju dopolnitve in revizije kazenskega zakonika zlasti tistih poglavij, ki se nanašajo na gospodarski kriminal, to je: dejanja napačnih podatkov glede davkov, nedovoljene špekulacije, napačno merjenje in zaznamovanje blaga, izdaje gospodarske tajnosti, sklenitve škodljivih pogodb, škodljivega trgovskega poslovanja. razpečavanja slabih izdelkov, izdelovanje neuporabnih izdelkov. Prav tako so v Zveznem izvršnem svetu izdelali predloge zakona o organizaciji zdravstvene službe, zakona o nalezljivih boleznih in zdravstveni kontroli hrane, kakor tudi teze o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Dva pododbora Odbora za socialno politiko Zveznega zbora pa bosta v kratkem pripravila teze o zdravstveni zaščiti otrok in mladine in formulacije o predlogu zakona o zavarovanju svobodnih poklicev.
S področja gospodarstva so komisije izdelale prve zakonske osnutke o upravljanju gospodarskih organizacij, o volitvah organov delavskega samoupravljanja, o združenjih v gospodarstvu itd. Pripravljajo še razne zakone o gospodarskih organizacijah, ki bodo vsebovali poleg zakona o upravljanju tudi zakone, ki naj vnesejo določeno trdnost v gospodarski sistem.
Nadaljnji razvoj in poglabljanje sistema samoupravljanja zahteva določene ustanove, ki bodo skrbele in odločale glede zaščite zakonitosti, ‘nadzorstva in discipline ter odgovornosti v izvajanju družbenih načrtov, predpisov in drugih ukrepov družbenih in gospodarskih organov. Zakon, ki bo urejeval to problematiko, bo prispeval k utrditvi gospodarstva. družbenega in delavskega samoupravljan ja in državne uprave.
Za izpopolnjevanje komunalnega sistema bodo izdelali celo vrsto zakonov iz raznih področij našega gospodarskega. družbenega in političnega življenja. Že pred meseci je bilo ustanovljenih enajst skupnih komisij Zveznega izvršnega sveta in Zvezne ljudske skupščine. Naloga teh komisij je, poleg že omenjenih, tudi pravna ureditev državne administracije in določitev statusa državnih uslužbencev. Izdelati bo treba čimprej zakon o javnih službah, ki bo vseboval temeljna načela o javnih službah uslužbencev državne uprave in uslužbencev v ostalih javnih službah (prosveta, zdravstvo, zbornice) ter zakon o delu. Ta zakon bi dal tudi osnovo za izdelavo zakona o delovnih odnosih v gospodarskih organizacijah in zakonov s področja delovnih odnosov (področje socialnega zavarovanja).
Zakon o splošni organizaciji javnega zdravstva, zakon o kadrih v javnem zdravstvu in zakon o sanitarni inšpekciji bodo najvažnejši zakonodajni akti, s katerimi bodo urejena področja zdravstva. Komisija. ki pripravlja te osnutke, je že sprejela nekatera temeljna načela.
Prosveta, znanost in kultura so v zadnjih letih dobile svoje prve zakone, ki pa i ih je treba zaradi zapletenosti problematike izpopolnjevati, zato pripravljajo v komisijah in podkomisijah kakor tudi v drugih organih celo vrsto zakonskih osnutkov o znanstvenih ustanovah o akademijah znanosti, o gledališčih, o arhivih, o muzejih itd.
Med prvimi zakoni, ki jih bo Zvezna ljudska skupščina sprejela v prihodnjem letu. bosta prav gotovo družbeni plan in proračun za leto 1956. Glede drugih načrtov zakonov pa ni moč reči, v katerem vrstnem redu bodo sprejeti, ker morajo prej glede tega obrazložiti stališča Zvezni izvršni svet in skupščinski odbori.
Delovnim ljudem Pomurja
ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1956
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS Murska Sobota
S seje Občinskega LO v Radgoni:
Vso pozornost Apašiki kotlini!
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora G. Radgona — prisostvovali so ji tudi tov. Rogl, predsednik OTO M. Sobota, Aleksander Pirher in Zlato Pavlica, ljudska poslanca. Dnevni red je bil zelo obsežen in pester ter se je nanašal predvsem na gospodarska vprašanja radgonske občine. Od najvažnejših točk dnev. reda je bilo med prvimi poročilo o prevzemu premoženjskih pra-
vic in obveznosti do bivših občin v okviru sedanje občine. S tem poročilom so bili seznanjeni občinski odborniki o precej razsežnih zemljiščih, ki so splošno-družbena last, s katerimi bo treba gospodariti pravilno, prav tako pa tudi s poslopji, ki jih je prevzela radgonska občina od bivših občin.
Po tem obširnem poročilu je bi-
lo sprejetih več odlokov, od katerih je vsekakor najbolj pomemben odlok o izvajanju uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Poročevalec odlokov tov. Novak je odbornike dodobra seznanil z vsebino ostalih odlokov (odlok o vpeljavi turistične takse, odlok o čiščenju jarkov itd.).
Pri razpravi o odlokih je govoril tudi tov. Branko Zadravec, predsednik občine, ki se je ustavil predvsem pri Apaški kotlini, ki ji bo treba posvečati vso pozornost. Predvsem bo treba urediti v njej posestveno stanje in izvršiti potrebno
arondacijo, ki bo zajamčila uspešnejši razvoj kmetijskega posestva v Črncih. Strokovnjaki Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov bodo pri tem vsekakor pomagali; napravili bodo primerne načrte, a ne samo za krajšo dobo, pač pa za daljši čas. V Apaški kotlini bo treba rešiti tudi hidrološko vprašanje, saj je del kotline podvržen suši, drugi del pa ogrožajo vsakoletne poplave. Vzporedno z odstranjevanjem problemov v Apaški kotlini bo treba misliti tudi na Ščavniško dolino, ki že tudi kliče po sodobnih načrtih in dejanjih.
Nekateri krajevni odbori
še niso zaživeli
Mnogo je bilo govora tudi o delu krajevnih odborov, ki še niso pokazali iniciative, od katerih je pač najslabši odbor v Šratovcih in Ščavnici. Izgleda, da imamo med našimi dobrimi vaščani še nekaj nergačev, ki hromijo normalen razvoj in delovanje krajevnih odborov. Pri razpravi o krajevnih odborih je povedal nekaj zelo tehtnih misli tov. Rogl, predsednik OLO. Dejal je, da brez sodelovanja krajevnih odborov ne more biti dobrega delovanja občinskih odborov, ker morajo prihajati pobude za delo občinskega odbora s terena.
O dobrem delovanju krajevnih odborov v ljutomerski občini je poročal tov. Pirher, sekretar ljutomerskega komiteja ZK in ljudski poslanec. Navedel je zelo zanimiv primer, ko so se občani samoiniciativno zavezali, da bodo navozili na ceste potreben gramoz in da ni bilo
med kmeti nikogar, ki bi se hotel naloge otresti.
Mnogo besed je bilo izgovorjenih o radgonskem gradu, ki ga je izpraznil Dom onemoglih in se preselil v Ljubljano. Grad si je ogledala posebna komisija Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. Prvoten načrt, da naj bi grad služil vsem šolam v Radgoni, je skoraj nerealen, saj imamo v mestu kar 4 šole. Kljub nekaterim ugovorom. od katerih pa niso bili vsi brez podlage, se bo sedaj preselila v grad radgonska nižja gimnazija, vajenska šola, glasbena šola in nekaj razredov osnovne šole. Tov. Bezjaka, ravnatelja glasbene šole, skrbi, da ne bi preselitev glasbene šole v grad povzročila razpadanje njegove šolske ustanove, ker so nekateri učenci vezani na vlak in bo premalo časa za pouk med prihodom in odhodom vlaka.
Radgonski grad je velika pridobitev za občino, saj bo na ta način mogoča ustanovitev prepotrebnega zdravstvenega doma, na katerega čakajo Radgončani že več let.
-rko
Proslava Dneva JLA v Ljutomeru
V dvorani Partizana v Ljutomeru je bila ob Dnevu JLA svečana proslava, na kateri je govoril o JLA major Janez Mulej. Pester program so izpopolnili cicibani, ki so deklamirali pesmi partizanskih pesnikov Ljutomerski orkester je zaigral venček partizanskih narodnih pesmi. Na svečani proslavi so dobili odlikovanja najboljši učenci predvojaške vzgoje ie rezervni oficirji. Proslave se je udeležilo precejšnje število ljudi iz Ljutomera in okolice.
GOSTINSTVO V POMURJU

predmet razprav Sveta za gospodarstvo pri OLO M. Sobota
Gostota gostinske mreže v Pomurju je zelo različna. V občini Beltinci pride eno gostišče na 1449 prebivalcev, v občini Grad eno gostišče na 596 prebivalcev. V ostalih občinah okraja se giblje število prebivalstva na eno gostišče med to naj višjo in najnižjo postavko. V nekaterih središčih Pomurja je gostinskih obratov preveč. Potrebno bo, da bomo dajali v prihodnje dovoljenja za gostinske obrate samo v nujnih primerili. Na območju okraja je poslovalo več gostiln brez dovoljenja. Tržna inšpekcija je nekaj takih gostiln že ukinila, ostale pa bo ukinila v prihodnjem letu.
Gostinski obrati so imeli v času od 1. jan. do 20. nov. t. 1. 251 milijonov din prometa, od tega ljutomersko območje 93 milijonov, murskosoboško pa 158 milijonov din. Potrošnja vina je bila napram istemu razdobju v lanskem letu v ljutomerskem okolišu za 8,8 %, potrošnja piva pa za 9,2 % nižja, zvišala pa se je potrošnja žganih pijač za 11,5 %,. Na območju Murske Sobote pa se je potrošnja vina in piva zvišala za 9 %, potrošnja žganja pa znižala za 8 %. Ker pa so izkazali nekateri obrati mesečnega prometa le od 15 do 20 tisoč din, kar je pač malo verjetno, saj taki obrati ne morejo biti donosni, je bil dejanski iztržek v gostinstvu še mnogo večji. Da prepre-
čimo zakrivanje prometa, moramo poostriti kontrolo in uvesti za take prestopke najstrožje kazni.
Svet za gospodarstvo pri OLO M. Sobota je mnenja, da bi za leto 1956 predpisali večini gostinskih obratov pavšalni davek, seveda  na osnovi stvarnega prometa. Pavšalizirati bi bilo treba tudi davek na dobiček, kakor za kolektivna, tako za zasebna gostišča, dočim bi plačevala večja gostinska podjetja obveznosti do družbe na osnovi knjiženega prometa.
Več gostinskih obratov dela pod plaščem zadružnega sektorja. Kmetijske zadruge nimajo od tega nobenih koristi. Svet za gospodarstvo je mnenja, da ni pravilno, da puščamo zadružne gostilne v sklopu iste go-
spodarske organizacije. Zadružne gostilne naj bi poslovale ločeno.
Tistim gostinskim obratom, ki imajo abonente, bi bilo potrebno družbene dajatve znižati, obveznosti ostalih gostišč pa bi naj bile zato nekoliko večje.
V središčih Pomurja bo treba urediti pri posameznih gostiščih letne vrtove. V Radgoni, ki spada v turistično področje Slatine Radenec, je potreben primeren hotel. Tudi Kapelo, kot lepo razgledno točko, bi bilo dobro tesneje povezati z Radenci. Jeruzalem privablja vsako leto precej izletnikov, zato bi bilo primerno, da postavimo tukaj gostišče in uredimo cesto.	R. P.
Problemi obrtništva tudi na seji Sveta za gospodarstvo Obč. LO v Beltincih
Potrebno je več zanimanja za nekatere obrtne stroke
Analiza obrtništva v beltinski občini je pokazala, da stanje v obrti ni tako, kot bi moralo biti. Mladina se nerada odloči za katerikoli obrtni poklic, zato bo obč. svet za gospodarstvo predlagal, naj občinski ljudski odbor štipendira vse dijake in vajence tistih strok, katerih stanje je v občini najbolj kritično. Slabo vplivajo na razvoj obrtništva šušmarji. Na seji Sveta za gospodarstvo so sklenili, da morajo šušmarstvo na območju občine zatreti.
V beltinski občini je 144 obrtnih obratov, od tega 13 v socialističnem sektorju. Skupni dohodek vseh obrtnih obratov je znašal v letu 1934 skoraj 104 milijone din. V privatnem sektorju je bilo 1952. leta 7,
KMETOVALCI, S SVOJIMI PRISPEVKI LAHKO MNOGO POMAGATE, DA BO »POMURSKI VESTNIK« VEDNO BOLJ VAS LIST
1953. leta 6, lani 4, letos pa 12 vajencev. To kaže, da se je število vajencev povečalo, kljub temu pa je to še vse premalo v primeri s potrebami. Najmanj zanimanja je za kolarsko in kovaško obrt.
Svet za gospodarstvo je ugotovil, da je na območju občine premalo plemenskih bikov, čeprav imajo tudi 2 umetni osemenjevalnici
A. H.
Krajevni samoprispevek
predmet razprav na ZBORIH VOLIVCEV
O krajevnem samoprispevku naši ljudje kaj radi govorijo. Nekateri ga odklanjajo, ker vidijo v njem samo vir novih izdatkov, večinoma pa se z uvedbo samoprispevka popolnoma strinjajo. Doslej je bilo res tako, da smo n. pr. naše vaške ceste in pota zelo poredko popravljali, občinski ljudski odbori pa tudi niso imeli dovolj sredstev v ta namen. S samoprispevkom bodo zbrali posamezni
občinski ljudski odbori sredstva, s katerimi bodo krili tudi stroške pri opravljanju takih javnih del, kot je popravilo vaških cest.
V Ljutomeru je bil pred nekaj dnevi zlor volivcev, na katerem so razpravljali o krajevnem samoprispevku, Samoprispevek so določili tako: za kmetovalce 3 %, za obrtnike in svobodne poklice 2 %, za uslužbence pa 1 % čistega dohodka.
O krajevnem samoprispevku so govorili tudi volivci na Cvenu. Posestniki, ki imajo zemljo, bodo morali odpeljati na občinske ceste toliko prm. gramoza, kolikor hektarjev zemlje meri njih posestvo, tisti pa, ki nimajo zemlje, bodo morali dati letno 300 din, ali pa delati en dan pri popravilu cest.
Podobno so o kraj. samoprispevku že razpravljali tudi drugod.
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
2
Reportaža o podjetju,
ki se je res redilo
Na dvorišču, v delavnicah, v upravnih prostorih, povsod isto vzdušje. Naglica, šumenje varilnih aparatov, rezki udarci po nakovalu in tu in tam kaka beseda — to je vtis, ki ga dobi človek, če obišče. »Žico« v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Ni zgrešen naslov: podjetje, ki se je res rodilo. Leta 1952, ko so podjetje ustanovili, je bilo pri »Žici« zaposlenih le nekaj delavcev, letos pa jih je povprečno 150. Prvi izdelki so bili kaj skromni. Izdelovali so žabice za svečke in še nekaj drobnarij. Knjigovodkinja Danica, ki je v podjetju že od ustanovitve, se kaj rada spomni na čase, ko so sedeli v upravi kar na zabojih za sadje. Od tega je že nekaj let. Podjetje se je razvijalo in raslo več delavcev — novi stroji. Strojev niso kupili, saj ni bilo potrebnih sredstev. Naredili so jih kar doma. Tov. Mihalič, direktor podjetja, si je ogledal podobne stroje v drugih sorodnih obratih. Obogaten z izkušnjami in dognanji, se je vračal med »žicarje«. Posveti, prvi poizkusi, še nekaj popravkov in že je stekel prvi pletilni stroj, stroj za natezanje žičnih vložkov in še koliko drugih strojev, ki so jih naredili v podjetju.
Podjetje se je širilo. Nastal je problem obratnih prostorov. »Kovači« so se morali preseliti kar na dvorišče, ob slabem vremenu pa so razbijali po hodnikih. Težko je bilo delo ob takih okoliščinah. Na Razkrižju so uredili nov obrat. Tu so se vselili mizarji, sem so namestili tudi stroje za pletenje in skladišče. Ko sem si ogledal obrat na Razkrižju, so mi vsi. s komer sem govoril, pripovedovali: — skladišče, s tem je križ — In res. Ves material vozijo iz Ljutomera z železniške postaje s kamionom, edinim ne najboljšim kamionom, v skladišče na Razkrižje. To je približno 10 km. Ta material pa morajo potem po potrebi prevažati nazaj v Stročjo vas. Približno za 1 milijon bi bili letos režijski stroški nižji, če ne bi bilo tega preklicanega prevoza — so mi zatrjevali v knjigovodstvu. No, tudi to stvar bodo uredili. Še v tem mesecu se bodo preselili v Ljutomer. S selitvijo pa še ne bo konec težavam. Tudi v novih prostorih bo treba marsikaj preurediti, za kar pa je potreben kredit.
POVSOD JE POLNO ŽIVLJENJA
Težko se mi je odločiti, o čem bi napisal, kar bi bilo za »Žico« najbolj značilno. Morda o kovačih, ki neprestano razbijajo in natezujejo žično pletivo na železne okvirčke in o očancu, ki sedeč za vrtalnim strojem, zatopljen v svoje delo, neprestano žuli pipico in daje kovačnici videz domačnosti, ali sploh nečesa, ob čem se človek rad ustavi in pokramlja. Morda bi kazalo napisati kaj o strojni pletilnici, kjer se neprestano odmotava žica z velikih kolobarjev in se izpreminja v posteljne vložke, rešeta za gramoz, žične ograje in še v nešteto stvari, ki jih »žicarji« prodajajo po naši domovini, predvsem na v Bosni in na Hrvatskem. In o ljudeh, ki j i in spretne roke neutrudoma vlečejo šivanko, ter iz dneva v dan pošiljajo v skladišče in na vlak lično izdelane posteljne vložke vseh velikosti. barv in oblik. Krivično bi storil. če bi pisal samo o nekaterih. Delo posameznika je tako živo povezano, kot na tekočem traku, posebno še, če ne primanjkuje materiala. Da, material. To je stara pesem. Žico dobivajo največ z Jesenic. — Z materialom je tesno povezan kredit. — Tega nam primanjkuje — so mi potožili. Če ni materiala, to pa se kljub težavam zgodi bolj poredko, delo v podjetju ne zastane. Kadar v kakem oddelku ni potrebnega materialu gredo pač delavci iz tega oddelka delat v kak drug oddelek, saj so delavci pri Žici »doma« pri vsakem poslu.
DELAMO TO. KAR ZAHTEVATA TRG IN POTROŠNIK
Važno pri tem podjetju je to, in tega ne smemo nikakor prezreti. da si kolektiv prizadeva zadovoljiti potrebam trga. Že od prvih izdelkov usmerjajo proizvodnjo na predmete, ki jih na trgu primanjkuje. To bi lahko nekako prikazali v tem, da podjetje izdeluje tu in tam kake predmete izven serijske izdelave. To so n. pr. zastornice, ki jih že izdelujejo, niso jih pa še poslali na trg. zato ne vedo kakšen bo uspeh. Tudi aluminijaste prodajalne mizice so tak predmet. Nekaj so jih že naredili in prodali. Take mizice bi bile primerne tudi za naše trgovske lokale, posebno za tiste, v katerih prodajajo živila. Izdelki iz aluminija pa zahtevajo nov obrat — kromirnico. Kromirnica, to je želja in tudi potreba kolektiva pri Žici! Nekaj so v tem oziru že naredili. Določili so prostor, postavili potrebno železno kad in vzidali vodovodne cevi. Pri vsem tem pa se je nekako zataknilo, vendar upajo, da bodo kromirnico uredili do konca. To bo brez dvoma velik uspeh za podjetje.
SPOPRIJELI SE BODO TUDI S TRGOM
Doslej so si osvojili domači trg, v prihodnjem letu pa bodo poskušali posredovati svoje izdelke tudi na tujih tržiščih. Moram zapisati, da o tem še ne razpravljajo radi. Potrebno je še o marsikateri stvari
razmisliti, kajti ljudje pri Žici se zavedajo, da je zunanji trg zahteven. Pri tem pa seveda ne bodo zapostavljali predmetov za domači trg, saj so tudi doslej ugotavljali pri posameznih predmetih manjše napake, ki so jih sproti odpravljali.
Reportaža bi bila namerno slaba, če ne bi omenil, kaj vse pravzaprav pri Žici izdelujejo. Največ naredijo vsekakor žičnega pletiva — ročnega in strojnega — za ograje. Te izdelke so poslali v Sarajevo. Gospodarskemu razstavišču v Ljubljani in še in še... Posteljni vložki z lesenim ali železnim ogrodjem. Te so v zadnjem času delali predvsem za JLA. Manjša stvar so n. pr. strojčki za pranje. Okusno so izdelane aluminijaste zastornice in ogrodja za fluorescenčne reklamne napise. Razen tega se niso odrekli žabicam za svečke. Te so jim mogoče pri srcu posebno zato, ker pomenijo »rojstvo« podjetja.
Tako sem preživel dan v enem izmed naših podjetij. Z dvojnim občutkom sem šel tja: ali, da ne bo časa za razgovor, da bodo gledali name kot na vsiljivca, radovedneža, ali pa da mi bo uspelo seznaniti se z delom kolektiva, njegovimi uspehi in težavami. Ko sem se vračal, ni bilo v meni Več nobenih mešanih občutkov, ampak prijeten spomin na kramljanje z ljudmi, ki delajo za skupnost.
Jože Makovec
Murska Sobota
Na večer pred praznikom Dneva JLA je bila v M. Soboti svečana akademija v počastitev tega praznika.
Godba na pihala je najprej odigrala drž. himno, nato je predsednik OLO M. Sobota Franc Rogl podelil delovna odlikovanja najbolj zaslužnim kulturnim političnim in gospodarskim delavcem. Predsednik Obč LO Jože Volnar pa je razdelil odlikovanja med mladince predvojaške vzgoje.
Zastopnik garnizona JLA M. Sobota je govoril o pomenu prazniku JLA in vlogi naše armade v povojni socialistični graditvi.
Ostali spored so izpopolnili: recitacijska skupina in pevski zbor gimnazije, posamezni recitatorji in godba na pihala. Ob zaključku proslave so si udeleženci ogledali jugoslovanski film »Slavica«.
Križevci na Goričkem
Na dan JLA so tudi križevski in domanjšivski pionirji obiskali naše graničarje v Domanjševcih, jim prinesli pozdrave, čestitke in darila v imenu vseh vaščanov in organizarij ter se tudi predstavili s skromnim kulturnim programom. O pomenu tega praznika in o JLA je govoril vodnik karavle. Graničarji so kljub slabemu terenu prikazali gostom, kako sc da lepo in požrtvovalno igrati odbojko. Pred odhodom so jim pionirji obljubili, da jih bodo v kratkem spet obiskali in se pomerili z njimi v šahu, spomladi pa še v nekaterih drugih igrah.
DELO
SVOBODE
»Ivan Kavčič«
v Ljutomeru je bilo zadovoljivo
Tako je dejal njen predsednik tov. Aleksander Pirher na torkovem prvem letnem občnem zboru. In res, sodeč po ppročilih, ki so jih podali predsednik, blagajnik ter nadzorni odbor, je bilo delo društva v preteklem letu uspešno.
 Tako je izobraževalna sekcija pod vodstvom tov. Podleska (pozneje Mohorka) organizirala 11 kvalitetnih predavanj, ki jih je skupno poslušalo 1.760 poslušalcev ali 160 povprečno eno predavanje. Organizirali so tudi delavsko politični ekonomski tečaj, pripravili s sodelovanjem glasbene sekcije glasbeno-literarni večer.
Delo ostalih sekcij je bilo v glavnem osredotočeno na priprave za dostojno proslavo 10. obletnice osvoboditve. Za ta praznik so dali 5 celovečernih kvalitetnih kulturnih prireditev. Zelo dobro je delovala tudi glasbena sekcija, v kateri je godba na pihala (znan je njen pohod in koncert na Triglavu, orkester, glasbena šola, (vse vodi tov. A. Loparnik), moški pevski zbor p. v. O. Žuneca, ženski pevski zbor p. v. M. Zaherlove, solistična sekcija, ki jo vodi tov. Kauklerjeva, kinosekcija (upravnik tov. Bencik), novo ustanoveljena lutkovna sekcija, folklorna skupina (vodi tov. Rihtaršičeva) ter dramska sekcija, ki je od vseh sekcij pokazala v lanskem letu najmanjšo aktivnost.
V tem kratkem poročilu ne moremo navajati vsega dela in uspehov Svobode v Ljutomeru, lahko pa ponovimo, to, kar smo napisali v začetku: društvo je zgrajeno na trdnih temeljih, njegovo delo je bilo plodno in prav bi bilo. če bi bilo tako ali pa še boljše tudi v prihodnjem letu.
Na občnem zboru je poročal še tov. Štebih o izrednem kongresu — Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah, zatem so razpravljali o pravilih nato izvolili nov upravni, nadzorni odbor ter delegate za okrajno konferenco in občinski svet, spremenili pravila društva, sprejeli predračun društva za leto 1956 in sprejeli sklepe in smernice za bodoče delo društva.
(Še to: pred začetkom občnega zbora je godba na pihala zaigrala dve koračnici in s tem res lepo začela delo občnega zbora.)
V Ljutomeru:
Občni zbor obč. sind. sveta
Preteklo nedeljo je bil v Domu kulture v Ljutomeru občni zbor obč. sindikalnega sveta. Občnemu zboru je prisostvovalo 62 delegatov. Med gosti je bil tudi sekretar obč. komiteja ZK tov. Aleksander Pirher. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je poslal zborovalcem pozdravno brzojavko.
Po poročilu o delu sindikalnega svetu, se je razvila med zborovalci precej živa razpruva. Govorili so predvsem o novih gospodarskih smernicah in o vplivu teh na življenjsko raven našega delovnega človeka.
V Domu sindikatov, ki so ga zgradili letos, bo treba urediti dvorano za sindikalne sestanke in tečaje. Tako se bodo lahko člani sindikata vsestransko udejstvovali. Težišče kulturno-prosvetnega dela članov pa morajo biti novoustanovljena društva Svoboda. Razen kulturno-prosvetnega udejstvovanja morajo zusledovati člani posamez-
nih sindikalnih podružnic delo v svojih podjetjih, ustanovah in gospodarski razvoj naše domovine.
No obenem zboru so govorili o stanju v nekaterih podjetjih v Ljutomeru. Sindikalne organizacije pri gradbenem podjetju Tempo, Zadružniku. Les-kurivu in Slikoplesku niso izpolnile vseh nalog. V nekaterih
podjetjih še vedno podcenjujejo vlogo sindikata. Dogaja se. da vodstva podjetij ne obveščajo elanov sindikata o delu podjetja, o proizvodnji in o težavah podjetja, navadno z izgovorom, da za to ni časa. V takih primerih pride do izraza tudi slabost nekaterih vodstev sindikalnih podružnic, ki se sama premalo zanimajo za to, da bi uveljavila svoje pravice pri odločanju o tekočih problemih podjetja.
O takih problemih so razpravljali in sklepali na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta v Ljutomeru.
Sindikalni dom v Ljutomeru
Dedek Mraz
V RAKIČANU
V torek popoldne je prišel v dvorano Kmet. gospodarstva Rakičan dedek Mraz. Otroci in odrasli so mu pripravili prav lep sprejem. Še prej pa so gojenke KGŠ Rakičan zabavale navzoče pionirje in cicibane z deklamacijami, petjem, dramsko sliko »Mojca pokrajculja«, otroci iz otroškega vrtca pa so pod vodstvom tov. Musterjeve dali nekaj prav srčkanih in lepo naštudiranih prizorov z vsebino: dedek Mraz, Staro in Novo leto. Novoletna jelka. Tov. Musterjeva, ki vodi otroški vrtec, zasluži lepo priznanje za svoje delo. (To je bila že tretja letošnja prireditev otroškega vrtca v Rakičanu v letošnjem šolskem letu).
No. in potem je prišel dedek Mraz in obdaril otroke, najprej tiste v dvorani, potem pa. ob čajanki. še one v otroškem vrtcu.
»SOGRAD«
GRADBENO PODJETJE V MURSKI SOBOTI
Po petih letih delavskega samoupravljanja
Gradbeno podjetje »Sograd« v M. Soboti sodi med največja podjetja v Pomurju. Doseženi uspehi v zadnjih letih nam kažejo na uspešno uveljavljanje delavskega samoupravljanja v podjetju. Kljub težavam pri izpolnjevanju planskih nalog je podjetje uspešno izvršilo zaupne mu naloge. Vrednost bruttoprodukta je iz leta v leto naraščala,
kar potrjujejo naslednje številke: leta 1952 je znašal 78,542.000, v letu 1953 166,645.000, v letu 1955 pa samo v I. polletju 73,898.000 din; s tem so letos presegli bruttoprodukt, predviden v družbenem planu, za 20,5 %.
Podjetje zaposluje okoli 285 delavcev, od katerih že čez 90 % dela po normali, kar je delovno storilnost precej povečalo. To naj lepše
potrjuje dejstvo, da je bila storilnost v letu 1954 znatno pod 100 %, letos pa znaša 112 %.
Podjetje gradi vseli vrst objektie, vštevši tudi industrijske in nizke gradnje. Poleg večjega obsega je opaziti tudi napredek v kvaliteti izvršenih del. Ta uspeh je treba pripisati organom delavskega samoupravljanja, ki so se mnogo prizadevali za
izboljšanje kvalitete dela.
Za večji razmah podjetja je bilo nedvomno potrebno izpopolniti tudi gradbeno mehanizacijo. Prejšnja, s katero je podjetje razpolagalo pred leti, je doslužila. Pri tem so prav organi delavskega samoupravljanja storili vse, da se dokoplje podjetje do novih potrebnih strojev.
Odločili so se za to, da uporabijo vsa sredstva iz sklada za pro-
sto razpolaganje za nakup novih mehanizacijskih sredstev, Tako se je podjetju posrečilo, da je razen manjših strojev nabavilo dva nova večja betonska mešalca, tri motorna dvigala, nov 5-tonski tovorni avtomobil in veliko motorno črpalko za večje gradnje v vodi. Tako na primer pred dvemi leti v podjetju niso poznali vibratorjev za beton, s pomočjo katerih izboljšujejo trdnost betona, prav tako ne japonarjev za prevoz betona, ki omogočajo lažje in hitrejše delo pri prevozu betona.
Letos je podjetje obesilo tablo na 12 glavnih gradbiščih. Opravilo je delo v vrednosti nad 160 milijonov din, razen tega pa je podjetje prevzelo tudi gradnjo privatnih stanovanjskih zgradb v M. Soboti, da bi tako zadržalo še naprej delavce, ki bi jih sicer moralo odpustiti.
Prihodnje leto pa imajo v načrtu, da bodo gradili tudi izven okraja.
Delovni kolektiv »Sograda« je pred tedni skupno proslavil v M. Soboti 5. obletnico delavskega samoupravljanja, ki je v njihovem kolektivu zares uresničilo geslo: Tovarne delavcem — zemljo kmetom!
V letu 1956 želijo člani kolektiva »Sograd« v M. Soboti vsemu delovnemu ljudstvu Pomurja in naše domovine še več uspehov pri uresničevanju naših velikih socialističnih smotrov.
Delovni kolektiv »Sograd« v M. Soboti
Drugi, že dograjen most čez razbremenilnik Lendava —Mura. Tretjega so začeli graditi na cesti M. Sobota —Krog.
— Graditelj SOGRAD
Obveščamo
cenjeno občinstvo, da bomo z Novim letom predvajali vsak teden
samo dva filma
PRVI SPORED:
Torek, ob 20. uri Sreda, ob 17. in 20. uri
DRUGI SPORED:
Petek, ob 17. in 20. uri Sobota, ob 20. uri Nedelja, ob 15., 1730 in 20. uri
Svojim cenjenim obiskovalcem želimo obilo sreče in zadovoljstva tudi v nastopajočem letu 1956
KINO »PARK«
Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
3
Ne poboljševalnica - temveč
vzgajališče ogroženih otrok
(Naša reportaža)
Veržej, pozimi 1955.
Pravzaprav sem ga že videl z okna vlaka, ki se je počasi približeval majhni postajici z napisom. »VERŽEJ«. Dom namreč, oziroma pravilneje, vzgajaiišče. Jasno in že od daleč vidno se je odražala lepa, visoka bela stavba, med majhnimi, pritličnimi veržejskimi hišicami. Njena belina se je harmonično spajala z belino snega, sredi katerega je stala.
»Koliko pa imava do tja?« sem vprašal uradnika na postaji.
»Ni tako daleč. Dobrih dvajset minut, pa bosta tam.«
In sva stopila na belo cesto, ki se je vijugasto vila med belimi polji in travniki.
»Kaj nisi rekel, da bo prišla kočija po naju.« se je oglasil kolega — tudi novinar — in nekoliko posmeha je bilo v njegovih besedah.
Preslišal sem vprašanje in rekel.
»Bova že vzdržala.«
»Drugega nama ne preostane.«
Na poti do tja se ni zgodilo nič posebnnega. Le močan veter mi je odpihnil klobuk z glave in ga hudomušno podil po cesti, tako da sem se precej zasopihal, preden sem ga ujel. Kolegu je bilo to seveda nov povod za zbadanje.
»Nisem vedel, da si tako odličen tekač. Lahko bi zaprosil za udeležbo na olimpijadi.«
Uradnik s postaje ni lagal. Po dvajsetih minutah sva stala pred poslopjem vzgajališča. Ker še nisva bila nikoli v njem. sva vstopila na nasprotni, južni strani. Zavila sva po vrtu, kjer sva opazila nekaj fantov, ki so se mudili pri sekanju drv.
PRI UPRAVNIKU
»Zdravo! Sem že slišal, da prideta,« naju je pozdravil v svoji majhni sobici v pritličju.
»Reportažo bi rada napisala o vašem domu,« sva rekla in začela vleči beležnice iz žepa.
»In kaj hočeta vedeti?« je vprašal. Upravnik Rado Trček je še mlajši človek. Preden je prišel sem. je bil tri leta upravitelj podobnega zavoda v Smledniku pri Medvodah.
»Pravzaprav vse,« je rekel kolega in me pogledal. »A. ne?«
»Najbolje bo, če vidva vprašujeta,« je rekel upravnik.
In sva začela. Najprej nama je povedal, da je v zavodu 90 otrok, da so iz vse Slovenije, da pa jih je največ iz Maribora (ob tem sva se s kolegom spogledala, ker sva namreč oba Mariborčana), potem še iz Celja, Ljubljane, a da jih je najmanj s podeželja. To so vzgojno zanemarjeni otroci, iz moralno ogroženih družin, tam, kjer je pijača gospodar in kjer je pretepanje vsakodnevni obrok, rednejši od hrane. To so otroci iz razbitih zakonov, kjer sta se zakonca razšla, otrok pa je ostal prepuščen cesti.
»Imate kakšne posebno hude primere?« me je zanimalo.
Povedal jih je nekaj, pa dodal, da jih ne bi kazalo objavljati. Strinjal sem se, potem pa povprašal za vzgojnimi metodami:
»Na terenu se namreč vztrajno drži mnenje, da jih pretepate.«
»To ni res. Pri nas ni nikakršnega pretepanja. Naša metoda je prepričevanje, osebni pogovori z gojenci in pa zaposlitev. Zlasti zaposlitev. Otroci snažijo prostore, pomivajo okna, delajo na šolski vrtnariji, opravljajo tekoča dela na zavodovi ekonomiji, potem izvršujejo razna popravila v sami stavbi. Človeka vidiš pri delu, kako se obnese,« je še dodal.
»In rezultati?«
»So vedno večji. Pred leti je bilo še hudo. Učni kader za osemletno osnovno šolo je bil še mlad in nov v tem delu. Zdaj pa je že znatno bolje. Lani smo imeli 82 °/o uspeh v vseh razredih.«
»Ko smo že pri učiteljih,« je vpadel kolega, »koliko pa jih je in kakšni so?«
»Imamo 6 učiteljic in 5 učiteljev. Vsi so kvalificirani. Večinoma mlajše moči. Sedaj, ko so se vživeli v delo, gre. Od začetka pa je bilo težko.«
In upravnik je še pripovedoval, kako je bilo takrat tudi z otroki hudo, da so bili pobegi skoraj na dnevnem redu in sploh so bile precejšnje neprilike.
Zunaj se je medtem stemnilo. V beležnici pa je bilo že več strani polnih. Nisem več videl črk.
»Ali bi. prosim, prižgali luč?«
»Oh, tako sem se zaklepetal, da sem pozabil na luč. Seveda, saj ne moreta pisati.«
Tisti hip je vstopil mlad fant. morda je bil star kakšnih 15 ali 16 let. Bil je postaven, kar lep dečko. Ne spominjam se več točno, kaj je hotel. Menda je vprašal upravnika, če lahko popravi neko pipo, ali kaj.
Ko je odšel, se je obrnil upravnik k meni in rekel:
»Vidite, ta je sodeloval pri uboju lastnega očeta. Ubila pa ga je mati. Bila pa je precej nenormalna.«
»In kakšen je zdaj?«
»Zelo dober. Mislim, da bo iz njega še dober državljan.«
»Precej smo se že nagovorili, pa tudi zvedeli smo marsikaj zanimivega. Kaj če bi šli malo po stavbi?«
SPREHOD PO DOMU
In smo šli. Moram reči, da sem bil presenečen, in kolega seveda tudi, nad vzorno in higiensko ureditvijo lepih učilnic z novimi, klopmi, čistih spalnic, kjer je morda edina pomanjkljivost, da so brez peči, hišne ambulante, kuhinje, hodnikov, lepe knjižnice in prostorov, kjer igrajo šah, se vadijo za tamburaške nastope, nad lepo telovadnico, kjer je tudi lutkovni, oder pa še kino aparatura za ozki trak in sploh nad vsem. kar sva videla. In, mislim, da sva videla vsak prostor v hiši.
V neki učilnici so imeli še pouk. Gojenci so bili mirni in tihi (no, v odmorih najbrž ni tako, toda tako je tudi po drugih šolah). Opazil sem. da ima eden obvezano glavo. Ko smo stopili iz razreda, sem vprašal upravnika, kaj se mu je zgodilo.
Nasmehnil se je.
»Z nekom sta se nekaj prepirala, pa ga je oni mahnil tako, da mu je čeljust skočila iz sklepa. Tisti
se je zelo prestrašil. Poslali smo ga v Soboto, odkoder se je takoj vrnil. Ko ga je oni, ki ga je udaril, vprašal, kako so naredili, da je čeljust skočila spet nazaj, je povedal, da so ga udarili še na drugo stran, pa je bila zadeva v redu. Fant se je
nasmejal, pa rekel: ,Če bi to vedel, bi to lahko tudi jaz napravil.’ Bilo je mnogo smeha.«
Bilo je že pozno in odpraviti sva se morala. Še v zbornico sva
stopila in se pozdravila z učitelji in učiteljicami. Imel sem vtis, da so res taki, kakor mi jih je opisal upravnik.
»Bi večerjala z nami?« je vprašal upravnik. »Bosta vsaj videla, kaj jemo.«
Nisva odrekla.
Med večerjo smo se še pogovarjali o težavah, s katerimi se morajo seveda tudi tu boriti. Največ težav je ob koncu leta. ko je treba šoli odrasle otroke zaposliti. Razen zavoda samega, skrbi za njihovo zaposlitev tudi socialno skrbstvo. Največ jih gre v obrt, nekaj pa tudi naprej v gimnazijo.
In še smo govorili, ampak vsega nisem pisal v beležnico.
Zunaj je bila že trda tema, ko sva se s kolegom poslovila od upravnika, prijaznih, mladih učiteljev in učiteljic, in belega, visokega doma, ki se je v temi svetil med majhnimi veržejskimi hišicami.
Franc Šrimpf
Verjemite, pri nas ni poboljševalnica, temneč prijetno mladinsko vzgajališče
Med poukom v razredu — marljivo poslušajo razlago učitelja
Občni zbor KUD »France Prešeren« PRI GRADU
Na občnem zboru so ugotovili, da je bilo delo društva v prejšnjem letu uspešno. Priredili so silvestrovanje, maškerado, proslave in akademije ob raznih obletnicah in praznikih, predavanje v Tednu matere in otroka, ob dnevu OZN, proslavo 29. novembra in literarni večer ob Tednu tiska in radia. Mnogokrat je nastopil tudi pevski zbor, doma in po okoliških vaseh. Nastopal je tudi
vaški kvintet in tercet. Zdaj ustanavljajo tamburaški zbor, za kar pa jim primanjkujejo inštrumenti v vrednosti 50.000 din. V prihodnjem letu nameravajo nastopiti na okrajnem tekmovanju pevskih zborov. Največ zaslug za uspešno delo glasbene sekcije ima pevovodja tov. Černek.
Dramska sekcija je pripravila komedijo »Gosposka kmetija«, mladina pa Finžgarjevo »Verigo«. Obe sta bili lepo sprejeti. Zdaj se vadijo za »Mokrodolce«. Pa tudi mladina po vsej občini se pripravlja. V Radovcih se učijo »Zupanovo Micko«, pa tudi v Vidovcih in Vadarcih pripravljajo razna dramska dela.
Aktiven je bil tudi šahovski krožek. Odigrali so več brzoturnirjev, izvedli klubski turnir ter sodelovali na brzoturnirju v Črnelavcih.
Da je bilo delo društva tako uspešno, je zlasti zasluga kmetijske zadruge, ki je z denarno pomočjo prispevala k dvigu društva.
Zdaj se pripravljajo za Novoletno jelko. Zbirajo denar, darove, pionirji pa so že pisali dedku Mrazu pismo, naj jih zanesljivo obišče. Samo tega ne vedo, kako bo dedek Mraz prišel. Skoraj bi bilo najboljše, da bi mu poslali nasproti zadružni kamion, ki bi lahko obiskal vse šole v občini.
Radgonski pionirji v gosteh pri naših graničarjih
Pionirski zbor radgonske nižje gimnazije, ki poje v okviru Svobode, je na Dan armade obiskal obmejne karaule v Radgoni, Petanjcih, Cankovi in Korovcih. Z izbranim sporedom so razveselili naše graničarje, ki so bili nad vse veseli mladih gostov.
Pionirji so peli in recitirali, pionirka Lujzika in pionir Milan pa sla zaigrala še nekaj narodnih na harmoniko. Po kulturnem sporedu, pred katerim so bili graničarji obdarovani s cvetjem, se je razvilo veselo kramljanje med borci in pionirji. Tovariši oficirji in podoficirji so pripovedovali pionirjem tudi zgodbe iz časa borb za svobodo. Posebno veseli so bili radgonski pionirji v Korovcih, kjer so celo streljali z vojaškimi puškami, seveda z maneverskimi naboji. Še pionirka Žuža se je ojunačila in sprožila strel v čast naših graničarjev.
Pionirji so se le težko poslavljali od posameznih karaul, saj so spoznali, da je živ-
ljenje v lepih domovih naših borcev prijetno, saj so si dobro pogledali vsako karaulo, posebno fantje so vtaknili svoje noske povsod; posebno so jim ugajale spalnice in se kar niso mogli načuditi lepo napravljenim posteljam, kot da ne bi mogli verjeti, da so to vojaške postelje.	-rko
Za sodelovanje med šolo in domom
Predzadnjo nedeljo je imelo redni občni zbor Društvo prijateljev mladine v Križevcih pri Ljutomeru. Med drugim so na zboru ugotovili, da je bilo v zadnjem letu premalo povezave med šolo in domom, starši bi se morali več zanimati za vzgojna vprašanja. Skupno delo doma in staršev bo veliko pripomoglo k uspešnejšemu delu v šoli. Za prihodnje leto so ponovno izvolili stari odbor. Starši so se zavzeli za obdaritev vseh otrok ob Novoletni jelki in za povečanje članstva. Odbor si prizadeva, da bi letos spravili skupaj dovolj denarja za lutkovni oder.
Po občnem zboru DPM so bili razredni roditeljski sestanki na gimnaziji. Starši
otrok 4. razreda so bili tokrat čisto vsi. To kaže, da starši le čutijo potrebo, seznanjati se z delom in uspehom svojih otrok. Prav tako so bili koristni tudi sestanki s starši v
ostalih razredih.
Letošnja knjižna zbirka Prešernove knjižnice je bila pravočasno razdeljena. Pri nas smo lani pridobili 184 rednih naročnikov. Za leto 1957 bi radi kljub že visokemu številu naročnikov povečali stanje vsaj na 200. Če nam bo to uspelo, bomo v prihodnjem letu razdelili med naše ljudi okrog 1000 knjig, kar se pravi, da bo vsak drugi občan deležen knjige Prešernove družbe.
Kljub težavam prebijajo led
Mlado telesno vzgojno društvo Partizan v Križevcih na Goričkem se iz leta v leto bolj krepi. Največ preglavic delajo društvu materialna sredstva. Dvorana v Zadružnem domu je že dve leti dograjena v surovem stanju, taka pa še zmeraj ni uporabljiva Doslej je bilo premalo zanimanja za dograditev dvorane. Občinski ljudski odbor in vse organizacije v Križevcih se bodo morale zavzeti zn to potrebno akcijo. Tudi letno telovadišče je neprimerno, »saj je to nekdanja njiva in sejmišče.«
Doslej so redno vadili samo pionirji. Vso delo vodijo učitelji. Pionirji in pionirke so dvakrat tudi samostojno nastopili. Križevskim so se pridružili pionirji iz Domajnše-
vec. Ko so drugič nastopili, so jih obiskali telovadci iz M. Sobote, ki so mladim članom Partizan prikazali nekaj spretnih vaj na orodju.
V zimskem času je veliko zanimanja za smučanje. Večina pionirjev naredi smučke doma. Letos bodo organizirali tudi smučarski tečaj.
Izmed športnih iger so najbolj priljubljene: odbojka, nogomet in namizni tenis. Partizan v Križevcih prireja vsako leto tudi pomladanski in jesenski cross, člani društva pa so pridno sodelovali pri Titovi štafeti.
O vsem tem in o delu v prihodnjem letu so se pogovorili člani Partizana v Križevcih na občnem zboru, ki je bil pred kratkim.
Obračun dela
IZUD „Mura“ v Gornji Bistrici
V decembru je tudi naše društvo polagalo obračun celoletnega dela na občnem zboru. Uspešno je predvsem delovala dramska sekcija, vzporedno z njo tudi folklorna skupina. Pri delu smo stremeli za kvaliteto, zaradi česar je trpela kvantiteta. Največje priznanje igralcem je bila pohvala gledalcev (marsikatera stara ženica je tako rekla), da so bili na odru prav takšni, kakršne so si jih zamišljali, ko so brali knjigo. Pevski zbor ni deloval, ker ni bilo pevovodje. Minulo zimo smo začeli s predavanji Ljudske univerze, s katerimi bomo tudi letos nadaljevali.
Seveda pri delu tudi niso izostale napake. Tako se je odbor premalo sestajal. Zato tudi nismo imeli svojega delegata, ki bi
nas zastopal no jeseniškem kongresu.
V prihodnjem letu so pred nami nove naloge, ki smo si jih ob tej priliki postavili. Dramska skupina bo naštudirala dve deli. Večjo skrb bomo posvečali pionirski in ljudski knjižnici, zlasti z nakupom novih knjig. Načelno pa je bil sprejet sklep, da morajo člani izobraževalnega društva čimveč storiti za kulturni dvig vasi, saj si ljudje želijo kulturnih dobrin.	R.T.
Tako je zbral svoje spremljevalce pred kamero našega fotoreporterja Dedek Mraz ob letošnjem obisku naših najmlajših. Dejal je, da hoče imeti sliko za spomin — do prihodnjega obiska
Aldo De Benedetti:
»Dva tacata rdečih vrtnic«
Uprizoritev dramske skupine DPD »Svoboda« v M. Soboti 22. in 23. decembra
Režiser: Jože Zrim
O vsebini italijanske komedije »Dva tucata rdečih vrtnic« smo že pisali v našem časopisu. Da ponovimo samo na kratko: svoji, v zakonu zdolgočaseni ženi, začne pošiljati njen ljubosumni mož vrtnice in pisma pod psevdonimom »Misterij«, z namenom, da bi jo preizkusil. Žena se v skrivnostnega »Misterija« — torej v lastnega moža — zaljubi in skoraj pride do ločitve, vendar ga na koncu prijatelj Savelli reši, s tem, ko pove, da je Misterij on. Žena je razočarana, spor med zakoncema je poravnan in komedija je končana. Torej zelo preprost, nezahteven, že neštetokrat opisan dogodek, oblikovan v neštetih variantah, katerim je dodal še Benedetti svojo. Skoraj bi se človek vprašal, če je bilo vredno to delo uprizoritve. Toda, če upoštevamo, da komedija s smehom zdravi bolne in utrjuje zdrave v zdravju, tukaj pa gre za bolezensko diagnozo »ljubosumnost« in »zdolgočasenost«, ima vendarle komedija »Dva tucata rdečih vrtnic« svoj raison. In če še upoštevamo nezahtevno sceno, majhno število nastopajočih, kar je oboje za amaterski oder važno, potem lahko zapišemo, da dramska skupina »Svobode« v Soboti ni ravno pogrešila, ko si je to delo izbrala za otvoritev letošnje gledališke sezone.
Delo je režijsko postavil na oder Jože Zrim, poskrbel je tudi za sceno, pri kateri je sodeloval še prof. Vrtačnik, in igral glavno vlogo inž.
Veranija. Vsekakor preveč dela, koncentriranega na eno osebo. Od vseh sprejetih nalog, je Zrim najboljše rešil igralsko. Dobro je zaigral ljubosumneža, moža, ki mu žena uhaja, nekoliko slabše pa moža, ki to ženo tudi ljubi. Zrim razpolaga s precejšnjimi izraznimi možnostmi, obvlada oder in uporablja modulacijo glasu, tam kjer je potrebno. Njegov inženir Verani je bila prijetna odrska figura v igri in maski.
Njegova soigralka, Zlatka Cafuta. ki je upodobila lik zdolgočasene zakonske žene, ki si želi »razvedrila« in beži iz enoličnosti. Treba je zapisati, da je bil to njen prvi nastop na gledaliških deskah. Z ozirom na to pomeni kreacija njene Marine še zadovoljiv uspeh. Razumljivo je, da ji je pomanjkanje odrske rutine in prakse delalo precejšnje preglavice (to je bilo zlasti vidno na prvi predstavi), da je bila še dokaj nerodna v gibanju na odru, zlasti pa je njeno igro ovirala prehitra govorica, tako da so bile navadno prve besede v stavku nejasne, poudarek pa vedno na zadnji, brez potrebne modulacije prejšnjih. Kljub temu je postavila še dokaj prepričljiv lik zdolgočasene meščanske žene. Dobra
je bila njena igra ob »spremembi«, ko si domišlja, da je zaljubljena. Manj prepričljiva je bila ob koncu, ko se zopet vrne k možu (nekaj krivde za to gre na račun avtorja). Sodim, da bi se ob močni režiserjevi pomoči, zlasti pa še, če bo odpravila govorne napake, utegnila razviti v dobro igralko.
Štefan Glavač je imel nehvaležno nalogo, upodobiti družinskega prijatelja, ki je nekoliko naiven, včasih celo skoraj malo omejen advokat (malo čudna lastnost za navadno zelo bistre odvetnike). V svoji vlogi je ustrezal v glavnem, vendar je imelo njegovo igranje krivulje kakor pri merjenju temperature: zdaj je padal, zdaj rastel. Tako je homogenost vloge bila narušena. Nekaj krivde za to je tudi pri avtorju, nekaj tudi pri režiserju.
Čeprav je imela drobno, epizodno vlogo, jo je Šarika Sapač kot služkinja Rozina rešila zelo dobro. Podala jo je naravno, skoraj brez teatralnosti, ki tolikokrat zavede predvsem naše amaterje, pa seveda tudi poklicne igralce. Prav bi bilo, če bi jo zasedli še in morda poskusili tudi z večjimi vlogami.
O režiji Jožeta Zrima je mogoče reči, da je v bistvu zadela tisto, kar
Druga številka »Utrinkov«
Te dni je izšla druga številka »Utrinkov«, glasila literarnih krožkov na Ekonomski srednji šoli in Gimnaziji v M. Soboti. Izšla je na dvajsetih straneh ciklostiranega papirja. O njej bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
je avtor hotel. V njeno dobro je treba povedati, da ni spremenila komedije v burko, kar se pri takih igrah zelo rado zgodi, in da je bila to solidna komedija. Treba je tudi reči, da je režiser vnesel nekaj italijanskega temperamenta v igro in da je imel gledalec občutek, da se dejanje res odvija v meščanskem krogu. Ker je bil režiser tudi glavni igralec, je razumljivo, da ni toliko pazil na ostale igralce, da ni posvečal dovolj pažnje jeziku in podobno. Razen tega je bila igra naštudirana v razmeroma kratkem času in poleg tega je bil tudi prvi primer, da je nastopilo manj oseb, zaradi česar so seveda te še bolj izpostavljene kritičnemu gledalcu. Če upoštevamo vse te objektivne težave (da ne govorimo o dvorani in prostorih za vaje), je treba dati tako režiserju kakor tudi igralcem in vsem sodelavcem vse priznanje.
Scena je bila primerna. Škoda, da je jugoslovanski radijski aparat »Kosmaj« motil drugače sicer dobro in lepo nameščeno pohištvo italijanske dnevne sobe.
Franc Šrimpf
POMURSKI VESTNIK. 29. decembra
4
Založniški svet »Obmurske založbe«
Je sprejel okvirni program
za prihodnje leto
V prejšnjem tednu se je v M. Soboti sestal založniški svet »Obmurske založbe«. Na tej prvi seji je svet sprejel okvirni program založbe za prihodnje leto. Rečeno je bilo, da domača založba ne bo mogla iti na tak program, kot ga imajo ostale slovenske založbe, ker prav gotovo ne bi zaenkrat mogla vzdržati ostrega konkurenčnega boja z ostalimi slovenskimi založbami, pač pa bo izdajala dela, ki se tičejo domače problematike in to literarne, gospodarske, zgodovinske, geografske, politične, dela, ki jih druge založbe ne bi mogle izdajati.
Tako bo v letu 1956. izšla bibliografija Miroslava Kokolja »Prekmurje in Prekmurci v osrednjem slovenskem periodičnem tisku« (Bibliografski pregled od 1843 do 1945). Nadalje bodo izšle tri številke »Zbornika«, ki bo skušal prikazati svet ob Muri na raznih področjih našega življenja. Koncem leta 1956 bodo izšle tudi »Pomurske narodne pravljice« (v redakciji Štefana Sedonje), v novembru pa »Ljudsko berilo« za naše podeželje. Svet se je tudi sporazumel o izdajanju »Berila« za madžarsko narodno manjšino ter prevodov nekaterih slovenskih dramskih del v madžarščino. Poleg tega je svet naložil nalogo redakcijskemu odboru, ki ga je imenoval in v katerem so: predsednik prof. F. Zadravec, prof. Štefan Sedonja in Franc Šrimpf, da v teku leta izbere še kakšno primerno delo.
15
NAGRAD
našim dopisnikom
Za nami je letošnje tekmovanje dopisnikov in sodelavcev Pomurskega vestnika; tekmovanje je obrodilo dobre sadove in mnogo prispevalo k temu, da je naš list pridobil na svoji pestrosti in vsebinski zajetnosti, kar bodo prav gotovo potrdili tudi naši zvesti bralci.
Uredniški odbor Pomurskega vestnika je na svoji zadnji seji ocenil delovanje posameznih sodelavcev in sklenil, da je ob zaključku letošnjega leta treba nagraditi posamezne tovariše.
Nagrade bodo dobili:
1. Geza Kiselak, Rogaševci 3.000 din; 2. Manko Golar, Gor. Radgona 2.500 din; 3. Franc Bobovec, Lendava 2.000 din; 4. Jakob Majcen, Križevci pri Ljutomeru 1.500 din; 5. Franc Friškič, M. Sobota 1.000 din.
Deset sodelavcev in dopisnikov pa bo prejelo lepe knjižne nagrade: Franc Hajnšek, M. Sobota; Ivan Kovič, Slatina Radenci; Franc Križanič, Vel. Polana; Slane Škoberne, Gor. Bistrica; Milan Horvat, Grad; Jože Gider, Vanča ves; Janez Meglič, Križevci v Prekmurju; Franjo Kosar, Gor. Radgona; Lojze Veberič, M. Sobota; Anton Horvat, Beltinci.
Nagrajenim tovarišem iskreno, čestitamo in jim želimo v novem letu 1956 še več uspehov pri dopisniškem delu.
Uredništvo
Manko Golar:
Na bratvi
Vrisk in petje. Zlato grozdje in škrlat po zreli brajdi!
Nacek, pridi brž na bratvo k Micki, h Geli, h kumi, hajdi!
Kakor zrelo grozdje v trsju vsa žareča v lica je Helena, v soncu ji lasje gorijo, kakor roža tli ognjena.
Brač, le pridi in odtrgaj grozd, ki komaj čaka nate, potlej si Heleno zalo v vinski hram popelji v svate.
Že curlja iz grozdja vino sladko, slajše kot medica — a še slajša je Helena, ko ji ljubi Nacek lica.
Franc Zadravec:
TISK IN RADIO -
VELIČASTNI SREDSTVI ČLOVEŠKE DRUŽBE
(Nadaljevanje in konec)
Okupator je zatrl slovensko časopisje, kolikor ga ni potreboval za nacionalno ščuvanje, za pačenje naše materine besede, za dokazovanje nje nekulturnosti in izrazne revščine. To je bilo treba storiti zaradi kulture, zaradi tiste »kulture«, ki nam jo je velikodušno prinesel. V Ljubljani je še naprej izhajal predvojni klerikalni časopis »Slovenec« in poveličeval okupatorjeve pohode in zmage. Izbrali so ga za sramotno nalogo: da kliče kletev na slovenski osvobodilni boj.
Znano nam je, da je OF takoj po vdoru okupatorjev razglasila kulturni molk, ki slovenskim kulturnim delavcem ni dovoljeval ne nadaljnjega izdajanja revij in časopisov, ki jih je okupator še trpel, ne sodelovanja v njih. To kajpada ni bil dejanski molk. smrtna resignacija, saj tisk še nikdar v slovenski zgodovini ni bil
tako nujno potreben in pomemben činitelj v narodnem življenju, kakor ob uri velike preizkušnje naše življenjske moči, ob velikem vprašanju — biti ali ne več biti, tedaj v dneh narodnoosvobodilne vojne. In naša beseda, pomlajena z neomahljivo voljo po narodni in socialni svobodi, je kakor še nikoli pogumno tekla v partizanskih tiskarskih delavnicah. Kardelj, Kidrič, Ziherl in mnogi drugi so vanjo prelili svoje bodrilne in drzne osvobojujoče misli. Mnogi, danes večinoma že pozabljeni kurirji in aktivisti, od otrok do starcev, so z veliko ljubeznijo ščitili ta tisk za ceno svojih življenj in ga kot kali novega narodnega življenja sejali po slovenskih mestih in vaseh.
OF je že novembra 1941 začela izdajati svoja periodična in tedenska divizijska in brigadna glasila, dalje glasila okrajnih, pokrajinskih in drugih predstavništev ljudske oblasti. Medtem ko je »Ljudska pravica« nadaljevala svojo svetlo tradicijo iz prekmurskih časov, so zrasla v vojni glasila, kot so n. pr. »Slovenski poročevalec«, sindikalni časopis Delavska enotnost in mladinski list Mladina.
Partizanski tisk je bil velika mobilizacijska sila in moralna opora i ljudem v neposrednem boju i ljudem v zaledju. Ta tisk je krepko zarisoval utripe, pogum, bojni zanos in narodni ponos slovenstva, kazal je pot med druge jugoslovanske bratske narode in z vojaškimi dejanji vred vsadil v ljudi v dneh umiranja neomajno vero v zmago svobodnega življenja, vero v čas, ko jim ne bosta več gospodovala ne frak in ne talar.
Tako smo torej imeli tisk, ki je častno služil človeku, in smo ga imeli, ki je bil usmerjen proti človeku. Tako imamo radio, ki vsaja v ljudi kulturo, in ga imamo, ki vzbuja mržnjo, sovraštvo, sadizem — močno slo po maščevanju.
Biti v službi resnice in pravičnosti je častno, vendar navadno ni lah-
ko. Izkušnje nam dovolj prepričevalno govore o tem, in ne samo včerajšnje. temveč tudi današnje. Zaboli nas in mora nas zaboleti, ako še 6. novembra 1955. leta slišimo po radiu sosednje države, kako pošilja med človeštvo besede o nemškem kulturonostvu in grobo žaljivko o partizanih. Biti v službi resnice in pravičnosti je težko, zakaj človeško dostojanstvo prezirajoči mračnjaki in nasilnega gospodovanja željni še niso odmrli. Toda naš tisk in radio morata ostati v častni službi človeka, našega in zamejskega. Morata biti brezobziren, strog in do konca pravičen sodnik njegovega dela, njegovih smotrov in hotenj. To je toliko lažje, ker nista v službi vladanja željnih strank, temveč sta prava ljudska tribuna. Naš tisk in radio sta znamenji naše gospodarske in politične zrelosti, naše ustvarjalne moči, sta najobčutljivejši merili naše srčne kulture, naše človeškosti. Tu smo zabeleženi mi sami, takšni, kakršni smo, vse naše dobro in zlo. In danes, ko nas rane na naših narodnih mejah še niso nehale skeleti, čutimo zaradi socialne in nacionalne svobode v sebi moč, ki vre dan za dnem na straneh jugoslovanskega tiska, moč, ki je velika pobuda in moralna opora vsem dobro mislečim in svobode željnim ljudem na svetu.
In brez nadutosti in brez samoprevare smemo reči:
Kadar bo kulturni zgodovinar nekoč presojal ljudstva po tem, kako so po drugi vojni katastrofi ravnala s svojim tiskom, bo moral prisoditi jugoslovanskemu tisku enega od prvih častnih mest. To pa nam je vsem lahko v zadoščenje in ponos.
ZAKAJ
RADA BEREM ČASOPISE
Gotovo si bo marsikateri mislil, da zato rada berem časopise, ker je ravno Teden tiska in ker je treba o tem govoriti.
Ali mi verjamete, da redno dnevno prebiram časopise in da me zanimajo celo gosp. in politični članki. Prebiram rada tudi razne novice
po svetu in nazadnje tudi oglasi niso kar tako. Zdi se mi, da je dan prazen in da mi nekaj manjka, če ni bilo časa, da bi pregledala časopis. Takrat ga pač, proti vsem pravilom, vzamem v posteljo in ga berem -dokler mi mama ne ugasne luči.
Ne morem si misliti človeka, ki ne spremlja dnevnih dogodkov, ki ne ve ničesar o razvoju našega gospodarstva, o velikih delih in prizadevanjih našega dragega maršala Tita in o požrtvovalnem ustvarjanju delovnega ljudstva.
Kolikokrat berem »Nasvete« staršem in mislim pri tem, kako dobro bi bilo, če bi te nasvete brali tudi starši, ker so njim namenjeni.
Čestokrat me pretresejo krvavi zločini, ki jih počenjajo nepošteni in pokvarjeni ljudje. In prav taki članki mi kažejo pravo pot, jasno in svetlo pot poštenja in dela. Vprašujem se, ali ne bi bilo prav. da bi vsak to prebral in v srcu sklenil: poštenje in delo.
No, da ne bo prežalostno, vam povem, da se včasih ob duhovitih anekdotah in šaljivih dovtipih prisrčno nasmejem in pozabim, da je včasih življenje temno in težko.
Edino, kar me posebno ne zanima so razni gospodinjski recepti. To pa mislim, da mi leži že v krvi. Zdi se
mi, da tudi moja mama nima preveč takih interesov.
H koncu še; če bi me kdo vprašal, zakaj rada berem časopise, bi rekla: »Vzemite jih v roke!«
V Radgoni, 22. novembra 1955.
Melita Beltran dijakinja 5. razr. gimnazije Gornja Radgona
Od poslanih šolskih nalog o pomenu Tedna tiska in radia se je uredništvo odločilo objaviti zgornjo, ki je najboljša in bo tudi nagrajena z lepo knjižno nagrado Sestavek je bil tudi prebran tudi na Ustnem časopisu v Tednu tiska in radia v Radgoni.
Uredništvo bo razen tega podelilo še dve knjižni nagradi Cirilu Ostercu, učencu I. b razreda nižje gimnazije v Beltincih ter Ani Jerebic, učenki III. a razreda iste gimnazije.
Uredništvo
Ali ni lep tak domač okras?
Dopisnih iz Lendave:
Ljudje še niso pozabili!
Gančani sodijo med večje vasi na Dolinskem. V zadnjih dveh letih je opaziti napredek tudi v tej vasi. Lani so dobili elektriko. V vasi so se razgibala društva in organizacije. Kmetijska zadruga je prav tako na dobri poti, vaščani ji nimajo kaj oporekati. Skoraj bi dejali: V Gančanih so vsi ljudje enotni in za napredek! Odveč bi bilo govoriti, da so posledice neenotnosti Gančanci že večkrat občutili na lastni koži. Pred nedavnim mi je neki možakar, ko sem šel skozi vas, takole dejal: »Glejte to opeko, vrag jo bo skoraj vzel! Zakaj smo se toliko trudili?« Dobro je povedal. Že pred osmimi leti so pripravili vaščani opeko iz bivših grofovskih hlevov v Hraščicih, da bi iz nje zrasel v vasi zadružni dom.
»Tudi strešna opeka je bila in les za ostrešje, o katerem ni več sluha ne duha! In, kaj bi govorili, saj itak nič ne pomaga,«  je dejal, ko sva se poslovila.
Strešna opeka in les za zadružni dom sta izginila? O tem je bila svojčas na nekem sestanku v Gančanih živahna razprava. Spomnil sem se! Bilo je pred dvemi leti. ko so na občnem zboru organizacije SZDL tudi ugotovili, kje je ta opeka. Povedati moram še to, da je neki možakar bil celo tako pošten, da je sam priznal, da jo ima tudi on. Vem, da je bila takrat izvoljena tudi posebna komisija, ki naj bi zadevo izpeljala do konca. Kaže pa. da je ostalo vse le na papirju, kljub temu, da je od tega minulo že dve leti.
Čestokrat ljudje upravičeno godrnjajo. Tudi v Gančanih niso pozabili, da je material, ki je izginil, last vseh vaščanov — skupnosti.	-ce
V MESECU »POMURSKEGA VESTNIKA« STORIMO VSE, DA BO NAŠ DOMAČI LIST PRODRL V SLEHERNO VAS. V POSLEDNJO KMEČKO HIŠO
Že od začetka šolskega leta se v Črensovcih potegujejo za šolsko kuhinjo. Sredstva že imajo, potrebujejo še samo štedilnik, ki ga bo potrebno čimprej omisliti, kajti kuhinja bo zlasti za tiste učence, ki imajo daleč in pridejo pozimi premraženi v učilnico, velika pridobitev.	-c
Športni paroševalsc s soboške gimnazije
Košarka, naš priljubljeni šport
Ko so se letos ob pričetku šolskega leta sešli košarkarji, soboške gimnazije, so po dveh tednih pouka pričeli resno vaditi. Računali so, da jim bo pomagal prof. Titan, toda ta je nenadoma zbolel. Vse delo je prevzela prof. Bezjakova.
Vaditi so pričeli sami. Redno hodi k vajam 10 igralcev v dveh skupinah. Razveseljivo je to, da ima prva skupina, ki jo zastopajo osmošolci, naslednike šestošolce. Dijaki četrtega in petega razreda prav tako vadijo. Tudi dekleta trenirajo. Letos so dosegla v igri proti ženski ekipi celjske gimnazije lep rezultat. V ženski ekipi igrajo: prof. Bezjakova, Rousova, Grozdaničeva, Petrovičičeva, Šebökova, Špoljaričeva in Simonova.
Lani je osvojila moška ekipa četrto mesto na prvenstvu Štajerske. Premagali so mladinski ekipi Branika in KSŠ iz Maribora. Vsako leto igrajo košarkarji mursko-soboške gimnazije s skupino celjske gimnazije. Tudi letos so igrali in zgubili (ženske in moški) s 13 točkami razlike. Ta rezultat pa ne predstavlja neuspeha, saj so osvojili celjski dijaki 4. mesto na srednješolskem prvenstvu Slovenije. Predzadnjo nedeljo so igrali s KSŠ iz Maribora in zmagali z rezultatom 78:75. To je bila lepa in hitra igra. Vsi igralci soboške ekipe so igrali zelo dobro.
V treh letih je košarka na soboški gimnaziji lepo napredovala in ima danes precej »vročih« pristašev.	-n
Nekaj pripomb k novemu zemljevidu
Slovenske gorice, Prekmurje, Dravsko - Ptujsko polje, Haloze. — Izdelal Milan Verk, Maribor 1955 — Založila Založba Obzorja, Maribor — Litografija in tisk Mariborske tiskarne — Merilo 1:180.000
Vsaka stvar ima svoje dobre in slabe strani. Prav tako pa tudi ta zemljevid, ki obsega severovzhodno Slovenijo. Relief je precej dobro
prikazan, kar je pohvale vredno.
Dobra je bila zamisel, prikazati lego naselij, ki bi morala biti prikazana s svetlejšim tonom črne ali drugo barvo. Tako vidimo zemljevid iz večje daljave kot da bi bil zapisan s kitajskimi črkami. Težko se razberejo drugi napisi (Prekmurje), kar bo otroka, za katerega je zemljevid v prvi vrsti tudi namenjen, zelo motilo.
Ko smo še pri tej strani, se dotaknimo mesta Murske Sobote, ki je na zemljevidu upodobljena kot malo večja vas ali naselje, dočim so Maribor in Ptuj ter Varaždin in Čakovec prikazanj kot velemesta. Da temu ni tako, se lahko prepričamo iz drugih podatkov.
Murska Sobota je po dolžini cest na tretjem mestu v Sloveniji, torej tam več cestišča in tudi več zazidanega zemljišča kot je prikazano na zemljevidu v primeri s Ptujem.
Iz Svetovnega atlasa (Rand Mc Naliv — Pocket: World Atlas 3rd printing, February 1955), ki je bil izdan v New Yorku, vidimo, da spada Murska Sobota v isto kategorijo mest kot so Ptuj, Čakovec in Varaždin in to pri merilu 1:6.920.000. Ali ni čudno, da nas bodo morali tujci učiti spoznavati svojo domovino?
Nekoliko čudna je tudi kategorizacija cest in to v avtomobilske ter krajevne. Nekatere ceste so sicer označene z dolžino v kilometrih, pri
nekaterih važnih je pa izpuščena (Murska Sobota — Ljutomer), nekaterih cest pa sploh ni na zemljevidu (Gomilice — Črensovci) ali nepravilno (Dokležavje — Ižakovci).
Vodni režim v Pomurju je slabo prikazan, tako ni vnešen razbremenilni kanal Murska Sobota — Dokležovje, ki bo velike vrednosti za gospodarstvo Pomurja.
Dobel se prikaže na dan skoraj pri Krajni! in nato ponikne pri Žižkih (ponikalnica v Prekmurju?), dočim izvira Črnec pri Turnišču?! O Črncu v Beltincih in Bratoncih sploh ni govora, čeprav je tam tekel stoletja in še teče, dočim so Dobel speljali južno od Bratonec in Beltinec v novejši dobi — po ljudskem sporočilu).
Minilo je že 10 let, odkar ne obstajata več progi Lendava—Redič ter Hodoš—drž. meja. Če avtor lahko pogreša dvolično progo. Maribor—Šentilj, ki je sedaj le enotirna, zakaj ni mogel pogrešiti tudi ostalih dveh. Na nekaterih mestih se spušča v podrobnosti, kot na primer industrijski tir Radenci—Boračeva, dočim izpusti drugje bolj važen objekt, to je predor na progi Murska Sobota—Hodoš pri Mačkovcih.
Na koncu bi se vprašali, ali so res samo trije kraji v Pomurju, ki so pomembni iz NOB in to Cezanjevci, Ljutomer in Murska Sobota. Ali se je le v teh krajih rodil upor proti okupatorju? Kaj bi rekle žrtve s Kapele. Vaneče, Črnskih mej, Gančan in drugod?	-tom
»Praktična kuharica«
Končno je le izšla že dolgo iskana in med našimi gosopdinjami zaželena knjiga »Praktična kuharica«. Pred nami je obsežna, vezana knjiga s 350. stranmi v zelo prikupni opremi, ki bo prav gotovo privlačevala vse naše delovne žene — gospodinje.
Knjiga »Praktična kuharica« je sad dolgoletnih izkušenj Pavle Zakonjškove, ki je izdala to knjigo v prvi izdaji že leta 1948. Zaradi praktičnega značaja in lahko razumljivega podajanja snovi se je knjiga takoj priljubila pri vseh naših gospodinjah na kmetih, v delavskih krajih in mestih. Naslednja leta so sledile nove izdaje in je do l. 1953 izšlo celo šest izdaj, kar je na našem knjižnem trgu kaj redek pojav. Toda knjige je bilo še vedno premalo in gospodinje so spraševale po njej.
Tej želji bo sedaj ustreženo, ko je izšla VII., razširjena in izpopolnjena izdaja. Knji-
ga obsega 218 jedilnikov (kosila in večerje) s skoro 800 recepti z navodili, zn pripravljanje zahtevnejših pa tudi skromnejših jedi. Iz kazala, ki obsega tudi pregled jedi po skupinah (juhe, mesne in močnate jedi, zelenjava, omake itd.), pa so razvidne posamezne vrste jedi.
Zelo koristen dodatek knjige pa sta dve novi poglavji, ki jih je prispeval dr. Ivan Matko. Na začetku knjige je kratek uvod o hranivoznanstvu, od str. 242—277 pa so navodila za prehranjevanje bolnika, kjer so tudi razpredelnice z označbo: Dovoljeno — Prepovedano. V posebnem poglavju so navodila za kuhanje dietne hrane. V naslednjih poglavjih so recepti za soljenje in sušenje svinine, za vkuhavanje, za pripravljanje likerjev in pijač iz jagodičja (skupaj 9130 receptov).
S sodelovanjem Tovarne okovja v Bistrici pri Limbušu (TOBI), ki izdeluje električne štedilnike, hladilnike itd., je založba Kmečka knjiga oskrbela za knjigo sodoben in okusen večbarvni ovitek po načrtih ing. arh. Marjana Ruparja.
Cena knjigi je kljub velikemu obsegu in lepi opremi zelo nizka, saj stane izvod samo 650 din.
Knjigo lahko dobijo vsi interesenti v knjigarnah in kmetijskih zadrugah, lahko pa jo tudi posamezno ali skupinsko naročijo neposredno v založbi: Kmečka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Na to opozarjamo vse naše gospodinje in še posebej delovne kolektive, ki bi želeli knjigo kot zelo primeren dar pokloniti ženam — tovarišicam v podjetjih za novoletno jelko.
Z naročili pohitite, ker je naklada zaradi stiske s papirjem omejena.
SAMO 400 DIN LETNO, PA DOBIŠ VSEBINSKO BOGAT IN ZAJETEN »POMURSKI VESTNIK«
IZ LJUTOMERA
Pri ljutomerski knjižnici že nekaj časa uspešno dela knjižnični svet. V knjižnici imajo precej strokovnih knjig, ki jih bodo odstopili Študijski knjižnici v Murski Soboti.
Knjižnica ima precejšnje težave pri nabavi mladinskih leposlovnih knjig, ki jih bodo v prihodnje naročevali v 5 izvodih, kar pa je še vendar premalo, ker se knjige hitro uničijo, razen tega pa jih težko dobijo vsi, ki bi jih radi brali.
POZDRAV IZ JLA
Kolektivu našega domačega lista, sorodnikom in znancem pošiljamo svoje tople pozdrave iz Bosne in jim želimo srečno in veselo novo leto 1956 — pišejo fantje Geza Slavič iz Predanovec, Štefan Kumin iz Črnelavec, Avgust Gjörek iz Beltinec, Martin Cigan iz Sred. Bistrice, Štefan Halas iz Črenšovec, Karel Zver iz Beltinec, Milan Šadl iz Ropoče, Jože Gomboc iz Bakovec in Anton Bagaroš iz Petanjec, V. p. 5590, Sarajevo.
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
5
KMETIJSKI STROKOVNJAKI O PROBLEMIH KMETIJSTVA
Pomursko kmetijstvo potrebuje samostojen
Svet za kmetijstvo pri OLO
Zadnje čase, posebno še po IV. plenumu SZDL, ugotavljamo, da je splošna zaostalost glavna značilnost našega kmetijstva. To potrjujejo slabi hektarski donosi, še vedno nezadosten napredek v živinoreji, nazadovanje v sadjarstvu in v vinogradništvu.
Naši hektarski donosi so v glavnem isti kot pred petdesetimi leti. Petdeset let stojimo skoraj na istem mestu in se ne premaknemo naprej. Po osvoboditvi smo še celo nazadovali, če izvzamemo letošnje, dokaj rodno leto, dočim so se drugje pomaknili daleč naprej. Iz zemlje hočemo sumo jemati, a vračati malo. Gnoja pridobimo komaj za eno tretjino zemlje, a gnojenje z umetnimi gnojili je tako minimalno, da praktično ne pomeni nič. Podobno je stanje v naši živinoreji. Po osvoboditvi smo sicer v zveznem merilu dosegli boljše uspehe kot pri pride lovanju rastlin. Po ukinitvi obveznih odkupov, posebno pa v zadnjih letih, smo povečali številčno stanje naše živine, ki pa še vseeno ne odgovarja površini obdelovalne
zemlje. Zelo zaostajamo za evropskim povprečjem tudi v sadjarstvu in vinogradništvu.
Iz vsega tega se vidi, kako zaostalo je naše kmetijstvo. Zaostalo kmetijstvo je eden glavnih vzrokov za trenutne težave v našem gospodarstvu. Uvoz hrane nas močno obremenjuje. Kaj vse bi lahko kupili za milijarde, ki smo jih porabili in jih še dajemo za uvoženo hrano, če bi pridelali več žita na hektar, če nam ne bi bilo potrebno kupovati v tujini masti in drugih življenjskih potrebščin?
Te splošne ugotovitve veljajo tudi za naše Pomurje, ki je izrazito kmetijska pokrajina. Tudi pri nas še vedno premalo pridelamo na ha in priredimo premalo živine, čeprav nekoliko več od zveznega povprečja. Za Pomurje sta značilni še velika razkosanost parcel in splošna prenaseljenost prebivalstva. Prav zaradi tega imamo pri nas še večje težave in probleme kot drugod. Koliko dela je še pred nami, koliko problemov bomo morali odstraniti, koliko težav še premagati, da bomo v našem okraju bistveno izboljšali naše kmetijstvo? Tu bodo morale naše kmetijske zadruge odigrati vidnejšo vlogo kot dosedaj. Naše pospeševalne odbore bomo morali poživeti, kajti oni morajo postati žarišče naših prizadevanj v kmetijstvu.
Za izboljšanje kmetijstva se zavzemamo že ves čas po osvoboditvi. Zadnja leta imamo vedno boljše rezultate, ki bi bili dandanes nedvomno še boljši, če ne bi v dobi administrativnega gospodarjenja včasih napačno posegali v naše kmetijstvo (gradnja raznih pitališč, katera smo morali porušiti, ker niso bila ekonomsko utemeljena, ustanavljanje delovnih zadrug tam, kjer za to ni bilo pogojev — glavno je bilo, da smo imeli število zadrug, vse drugo je bilo postransko). Tudi ekonomsko sicer nujni obvezni odkupi niso ugodno vplivali na povečanje pridelovalnih uspehov. Kmetijstvo je dobivalo tudi premalo finančnih sredstev.
Sedaj je napočil čas, ko bomo za naše kmetijstvo dajali iz leta v leto več sredstev. Zaradi tega je nujno potrebno, da imamo v okrajnem merilu oblastni organ, ki bo skrbel, da bomo ta sredstva dajali tja, kjer so potrebna in od koder se bodo najhitreje vračala. Razen tega bi ta organ usmerjal in vodil enotno kmetijsko politiko v okraju. Sedaj opravlja to nalogo Svet za gospodarstvo OLO, ki pa se je vsaj dosedaj premalo poglabljal v probleme kmetijstva. Bil sem tri leta član tega sveta in vem, da smo kmetijstvo zanemarjali. Kmetijstvo smo imeli za nerentabilno panogo, ki ne ustvarja dobičkov. Ne mislim kritizirati bivših svetov za gospodarstvo pri OLO, saj je tak položaj bil verjetno tudi po drugih okrajih, kajti
kmetijstvo smo zapostavljali tudi v zveznem, merilu. Prepričan sem. da se je letos stanje izboljšalo in Svet za gospodarstvo verjetno posveča kmetijstvu več pozornosti. Vem tudi. da odbor za kmetijstvo aktivno deluje v sklopu sveta za gospodarstvo. Trdno pa sem prepričan, da bi samostojen Svet za kemtijstvo pri OLO pogosteje razpravljal o pomurskem kmetijstvu, kot to zmore sedanji svet za gospodarstvo. Sestav sedanjega sveta za gospodarstvo ni toliko važen, ker itak hočeš ali nočeš mora obravnavati vse gospodarske panoge. Z izločitvijo kmetijstva bi se svet za gospodarstvo lahko v večji meri posvečal industriji, obrti, trgovini in drugim svojim nalogam. Tako je storila že ver čina ostalih okrajev. Kmetijstvo Pomurja bi imelo nedvomno večjo korist od samostojnega sveta za kmetijstvo, kot pa jo ima sedaj od, gospodarskega. To pa je glavno. Kmetijstvo je namreč zelo kompleksna gospodarska panoga in zahteva temeljitih analiz, mnogo razprav, pa tudi sklepov, načrtov in naposled — dejanj za izboljšanje trenutnega stanja. Trditev, da bi s tem izločevali kmetijstvo iz našega kompleksnega gospodarstva, kot to trdi v zadnji številki Pomurskega vestnika ing. Tone Škvarč, nikakor ne drži. Ne vem. zakaj bi s teni kmetijstvo izločevali iz našega gospodarstva! Važnejše sklepe bi itak obravnavali na seji OLO ali Zbora proizvajalcev. Z ustanovitvijo sveta za kmetijstvo bi dali našemu kmetijstvu le
večji poudarek, in večjo vlogo, ki mu tudi pripada. Prav tako bi morali pri naših občinah ustanoviti samostojne svete za kmetijstvo, ki bi v svoji občini usmerjali kmetijstvo. Ti sveti bi v doglednem času morali imeti tudi svoje sklade za pospeševanje kmetijstva.
Prepričan sem, da bodo ustanovitev sveta za kmetijstvo pri OLO zelo pozdravili naši kmetje, zadružniki, kolektivi zadružnih in ostalih socialističnih posestev, slušatelji kmetijskih šol in kmetijski strokovnjaki, saj bi z. njegovo ustanovitvijo dobili oblastni organ, ki bi v našem Pomurju enotno vodil in usmerjal zaostalo kmetijstvo.
Ing. Franc Skledar
Našim Kmetovelcem!
Že večkrat smo v našem listu vabili kmetovalce in zadružnike, naj nam kaj pišejo o svojih izkušnjah in rezultatih pri kmetovanju. Dobrodošli so nam prispevki iz vseh področij kmetijstva. No — zdaj vse kaže, da smo led prebili. V tej številki objavljamo prvi prispevek kmetovalca Stefana Nemca iz Turnišča; n članku nas tov. Nemec opozarja na važen problem: na pravilno čiščenje in vzdrževanje kmetij skih strojev. V eni izmed prihodnjih številk našega tednika bomo objavili strokovni prispevek sadjarja Ludvika Kosija iz Bučkovec »Smotrno čiščenje in redčenje drevesne krone«. Zelo pa želimo, da bi oba tovariša našla posnemalce tudi med drugimi pomurskimi kmetovalci.
Naj vam sporočimo, da že dokaj resno razmišljamo o tem, da bi avtorje najbolj tehtnih prispevkov še posebej nagradili. Zato naj velja: v letu 1956 se bomo kmetovalci pogosteje srečavali na kmečki strani Pomurskega vestnika!
Uredništvo
Na živinorejski razstavi
 Tudi mehanizem strojev
terja vso skrb in pozornost
Zaradi malomarnosti večkrat povzročamo škodo na kmetijskih strojih in orodju. Kar poglejmo po naših kmetijah, zlasti pa nekaterih kmetijskih zadrugah, kako shranjujejo orodje in stroje, in opazili bomo, da so marsikje zelo malomarni; plug, poln zemlje in zrjavel, brana s polomljenimi zobmi, s plevelom in plevelnim zrnjem napolnjen trier, mlatilnica, polna slame, plev, zrnja, prahu itd. Razen tega najdeš tu in tam stroj, ki je na prostem nepokrit ali pa ga že pokriva sneg.
To pa ne velja samo za stroje, ki so last kmetovalcev marveč tudi za zadružne stroje. Pogled na take stroje je naravnost žalosten. Večkrat pustijo stroj ali orodje kratkomalo tam, kjer so ga uporabljali: na dežju ali neočiščenega in nepod-
mazanega  pod kako šupo, včasih celo pokvarjenega in brez glavnih delov. Večkrat se pripeti, da tisti, ki potrebuje tak stroj, prebije pol dneva pri čiščenju in mazanju. Večkrat je treba celo iskati dele, brez katerih stroj ne more delovati, ali pa celo poklicati kovača ali mehanika, da zamenja od rje razjedene strojne dele. Tako ravnanje s stroji je pač' nevzdržno in zasluži ostro grajo. V kmetijskih strojih leži namreč velik kapital, ki ga je treba varovati, da nam bo lahko več let prinašal obresti. Dokler pa naši kmetovalci in zadružni upravniki ne bodo znali pravilno ravnati z njimi, dotlej bomo imeli pri nas še mnogo ježe in izgub na ta račun.
Kako naj torej ravnamo s stroji ali orodjem?
Najvažnejše je mazanje strojev Mazanje dokaj podaljša njihovo življenjsko ali uporabno dobo. Dobro namazani stroj brezhibno deluje in zahteva pol manj moči, se ne pokvari tako hitro in ne zrjavi. To opravilo je torej tako važno kot čiščenje živine v hlevu.
Največkrat se zgodi, da novi stroji, ki jih pošljejo iz tovarne, ne delujejo dobro. Nevedneži navadno zabavljajo čez tvornico, da je stroj zanič itd. V tvornicah namreč namažejo z barvo vse železne in druge dele strojev, da ne zrjavijo in se ne pokvarijo. To barvo je treba najprej odstraniti s tistih delov, ki pridejo v poštev za pogon, in jih potem dobro namazati.
Pregledovanje strojev in nategovanje vijakov je prav tako važna stvar. Pri delu večkrat popusti kakšen vijak. Če ga pravočasno ne privijemo, se popolnoma odvije in odpade, stroj pa se ustavi ali ponagaja. Preden začnemo stroj uporabljati, ga moramo torej natančno pregledati in priviti vse vijake.
Čiščenje strojev in orodja po vsaki rabi je prav tako važno kot pranje perila. Pesek, zemlja, prah in drugo mnogo bolj obrabi stroje, kakor pa stalno delo. Zato je treba po uporabi stroj temeljito očistiti in namazati, da se ga ne prime rja, ga spraviti pod streho in sploh na suho.
Le tako očiščeni in shranjeni stroji bodo vedno delovali in ostali več let uporabni ter bodo lahko v ponos kmetijski zadrugi ali gospodarju.
Štefan Nemec
CILJ NAJ BO SKUPEN:
Napredek kmetijstva
V zadnji številki »Pomurskega vestnika« (št. 51 z dne 22. decembra 1955) je bil objavljen članek pod naslovom: »Kmetijstvo — težišče proučevanj in bodočih ukrepov«. — K temu članku pa nekaj mojih pripomb.
Popolnoma se strinjam s trditvijo, da je pokrajina ob Muri pretežno kmetijska. In ravno zaradi tega, ker ta trditev docela drži. ne morem razumeti, da nima OLO sveta za kmetijstvo. Kmetijstvo Pomurja je popolnoma upravičeno do tega, da ima svoj svet in o tem ne bi smel več nihče dvomiti.
Temu pa v resnici ni tako. Sedaj še vedno razpravljamo o kmetijskih
odborih in svetih, nimamo enotnega kmetijskega vodstva, smo brez zadostne orientacije, imamo nešteto odborov v katerih razpravljamo o istih zadevah. Na OLO obstojajo kmetijski odbor, upravni odbor Sklada za pospeševanje kmetijstva in Svet za gospodarstvo, pri OZZ pa odbori za poljedelstvo, živinorejo ter sadjarstvo in vinogradništvo. V vseh odborih se oglašajo domala isti člani, ki samo ponavljajo tisto, kar so že slišali na prejšnjih sejah. Imamo potemtakem šest sej in šest zapisnikov, ki so si eden drugemu precej podobni. Ali ne bi kazalo združiti vse to v eno celoto, v okrajni kmetijski svet, ki naj bi dajal smernice OLO, OZZ, občinskim ljudskim odborom in kmetijskim zadrugam? Mislim, da smo prav s to mislijo zadeli ob točko, o kateri bi bilo vredno govoriti. Zdi se mi. da smo dosedaj vse preveč razmišljali in razpravljali, nismo pa dali nobeni misli končno in koristno obliko.
V članku naletimo na trditev, da je sedanja organizacija — kmetijski odbor — edino pravilna v današnjem času in pogojih. Mogoče je ta trditev pravilna za pisca, ni pa zadovoljujoča za one, ki delujejo v kmetijstvu in živijo od njega.
Člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v M. Soboti so že na občnem zboru soglasno sprejeli sklep (za njega je takrat glasoval tudi pisec), da je treba izvoliti svet za kmetijstvo pri OLO in so ta predlog tudi zadostno utemeljili. Vsi člani brez izjeme so menili, da je treba to akcijo povsem podpreti in predlagati, da naj o tem razpravlja tudi OLO. Na seji OLO so sicer debatirali o tej zadevi, vendar pa so se pojavila nesoglasja, ki so jo pahnila spet v ozadje brez pravega sklepa. Tako je ostalo vse pri sta-
rem in sedaj prav malo razmišljamo o tem, kaj bi bilo potrebno storiti.
Naša javnost je bila obveščena, da je svet najboljša oblika, ki bi združevala vse kmetijske institucije pod enim okriljem in enotnim vodstvom. Mar je to greh? Ali je to napaka? Mislim, da ni niti greh niti napaka, temveč je to koristno in načelno pravilno za socialistično gospodarstvo.
Strinjam se s tem, da je kmetijska zadruga osnovna celica za napredek kmetijstva. Tudi v drugih republikah ni druge osnovne organizacije. Imajo pa poleg kmetijskih
zadrug tudi močne okrajne kmetijske postaje, ki niso tako šibke, da bi lahko tarnali. Organizacija okrajnih kmetijskih postaj je zelo dobra in uvedena povsod po odločitvi zares dobrih strokovnjakov iz vseli kmetijskih organizacij, o čemer sem se sam prepričal v Čakovcu in Sisku. Tozadevna poročila iz drugih republik v strokovnem in dnevnem časopisju ne vedo ničesar povedati o kakem jadikovanju. Izgleda, da je pisec premalo pogledal na »ono stran« — na Hrvaško, kjer kmetij ska služba ni na okrajih in OZZ, temveč je prav kmetijska postaja posebna ustanova, ki je trdno povezana s terenom in dobiva od OLO denarno pomoč.
Iz članka v zadnji številki »Pomurskega vestnika« lahko posnamemo tudi to, da na Hrvaškem ne delujejo kmetijske zadruge. Ta trditev je več kakor zgrešena in napačna. Kmetijske zadruge s svojimi odseki so tudi v drugih republikah močna opora socialističnemu kmetijstvu in se moramo le čuditi, da pisec tega še ni videl ali slišal.
Bilo bi koristno, če bi nam pisec še pojasnil, kam se naj torej obračajo že ustanovljeni občinski sveti za kmetijstvo v Pomurju (med njimi tudi radgonski, katerega predsednik je baje sam), če takega sveta ni na okraju.
V ostalih odstavkih članka so nanizane misli, ki se ponavljajo v vseh zapisnikih — od OLO do OZZ. S temi trditvami pa se načelno strinjam.
Ing. Lado Jerše
Velika Polana — Zadružni dom
Le navijajmo cene prašičem
Tako mi je pripovedoval nakupovalec živine križevske zadruge. Pri njem se je namreč oglasil opekarniški delavec iz Lukavec in ga povprašal, če mu lahko kupi pitano svinjo in po kaki ceni. Nakupovalec mu je lahko ustregel in ponudil svinjo po ceni 145 din za kg, torej po ceni, ki je sedaj običajna v njegovi zadrugi. M. F. je v dobri veri, da mu je poceni kupil svinjo, čakal, da pride po njo. Prizadeti je res prišel in rekel: »Ne bom kupil prašiča  po tej ceni. vzel sem ga od kmeta po 158 din za kg žive teže.«
Ne samo M. F., tudi drugi si sedaj sprašujemo, zakaj ni hotel vzeti prvega prašiča, ki je bil cenejši, in zakaj je po nepotrebnem navijal ceno in tako pomagal posameznim kmečkim špekulantom. Ali potemtakem nismo sami krivi, če včasih tako nespametno razmetujemo težko prisluženi denar?	-nb
IZ KRAJA V KRAJ
STO LJUDI - STO PREDLOGOV IN ŽELJA
Oktobra so v DOLIČU ustanovili organizacijo LMS. Takrat so bili mladi ljudje se na sezonskem delu. zato se v aktivu niso mogli prav razživeti. Zdaj je drugače; najprej so zamenjali vodstvo, kajti staro ni bilo dovolj aktivno, delovali pa bodo v različnih skupinah (šahovski, strelski, poljudnoznanstveni itd.) in si tako izpopolnili znanje. Kakor hitro bo zadruga odstranila iz zadružne dvorane umetno gnojilo, bodo imeli tudi plesne vaje in naštudirali bodo eno igro. Srečali se bodo tudi z denarnimi težavami, vendar pa jih bodo z dobro voljo premagali, kajti dolička mladina želi delati in se izobraževati.
Kakor v mnogih drugih krajih, tako bodo tudi v KUPŠINCIH izkoristili dolge zimske večere za izobraževanje. Domenili so se, da bodo naštudirali Molièrovega »Jurija Tepčka«. Režijo je prevzela učiteljica Ida Torbica, ki je zelo požrtvovalna, saj se vsak drugi večer vozi iz M. Sobote s kolesom na vaje. Igralci redno hodijo na vaje, zato je Ida z njimi zadovoljna. Igro bodo uprizorili že januarja. Za mladino pa pripravljajo tudi plesne vaje.
V KRIŽEVCIH pri Ljutomeru imajo radioamaterski klub, ki šteje 20 rednih članov. Mladi amaterji zelo vztrajno delujejo. Vodi jih ravnatelj nižje gimnazije. Če bodo dobili manjkajoče tuljave in žarnice, bodo že do Novega leta sestavili radiooddajnik. Ta zmaga bo za njih velik praznik, za druge pa vzpodbuda, da se jim bodo pridružili. To pa bo tudi njihov delež v tekmovanja s sosednjimi pomurskimi klubi.
GERLINSKI gasilci nam pišejo, da se niso udeležili proslave ob Dnevu republike v Cankovi zaradi oddaljenosti, ne pa zato. ker niso imeli denarja za »lumpanje« po proslavi, kakor je to zapisal dopisnik (v 49. številki Pomurskega vestnika). Proslavo so nameravali prirediti doma, pa je niso mogli, ker so bili učitelji odsotni, drugi pa jim niso pomagali.
Vaščani RAČKEGA VRHA so se že dolgo potegovali za vodnjak. Lani pa so ustanovili gradbeni odbor, ki je letos s pomočjo prebivalcev uresničil to zamisel. Materialno pomoč so dobili od Rdečega križa, vsa težaška in ostala dela pa so opravili sami. Prispevali so 569 prostovoljnih delovnih ur. Vodnjak je globok 22 m, v njem pa bo dobivalo čisto vodo 30 hiš. Dosedaj so namreč morali hoditi po vodo daleč v dolino, kar jim je vzelo precej časa in truda.
V DOBROVNIKU je mladina pripravila igro v madžarščini. V kratkem nameravajo ustanoviti tudi TVD »Partizan«.
LENDAVA je znana po nafti, zato jo obišče tudi mnogo tujcev iz inozemstva. Ponavadi prebivajo v hotelu »Triglav«, ki ima edini v mestu prenočišča. S sobami so gostje še kar zadovoljni, pritožujejo pa se, ker ni pri roki tekoče vode in kopalnice, da ne pišemo o straniščih, ki so že marsikoga prisilila k temu, da je zapustil hotel. Za ureditev teh naprav noj bi se čimprej zavzeli odgovorni činitelji, če že opozorila domačega Olepševalnega društva ničesar ne zaležejo. — Uprava mestnega kina bo v prvih mesecih prihodnjega leta predvajala
več mladinskih filmov in tako ustregla želji mnogih prebivalcev mesta. — Pred dnevi so na glavni ulici uredili potrebne naprave za neonsko razsvetljavo, ki je prinesla mestu lepši zunanji izgled.
Mladinsko organizacijo so v TURNIŠČU ustanovili šele pred tedni, pa že imajo kaj pokazati; predzadnjo nedeljo so imeli samostojno kulturno prireditev, mladinci pa obiskujejo šoferski tečaj. — Pred kratkim so izsledili skupino tatov, ki je odnašala klobase iz skladišča domače zadruge. Bili to to učenci višjih razredov osnovne šole — šest po številu, ki so prišli do skladišča, »postavili stražo« in s palicami izvlekli iz njega salame. Na sled so jim prišli učitelji in poslovodja, starši mladih tatičev pa bodo morali plačati klobase.
Občnega zbora prosvetnega društva v LOGAROVCIH se je udeležilo lepo število članov. Društvo ima več sekcij: dramatska skupina je v pretekli sezoni priredila dve igri in štiri burke ter jih večkrat tudi ponovila, šahovska sekcija je priredila dva turnirja, tamburaška sekcija je sodelovala na vseh prireditvah, društvena knjižnica pa ima lepo število knjig in rednih bralcev.
Delovanje društva je bilo potemtakem uspešno, kar je zasluga vodstva in članov, lahko pa bi bilo še boljše, če bi že enkrat dokončno uredili prosvetno dvorano, da bi lahko služila svojemu namenu tudi v zimskem času. Dosedaj so morali imeti vse prireditve v šolskih prostorih, ki pa so premajhni in ne morejo sprejeti vsega občinstvo. Za uresničenje tega dela bo potrebna
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
6
poleg dobre volje domačinov tudi pomoč merodajnih činiteljev.
V	PETIŠOVCIH so zaključili kmetijsko-gospodinjski tečaj. Obiskovalo ga je 15 deklet. Ob zaključku so marljive mladinke priredile tudi čajanko.
Že pred meseci so se na sestanku šolskega odbora v TIŠINI domenili, da bodo zbirali prostovoljne prispevke za knjižnico. Od tedaj je že preteklo mnogo vode, toda o akciji ni duha ne sluha.
Zadnji čas je že, da pomagamo naši knjižnici v denarju ali s primernimi knjigami. Prispevke zbira tov. Ficko v zadružni pisarni. Pokažimo, da zares ljubimo lepo slovensko besedo!
V	VELIKI POLANI so imeli člani RK občni zbor. Posamezni odborniki so poročali o delu organizacije, ki je med drugim uredila tudi studenec ob poti v Lendavo. Vodnjak so lepo uredili, poleti je pri vodnjaku kozarec ali vrček, da se lahko v poletni vročini vsak popotnik odžeja. Po občnem zboru je imel zdravnik tov. Gruškovnjak, zdravstveno predavanje. Tov. Gruškovnjak je prebivalcem Polane obljubil, da jih bo še večkrat obiskal.
Istega dne so zborovali tudi polanski gasilci.
Tudi člani SZDL v BREZOVICI so imeli občni zbor. Poročila odbornikov so bila sicer skromna, vendar je bilo v njih zajeto vse delo, ki ga je opravil vaški odbor SZDL. Največji uspeh vaščanov in krajevnega odbora SZDL je bil v tem, da so preprečili dejavnost posameznikov, ki so hoteli izločiti nekatere hiše v vasi iz elektrifikacijskega načrta.
V	PERTOČI so zborovali mladinci. Sklenili so, da bodo v zimskem času priredili
igro. Z dobičkom pri igri bodo uredili oder. V poletnih mesecih pa bodo organizirali odbojkarsko in šahovsko sekcijo.
Proslavo ob Dnevu JLA so imeli tudi v ROGAŠEVCIH. Po krajšem sporedu, ki so ga pripravili pionirji in prosvetni delavci, je pripovedoval major Cveto Morgan o svojih partizanskih doživljajih. Ob Dnevu JLA so obiskali rogaševski mladinci karavlo v Kramarovcih, kjer so obdarili vojake.
V	BORAČEVI še vedno čakajo temelji gasilskega doma na nekoga, ki bo dokončal tudi ostala dela. Gasilci so sklenili na občnem zboru, da bodo v prihodnjem letu razvili tudi novi gasilski prapor.
Prav tako kot v Boračevi so zborovali tudi gasilci v MELEH. To društvo je bilo letos precej delavno, saj so kupili novo motorno brizgalno, razvili prapor, dobili pa so tudi prostor za zidavo novega gasilskega doma. Dom je gasilcem v Meleh res potreben, saj nimajo prostora, kamor bi shranili orodje. Gasilci so stari odbor ponovno izvolili, saj je v letošnjem letu dokazal, da zna pridno delati.
V	JURŠINCIH delajo množične organizacije zelo pridno. Odbor Rdečega križa pri reja redna zdravstvena predavanja. SZDL pa razpravlja na sestankih o važnih krajevnih stvareh.
Pred kratkim so odprli v Juršincih novo umetno osemenjevalnico. Pri delu je pomagala največ kmetijska zadruga. Januarja bodo pričeli v Juršincih z gospodinjskim te čajem, mladina pa se močno ogreva za gospodarsko-nadaljevalne šole.
Pred kratkim je bil v Juršincih zbor volivcev. Na zboru je govoril ljudski poslanec Ivan Bratko o gospodarskih in političnih
problemih doma in v svetu, dr. Vida Neudaverjeva je imela predavanje o negi dojenčka, Vlado Vrečko, živinozdravnik iz Ptuja, pa je ljudem govoril o boleznih živine.
Prebivalci GOMILE imajo velike težave z napeljavo električnega omrežja. Ker so hiše v vasi zelo raztepene, so stroški vseh del zelo visoki. Dotacije, ki sta jih dala prejšnji ljutomerski in ptujski okraj so malenkost.
Turističnemu društvu Gomila tudi letos ni uspelo uresničiti vseh načrtov. Letošnji obisk turistov na razglednem stolpu na Gomili je potrdil potrebo po ureditvi turistične postojanke. TD Gomila ne bo zmoglo vseh stroškov za uresničitev takih načrtov.
Tudi v vseh BISTRICAH je organizacija Rdečega križa zelo delavna. Že lani so nabrali v teh krajih precej dajalcev krvi. Ustanovili so postajo za prvo pomoč. Lepo je uspela akcija za nabiranje prispevkov za poplavljence v Srbiji. Letos vodi organizacijo požrtvovalna Irena Kleiderman.
Prebivalci ROPOČE so opravili vsa poljska dela pravočasno. Posejali so polja, pripravili steljo in se pripravili na koline. Precej skrbi je delalo ljudem pomanjkanje soli, pa tudi to so že dobili.
Zvezni zavod za statistiko je pred kratkim končni s popisom stanovanj v našem kraju. Ljudje so članom komisije postregli z vsemi potrebnimi podatki.
Že letos spomladi smo pri nas razpravljali na zboru volivcev o elektriki, toda še danes smo brez nje. Mogoče je nekaj krivde, da še nimamo elektrike, tudi na vaških odbornikih, ki se niso dovolj zanimali za to stvar.
Z občnega zbora radgonskih zadružnikov
PRECEJ, PRECEJ DALJE
OD GOLEGA TRGOVANJA ...
Pred kratkim so imeli radgonski zadružniki svoj letni občni zbor. Zbrali so se o lepem številu, saj jih je prišlo 223. Navzoča sta bila tudi predsednik' OZZ tov. Tone Truden in predsednik Ob LO tov. Branko Zadravec. Zbor in tudi poročila so bila skrbno pripravljena.
Predsednik zadruge tov. Oto Robinščak je analiziral delovanje upravnega odbora, zadružnih odsekov in ekonomije ter med drugim dejal: »Zadruga je od ustanovitve naprej stalno povečevala svoje imetje. Seduj šteje 284 članov. Upravni odbor se je redno sestajal in po svojih odsekih in odborih usmerjal zadružno dejavnost v posameznih vaseh. Članom smo v naših močeh vedno pomagali pri kmetovanju; onim, ki so v redu plačevali članske deleže, smo dajali brezplačno škropivo za sadno drevje in zatiranje koloradskega hrošča. Imeli so tudi popust pri traktorskem oranju in drugih opravilih. Lahko pa bi jim še bolj pomagali, toda to ni bilo mogoče, kajti nekateri zadružniki so prodajali svoje pridelke mimo zadruge.
Živinorejski odsek je zadovoljivo opravljal svoje poslanstvo. V začetku leta je začel voditi molzno kontrolo. Imamo mlečnega kontrolorja. S 1. januarjem bomo imeli 20
krav v rodovniku. Zadruga ima 19 plemenskih bikov, kar je dovolj. Plemenjaki so dobri. Vsi izhajajo iz ustreznega rodovnika in so bili nabavljeni po nasvetih strokovnjakov.
Poljedelsko — strojni odsek se je ukvarjal s problemi, ki so se nanašali na poljska dela s traktorjem, mlačev in zatiranje koloradskega hrošča. Mlačev žita smo opravili brez zastoja v šestih tednih. Zadruga si je uredila mlin kladivar, v katerem meljemo za člane koruzo, oves in ječmen. Odbor je
s pomočjo okoliških zadrug in kmetijskih gospodarstev priredil v Radgoni kmetijsko razstavo, na kateri so člani razstavljali svoje pridelke. Podeljenih je bilo 7 nagrad, od katerih so 3 dobili naši člani. Razstavljalo je 6 zadrug in 3 kmetijska gospodurstva. Ocenili smo razstavljene pridelke, dosežene povprečne hektarske donose, sodelovanje posameznega člana v zadrugi in ureditev njegovega gospodarstva na domačiji. Ta posel je opravila posebna komisija, v kateri so bili zastopani razstavljalci. Posebno so se odrezale zadružnice, ki so prikazale, kako je treba vkuhavati sadje in vlagati zelenjavo in sočivje.
Zadruga je s pomočjo kmetijskih gospodarstev priredila tudi »kmečki dan« s tekmovanjem koscev in grabljic. Prireditev je potekala v splošno zadovoljstvo prisotnih kmečkih ljudi.
Zadružna ekonomija ima le nekaj hektarjev zemlje in služi predvsem za poskuse, ki nam omogočajo, da lahko dajemo kmetovalcem koristne nasvete in pobude — tako glede semenja, ki ga naj sejejo, kako naj gnojijo posameznim rastlinam itd. Letos smo posejali koruzo štirih sort. Najboljši hektarski donos je dala sorta »Indiana«, 9.600 kg storžev na ha. Pri krompirju se je najbolj obnesla sorta »Avgusta« s 26 tonami pridelka na ha. Sadili smo štiri sorte. V jeseni smo na ekonomiji posejali pšenico petih sort. O rezultatih poskusa bomo obvestili člane po žetvi. Za ekonomijo pa bomo morali kupiti najboljšo pasemsko živino, perutnino in potrebne stroje, kajti le tako bo lahko postala vzorno poskusno gospodarstvo in bo lahko zares služila svojemu namenu.
Napredek je zabeležen tudi v sadjarstvu. Člani vedno bolj spoznavajo, da je lahko ta panoga tudi rentabilna. Vedno bolj se
zanimajo za obnovo sadovnjakov in škropljenje sadnega drevja. Za sadike smo dobili letos že čez 1.000 naročil, kar v preteklih letih nismo mogli zabeležiti.
Novembra je upravni odbor sklical sestanke v Meleh, Črešnjevcih, Zbigovcih. Lumanoših, Policah iu Lutvercih. Udeležba članov je bila povsod zadovoljiva in zadružniki so lahko slišali marsikaj koristnega s področja sadjarstva, živinoreje in poljedelstva. Take sestanke bomo sklicevali tudi v bodoče, kajti pokazalo se je, da lahko mnogo pripomorejo k boljšemu sodelovanju med člani in zadrugo.
Upravni odbor bo čez zimo organiziral po vaseh več strokovnih predavanj. Predavanja se bodo pričela že v tem mesecu.«
Tudi poročili upravnika Feliksa Neuvirta in knjigovodje, vzpodbudne besede tov. Zadravca in sploh razpoloženje članov no zboru — vse to je pokazalo, da radgonska kmetijska zadruga že odigrava tisto družbeno vlogo, ki jo ji je zaupala naša socialistična skupnost.	-an
Dober gospodar proda
svinjsko kožo
Smo sredi sezonskega klanja prašičev. Največkrat je komodnost kriva, da gre mnogo svinjskih kož po vodi, namesto da bi jih po odkupnem podjetju Koteks poslali tja, kamor zares spadajo: v naše usnjarne. Namesto da bi prašiče pravilno odrli, jih oparimo in tako uničimo kožo. In posledica tega: namesto denarja je v žepu praznina, a koža na slanini vara želodec, ker pač ni redilna. Onemu potrošniku, ki mora zabelo kupovali, podraži koža na slanini to prepotrebno živilo.
Tudi vi ste se dolžni boriti za pocenitev blaga, zato svinjsko kožo vedno pravilno oderite in vnovčite.
Gostilničar iz Zenknvec -žrtev pobesnelih pijancev
Zadnjo nedeljo je bila pri gostilničarju Karlu Šparašu v Zenkovcih veselica, na kateri so igrali tudi godci za ples. Kmalu po eni uri zjutraj je gostilničar Šparaš sporočil ljudem, da je zaključna ura in jih pozval naj se razidejo. Ljudje so res odšli, ostala pa je le še skupina gostov in godci. Močno vinjeni gostje so se Šparašu upirali in nikakor niso hoteli oditi. Prišlo je do prepira, v katerem je 26-letni Josip Baranja napadel gostilničarja in ga z nožem zabodel v hrbet. Ta je kmalu umrl na tleh, pa še tedaj so ga pobesneli pijanci pretepali. Morilec je seveda že v zaporu, kjer bo dočakal tudi sodbo.
Še enkrat:
0 »popravilu cest" v Pertoči in Večeslavcih
V eni izmed zadnjih številk našega tednika smo na kratko poročali o tem, da požrtvovalni vaščani Pertoče in Večeslavec z veliko vnemo popravljajo svoje ceste. Da celo vozijo nanje gramoz!
Pred dnevi pa smo dobili od Jurija nov dopis, v katerem je avtor krepko zavrgel trditve dopisnika MA in nam sporočil, da je stanje na cestah res nevzdržno, vendar pa jih sedaj še ni nihče popravljal. Vse, kar so naredili na cestah, je samo to, da so dvakrat pripeljali s kamionom gramoz. Pri tem je tudi ostalo. Vaščani obeh vasi so si-
cer pripravljeni pomagati, vendar ni človeka, ki bi jih k temu pripravil z lepo iv prepričljivo besedo: sedaj se izgovarjajo eden na drugega, da bi' šli vozit gramoz in popravljat ceste, če bi to storili vsi vaščani. Zato bi pač bilo zelo prav, če pertočka kmetijska zadruga ne bi ostala samo pri dveh prevozih gramoza, marveč naj bi se bolj odločno zavzela za popravilo krajevnih cest. Kaj pa vaške organizacije SZDL. mar ne bi mogle pripraviti svojih članov in ostalih prebivalcev za uresničenje te koristne akcije?
Novo opozorilo glede izplačevanja
otroških dodatkov
Po sporočilu Zveznega zavoda za socialno zavarovanje, bodo še pred 1. januarjem 1956 spremenjene določbe 67. člena nove uredbe o otroškem dodatku z dne 28. 7. 1955, objavljene v Uradnem listu FLRJ štev. 56/55 in sicer tako, da bo uporabljanje te uredbe pomaknjeno na kasnejši čas. Sedaj določeni rok do 1. januarja 1956 bo spremenjen.
Upravičencem do otroških dodatkov je zato potrebno otroške dodatke za mesec januar 1956 priznati in izplačati še po prejšnji uredbi o otroških dodatkih.
Vsa gospodarska podjetja, ustanove in zavode obveščamo o tem in jim naročamo, da izplačajo dodatke za otroke za mesec januar 1956 vsem tistim upravičencem in v nespremenjenem znesku, ki so imeli pravico do dodatka po prejšnji uredbi.
Tistim upravičencem, ki so si pridobili pravico do dodatka šele s 1. januarjem 1956 po novi uredbi (Uradni list FLRJ 36/35), se otroški dodatek za mesec januar ne izplača. Nasprotno pa je treba izplačati otroške dodatke za mesec januar 1956 onim upravičencem. ki so imeli pravico do dodatka po prejšnji uredbi, po novi uredbi pa jim je bil dodatek odvzet ali zmanjšan.
Omejitve izplačila otroških dodatkov, ki jih predpisuje Odlok o predložitvi potrdil (Uradni list FLRJ št. 54/55 in ki so bile pred kratkim objavljene v časopisih, se prav tako odložijo.
Iz Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani
IZ NAŠIH TELOVADNIH DRUŠTEV
NAMIZNI TENIS MED POMURSKIMI ŠTUDENTI
V novembru so priredili pomurski akademiki dvoboj v namiznem tenisu, .20. dec pa v smučanju. Prvo srečanje se je končalo z rezultatom 5:4 za’ PŠK, drugo pa z rezultatom 6:4 za PŠK. Prekmurski akademski klub so zastopali: Hradil — 5 zmag, Petek — 2 zmagi in Šiftar — 1 zmaga. Prleški študentski klub so zastopali: Klemenčič — 5 zmag, Stopar — 3 zmage, Vilar — 2 zmagi.
Predvidevajo dvoboj reprezentanc pomurskih akademikov s koroškim, ptujskim in posavskim študentskim klubom.
TVD PARTIZAN CANKOVA - ZA VZGLED OSTALIM DRUŠTVOM
Na Cankovi še pred štirimi leti ni bilo telovadnega društva. Bil je samo spomin na delovanje nekdanjega sokolskega društva. Še žive ljudje, ki so delali pri Sokolu, toda ti se danes ne zanimajo več toliko za telovadbo. Dokaj veliko in lepo, n neurejeno igrišče, to je bilo vse, toda za pričetek dovolj. Nekaj ljudi z dobro voljo, nekaj izposojenega orodja, in društvo je zaživelo Kmečki fantje in dekleta ter pionirji so se včlanili v društvo. Društvo se je iz leta v leto krepilo. Danes je v društvu skoraj 50 članov in 70 pionirjev. To so resnični in ne »papirnati« člani. Vadijo učitelji, ki so skoraj vsi člani Partizana. Dvajset priznanj hrani društvo za dosežena prva mesta. Lep uspeh so doživeli tudi na telovadni akademiji ob Dnevu republike. Letošnjo zimo vadijo že v novi telovadnici — zadružni dvorani. V dograditev dvorane so vložili cankovski telovadci precej sredstev in truda.
Društvo je letos tekmovalo za pokal
Ljudske pravice. Po ostri konkurenci so dosegli cankovski telovadci četrto mesto v Sloveniji. To je telovadce opogumilo.
Gojiti vsestransko telovadbo, to je smoter TVD Partizan v Cankovi.
V DRUŠTVO »PARTIZAN« V TURNIŠČU VEČ ŽIVLJENJA
Pred dnevi je bil v Turnišču občni zbor »Partizana«, na katerem si je članstvo izvolilo nov upravni nadzorni odbor. Iz vseh poročil starega odbora je bilo razvidno, da je bilo delo društev v letošnjem letu pomanjkljivo. Društvo je gojilo le nogomet, v katerem so tekmovali s sosednjimi društvi. Ostale panoge športa so pri turniškem te-
lovadnem društvu zapostavljene. Med člani nogometne sekcije bo treba v bodoče več športnega duha in discipline.
Razprava po poročilih je dokazala, da imajo v Turnišču člane, ki se zelo zanimajo za delo v društvu, vendar dobivajo od svojih sočlanov, pa tudi od samega odbora premalo moralne opore. Društvo je
v veliki finančni stiski. Članstvo je na občnem zboru izrazilo željo, da bi jim priskočile na pomoč množične organizacije in kmetijska zadruga. Doslej članstvo ni plačevalo članarine. Na občnem zboru so določili članarino, ki jo bodo pobirali odslej redno.
V zimskem času društvo nima primernih prostorov, kjer bi se lahko člani športno udejstvovali. Sklenili so, da bodo v letošnji zimi poživeli šahovsko sekcijo. Novi odbor je prevzel nalogo, da bo skrbel za čistočo in red na društvenem igrišču. Člani so se zavzemali za to, da pripravijo do pomladi igrišče za odbojko ter skakalnico. Društvo Partizan v Turnišču si bo pač moralo priskrbeti potrebna denarna sredstva za pripravo raznih rekvizitov, s katerimi bo mogoče razen nogometa gojiti še ostale panoge telesne vzgoje.
PARTIZAN M. SOBOTA SKRBI ZA VADITELJSKI NARAŠČAJ
V M. Soboti je končan 20-dnevni vodniški tečaj za vadnike TVD Partizan v Pomurju. Tečaj je obiskovalo 17 ljudi iz društev: Ljutomer, Apače, Radenci, Veržej, Križevci pri Ljutomeru, Lendava, Črenšovci in M. Sobota.
Tečaj sta vodila zvezni inštruktor Tone Žnidarič in Draga Mislej. Razveseljivo je dejstvo, da so bili na tečaju tudi mladinci kmetje in obrtniki, ki jih je v naših TVD sorazmerno malo. Tečaj je bil precej naporen, saj so vadili po 8 ali 9 ur dnevno.
Kandidati so ob koncu tečaja opravili izpit. Med najboljšimi so Drago Kukol iz Ljutomera, Babi Hack iz Lendave in Rauter iz Radenec.
Škoda, da niso poslala na tečaj svojih kandidatov predvsem tista društva, ki imajo slab vadniški kader.
-ne
Enajstorica NK Sobota ob zaključku jesenskega dela tekmovanja na petem mestu med dvanajstimi klubi mariborsko-varaždinske skupine
MALI OGLASI
OPOZARJAM vse, ki so širili in še širijo neresnične vesti o meni, da bom v bodoče proti vsakomur, ki me bo obrekoval uvedel sodni postopek. Če imam do koga kakršnekoli obveznosti, prosim, da jih obračuna z menoj osebno ali preko sodišča. Koloman Vlaj, Zenkovci 23.
MLATILNICO znakme Hofer-Sranz 700 mm, primerno za vsak teren prodam, Franjo Belšak, Bodislavci p. Bučkovci.
TOVARIŠICO v starosti od 30 do 45 let s svojim posestvom želim spoznati zaradi ženitve. Prednost imajo vdove. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Srečen zakon«.
DVOSTANOVANJSKO enonadstropno hišo z vrtom prodam. 4-sobno stanovanje na razpolago po dogovoru. Ladislav Preis, M. Sobota, Slomškova 13.
NAJDENI DVOKOLESI — Pred nekako tremi meseci sta bili najdeni ob drž. meji dve moški dvokolesi neznanih lastnikov. Prvo kolo je svetlomodro, prepleskano. Z isto barvo je prepleskano tudi krmilo, ki ima rdeče gumijaste ročaje. Sedež je sive barve št. okv. 998280. Drugo kolo je zelene barve z rdečimi progami, brez številke in brez znamke. Sedež je iz rjavega usnja. Opisani dvokolesi sta v •skladišču Tajništva za notranje zadeve Murska Sobota.
OBJAVA
Obveščamo, da ne bomo sklepali pogodb za dobavo zidne opeke v času od 5. do 10. I. 1956. kakor je bilo objavljeno v PV štev. 47—48, temveč bo čas sklepanja pogodb objavljen v aprilu 1956.
Opekarna Nemčavci
OBJAVA
Obveščamo vse cenjene odjemalce na območju okraja M. Sobota, da bomo sprejemali naročila za zidno in strešno opeko v letu 1956, 3. in 4. januarja 1956. Naknadnih naročil po tem roku ne bomo upoštevali v nobenem primeru.
Opekarna Puconci
Tedenski koledar
PRESTOPNO LETO 1956
Nedelja, 1. januarja — Odil Ponedeljek, 2. januarja — Iztok Torek, 3. januarja — Mirna Sreda, 4. januarja — Angela Četrtek, 5. januarja — Šimen Petek, 6. januarja — Mojmir Sobota, 7. januarja — Luce
Komisija za razpis mest direktorjev v gospodarskih organizacijah pri Obč LO M. Sobota razpisuje sledeča delovna mesta: MESTO POSLOVODJE pri Splošnem pleskarstvu v M. Soboti. Pogoji: Mojstrski izpit pleskarske stroke z najmanj triletno prakso.
MESTO POSLOVODJE pri obrtni delavnici »MLINI« Dankovci. Pogoji: Mojstrski izpit iz mlinarske stroke z najmanj petletno prakso.
MESTO UPRAVNIKA - POSLOVODJE obrtnega podjetja »Kleparstvo — vodovod M. Sobota. Pogoji: Mojstrski izpit kleparsko vodovodne stroke oziroma kleparske stroke in najmanj triletna praksa. Pravilno kolkovane prošnje z dokumenti in opisom dosedanjega dela je treba poslati na Obč LO M. Sobota do 15. januarja 1956.
PISARNIŠKO MOČ
z znanjem
KNJIGOVODSTVA
za samostojno vodstvo knjigovodskih in administrativnih poslov išče Dom onemoglih Rakičan. P l a č a po dogovoru.
RAZVELJAVLJAM
obrtnico, ki je bila izdana pod štev. 3272/1 od OLO Ljutomer. Štefan Srnec, mlinar Gibina.
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
7
IZSELJENCI
NAM PIŠEJO
Glas iz domovine nas oživlja!
Življenje teče kakor reka Mura. Če se giblješ? Vsakdo te vpraša za rojstni kraj. Rojstni kraj je zapisan v srce. Čeprav je daleč od nas. Bregovi vsi so prekopani. Mura teče in šumi. Glas Pomurja nas oživlja v tujini.
Prosim, sporočite nam, kako naj pošljemo denar v domovino — v pomoč svojemu rojstnemu kraju in za napredek lepe Jugoslavije.
Pošiljamo tople pozdrave in želimo srečno in veselo Novo leto vsem sorodnikom, prijateljem in prijateljicam.
Družina Romana Bertalaniča, a Etainug par Vis em ortois, Francija.
Uredništvo odgovarja: Zahvaljujemo se Vam za tople pozdrave in novoletna voščila. Sprejeli smo oba pisma; tudi prvega, v katerem ste nam poslali 1000 frankov za naročnino. Prav lepa hvala! Prav tako smo Vam hvaležni tudi za novega naročnika, katerega naslov ste nam poslali v zadnjem pismu. Vprašujete nas, kako bi najlaže poslali denar iz Francije v svojo domovino; zastran tega smo se obrnili na Direkcijo Narodne banke FLRJ in brž ko bomo dobili odgovor, bomo tudi Vam sporočili pismeno, kako je s to zadevo. Do takrat pa: bodite pozdravljeni in srečno naj bo Vaše življenje tudi v prihodnjem letu! V našem imenu pozdravite tudi Karla Zakoča.
Pozdrav v tujino
Družina Beznec iz Puconec želi svojcem v Franciji (Dragičevič, La venve par Chalous s Marene) srečno in veselo Novo leto. Hkrati jim sporoča, da je zanje naročila Pomurski vestnik in ga tudi plačala za leto 1956.
Šop novoletnih
pozdravov iz Francije
Družina Ficko (Senlis, Francija) želi srečno in uspehov polno novo leto 1956 vsem prijateljem in znancem, posebno pa še družini Šadl iz Gor. Slaveč, družini Sakovič iz Zenkovec in družini Ficko iz Krajne. — Družina Forjanič Alojz in Ž. Anna želijo srečno Novo leto družini in znancem v Večeslavcih in Trdkovi. — Družina Kofjač želi srečno in zadovoljstva polno novo leto 1956 družini Karla Ficka in Janeza Kofjača ter Vilmi Kous iz Krajne in Karlu Sakoču iz Zenkovec.
Vsi skupaj pa želimo kar največ uspehov pri urejevanju našega domačega lista uredništvu Pomurskega vestnika.	Rudolf Ficko
Glas uredništva: Zelo nas je razveselilo Vaše cenjeno pismo z novoletnimi voščili za nas ter sorodnike in prijatelje v rojstni pokrajini. Naj izkoristimo to priložnost in toplo
pozdravimo ob Novem letu vse naše rojake, ki živijo v tujini, z iskreno željo, da bi jih naš list v prihodnjem letu še bolj tesno povezoval z rojstnimi kraji in da bi bilo njihovo življenje v novi domovini še lepše in prijetnejše. Še prav posebno pa želimo, da bi si v prihodnjem letu v kar največjem številu podali roke tukaj, kjer Vam je stekla zibelka. Naj bo leto 1956 še pomembnejše leto našega medsebojnega zbliževanja in sodelovanja!
Sedem let sem že v Franciji
pa še nisem pozabila svojega rojstnega kraja — piše v svojem pismu uredništvu nova naročnica Marika Adamič, 64 rue Cortambert, Pariz. Pomurski vestnik, na katerega se je naročila oktobra po Stefanu Kuharju, zelo redno prebira in jo veseli sleherna vestica iz Pomurja. List ji je bil prej nepoznan. Ko pa je pri svojem svaku in sestri
Kološa iz Strehovec prvič listala po njem, je spoznala, da prinaša marsikaj zanimivega za prekmurske rojake v tujini.
Drugače pa Marika prav lepo pozdravlja vse sodelavce Pomurskega vestnika in delovne ljudi njene Jugoslavije. Še prav posebne pozdrave pa je naslovila Strehovčanom.
NOVOLETNO VOŠČILO IZ MADŽARSKE
Naznanjam Vam, da zelo redno dobivam Pomurski vestnik. Hvaležna sem Vam od srca, tovariši, da se tako lepo spominjate nas, ki živimo na tujem. Skrbi me le, kako bi plačala svoj list. Ne želim ga dobivati zastonj in, rada bi Vam poplačala trud. Ne morem Vam popisati razpoloženja, ko se oglasi pismonoša in mi izroči pomurske novine. Kakšno veselje ob domačih novicah!
Tovarišem in tovarišicam Pomurskega vestnika želim srečno in veselo Novo leto z željo, da bi ga še večkrat praznovali in se enkrat tudi videli v prekrasni slovenski deželi. To želim tudi mojim staršem, Vadarčauom, sorodnikom v Križevcih pri Ljutomeru, sinu Hermanu, bratom in sestram v Črncih. Bodite prisrčno pozdravljeni od Vaše, nikdar pozabljene
Micke Žilavec iz Madžarske
Predsednik pariške sekcije Udruženja Jugoslovanov v Franciji »Bratstvo — Jedinstvo« — naš rojak Jean Svetec iz Šalovec
BILO JE RES LEPO
V slavnostni številki »Pomurskega vestnika« — 24. nov. t. l. — ste v rubriki »Izseljenci nam pišejo«, ki jo mi izseljenci posebno težko pričakujemo, objavili sliko z našega sestanka v Puteaux-u. Ne bodite hudi, če Vam pišem, da je pri tej sliki majhna pomota, ki je prav nič ne zamerim. Na sliki namreč za Stefanom Kuharjem — njegovega obiska smo bili izseljenci zelo veseli — ne stoji družina Ivana Mesariča, temveč družina Andreja Mesariča, v naročju pa držim otroka jaz. To sporočam bolj zato, da ne bi motilo naših domačih, in upam, da bo s tem mojim pismom to popravljeno.
Hkrati Vam sporočam, da sva bila z možem v Parizu na balu, na katerem smo praznovali nas veliki praznik 29. november — Dan republike. Marsikateri naš človek, če ne večina, je bil letos prvič na tej prireditvi, čeprav jo prirejajo vsako leto novembra. To se imamo zahvaliti skrbi naše »Izseljenske matice«, v katere imenu nas je tov. Kuhar povezal z združenjem Jugoslovanov v Franciji »Bratstvo — Jedinstvo«, ki je tako dobilo naše naslove in nam poslabo vabilo. Bilo je res lepo: mnogo naših
domačih ljudi, s katerimi smo se zdaj po dolgih letih prvič srečali, lepa domača postrežba in domača godba!
S tem zaključujem svoje pismo, po-
zdravljam vse svoje domače in vas pri Pomurskem vestniku, katerega v redu dobivam. Kristina Kološa, Rue de Temple, Ris Orangis (Seine et Oise), France.
Naš sodelavec Š. Kuhar med izseljenci o Puteaux-u
Mladina 4. terena
v Murski Soboti pridno dela
O mladincih 4. terena v Murski Soboti smo že nekaj pisali v našem časopisu. Pred kratkim so imeli mladinci občni zbor, zato bomo ob tej priliki napisali še nekaj o delu mladine 4. terena.
Vse leto so mladinci pridno delali. Pripravili so veseli večer, s katerim so gostovali v Krogu. V Krogu so tekmovali z domačimi mladinci v streljanju, šahu, nogometu, odbojki in lahki atletiki. Z istim programom so nastopili tudi v Bakovcih. Pod vodstvom tov. Razdevška so organizirali šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 15 mladincev. Udeležili so se tudi nagradnega tekmovanja v streljanju z zračno puško. To tekmovanje so priredili v Domu JLA. Kupili so tudi žogo in mrežo za odbojko, igrišče pa so dobili v osnovni šoli, za kar se upravitelju šole tov. Štublu iskreno zahvaljujejo V decembru so se pomerili tudi z mladinci iz Beltinec in sicer v šahu, nogometu in odbojki. Za počastitev Dneva JLA so igrali mladinci 4. terena šah s pripadniki JLA Zmagali so pripadniki JLA ob rezultatu 8½ : 5½ točke.
To je bil letošnji program mladinske organizacije 4 terena. Na občnem zboru so sklenili, da bodo tudi v prihodnjem letu pridno delali. Uspeh bo v mnogočem odvisen od novega odbora, ki so ga izvolili ra občnem zboru.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Morski Soboti
Eondor bo razstavljal v Ljutomeru
Naš pomurski in mednarodni karikaturist Ladislav Kondor — v zagrebškem »Vijestniku u sredu« so ga imenovali »Opatijski Piccasso« — bo od 1. do 8. januarja 1956 razstavljal kolekcijo svojih »svetovnih«: karikatur (300) v ljutomerskem Dijaškem domu. Njim bo pridružil tudi nekaj »domačih obrazov«, ki jih je pred dnevi posnel v prleški metropoli.
Naš Kondor je prepotoval že lep kos zemeljske oble in se tam srečal z vodilnimi državniki raznih dežel, o čemer pričajo tudi njegove karikature. Posebno zanimive so njegove fantazijske karikature Hitlerja, Musolinija, afriških kanov in sultanov. Po vsem, kar je dosedaj ustvaril, si je po pravici zaslužil ime »svetovni potnik«.
Razstavo Kondorjevih karikatur bo odprl v nedeljo, 1. januarja ob 10. uri dopoldne ljudski poslanec tov. Aleksander Pirher. Umetnik pa bo obiskovalcem svoje razstave vedno pri roki; najprej mu bo vsak pet minut »poziral«, potem pa bo dobil skrbno karikiran model svojega obraza. Samo za 200 din!	-ko
POZDRAVI NAŠIH VOJAKOV
iz daljne Makedonije, Srbije, Kosmata...
Uredništvo našega lista je v zadnjih dneh prejelo kopico pisem od rojakov, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi; v vseh pismih je izražena želja, da bi za Novo leto oujavili njihove pozdrave za svojce, sorodnike in prijatelje. Zdaj pa kar po vrsti!
Domači fantje Avguštin Škafar in Jože Šipoš iz M. Sobote, Milan Erjavec iz Bratonec in Karel Barber iz Dokležovja, ki služijo na jugoslovansko-bolgarski meji, se zahvaljujejo za redno pošiljanje Pomurskega vestnika in želijo mnogo uspehov v novem letu 1956 svojim staršem, sorodnikom, prijateljem in znancem.
Prekmurski fantje, ki služijo vojaški rok v Bosni, V. p. 1991-46, Tuzla želijo uspehov polno in srečno Novo leto svojim staršem, sorodnikom, znancem, prijateljem in prijateljicam. — Franc Režonja in Avgust Zver iz Lipe, Anton Hozjan iz Turnišča. Rudolf Makari iz Vadarec, Ivan Lazar iz Stanjevec, Jurij Roka iz Hodoša, Alojz Kavaš iz Ižakovec, Štefan Duh in Martin Tuškaj iz Melinec, Frane Olaj in Vinko Jerič iz Gančan, Josip Špilak iz Nedelice, Vendel Sukič iz Martinja, Ludvik Slemer iz Kovačevec, Josip Vinčec iz Renkovec, Ludvik Prem iz Gor. Slaveč, Viktor Mojc od Grada in Josip Šreiner iz Gerlinec.
Iskrene pozdrave pošiljajo in želijo vsem svojim prijateljem, prijateljicam in znancem v Prekmurju uspehov polno Novo leto vojaki Aleksander Vlaj iz Bodonec, Franjo Novak, Geza Cimer in Albin Horvat iz M. Sobote, Emil Nemeš iz Šalovec, Janez Ftičar iz Čentibe, Karel Kuronja iz Gorice, Viktor
Andrejč iz Petrovec, Koloman Cigit iz Borejec, Alojz Štefanec iz Tropovec, Elek Kuplek iz Prosečke vasi, Bela Ivanič iz Mlajtinec, Štefan Zelko iz Črenšovec in
Viktor Rajnar iz Rakičana, V. p. 5283, Novi Sad.
Z veseljem prebiramo Pomurski vestnik, zlasti pa nas je presenetila vest o vrtini F-2 v Filovcih in izbruhu zemeljskega plina. Da, našo prekmursko zemljo bo treba temeljito preiskati, kajti v sebi še skriva marsikaj, kar bo prineslo zaslužek prekmurskim ljudem. Našim strokovnjakom pa želimo obilo uspehov pri raziskovalnem delu — pišejo med drugim borci V. p. 3071, Niš: Martin Nemec iz Filovec, Mirko Ritlop iz Srednje Bistrice, Alojz Rogan iz Sodišinec. Jožef Nemec iz Pertoče, Jožef Müler iz Gerlinec, Mirko Lapoša iz Kroga, Vendel Kozar iz Čepinec, Frane Merklin iz Vadarec in Jožef Horvat iz Dolge vasi. Vsi pozdravljajo bralce Pomurskega vestnika in želijo svojini staršem, bratom in sestram, prijateljem in prijateljicam obilo uspehov v novem letu 1956. Posebno voščilo pa so naslovili Štefanom in Janezom, ki so 26. in 27. decembra praznovali svoj imendan.
Srečno in veselo Novo leto želi svojcem in sorodnikom vojak Mihael Balek, V. p. 5925, Visoko, Bosna in Hercegovina.
Vojaki iz Prlekije pozdravljajo ob Novem letu vse svoje prijatelje in znance, starše in sorodnike. — Alojz Križanič z Rožičkega vrha, Jože Gospod iz Berkovec. Franc Golob in Franc Pučko, V. p. 7350, Surdolica. Srbija.
K Novemu letu želijo vse najboljše urednikom Pomurskega vestnika, prosvetnim delavcem, delovnim kolektivom, staršem, dragim prijateljem in prijateljicam vojaki V. p. 3267-I, Kragujevac, Srbija: Alojz Tibaut iz Lipovec, Ivan Kavaš iz Bratonec, Štefan Avguštin iz Gederovec, Karel Barbarič iz Kupšinec in Franček Hidičov iz Noršinec.
Vsem cenjenim bralcem Pomurskega vestnika doma in v tujini, znanim in neznanim — pošilja svoje tople pozdrave ob Novem letu in jim želi vse najboljše Ivan Legen, rojak iz Gančan, ki sedaj stalno živi v Baču — Bačka.
Vojak Ludvik Kučan, rojak iz Križevec v Prekmurju, sedaj služi v naši zvezni prestolnici — Beogradu, V. p. 1552-37 nam te za Praznik republike poslal obširno pozdravno pismo, ki pa ga žal nismo mogli objaviti. Tudi on želi svojim staršem, rojakom v Pomurju in vsem znancem in prijateljem srečno in zadovoljstva polno novo leto 1956.
Graničar — čuvar naše meje Koro Rogan, V. p. 9857-C, Rajac, Srbija, se pridružuje čestitkam svojih sorojakov — borcev JLA. Svojim dragim v rojstni krajini želi vse najboljše za Novo leto!
Delovnemu ljudstvu Pomurja, posebna pa še domačinom, sorodnikom in znancem pošiljajo prisrčne pozdrave z toplimi željami, da bi v letu 1956 še bolj srečno in veselo živeli. Prav tako se sedaj v zimskih mesecih priporočajo za domače koline. — Vojaki V. p. 8944, Vučitrum, Kosmet: Jože Flegar iz Gerlinec, Alojz Vučak iz Krašč, Karel Žohar iz Kuzme, Jože Korošec iz M. Sobote in Franc Žilavec iz Bakovec. — Pa naj nam fantje ne zamerijo, če zaradi prostorninske stiske nismo mogli objaviti njihovega pisma!
Srečno in veselo Novo leto želijo svojim znancem, prijateljem, prijateljicam, sorodnikom in vsem delovnim kolektivom Pomurja prekmurski fantje, vojaki V. p. 9406-4. Zagreb: Štefan Špilak iz Vidonec, Martin Lebar iz Gor. Bistrice in Geza Rituper iz Tešanovec.
Svojim domačim, prijateljem in zvestim dekletom, posebno pa še našemu delovnemu ljudstvu želijo srečno in veselo Novo leto: Franc Roš iz Bodonec, Ernest Flisar iz Brezovec, Karel Benko iz Gor. Črnc, Geza Horvat iz Martjanec, Geza Graber iz Tešanovec, Anton Ružič iz Bakovec, Avgust Perdigal iz Dokležovja, Štefan Prša iz Vel. Polane in Jože Ternar iz Turnišča, vsi vojaki V. P. 3162, Karlovac.
Bralce Pomurskega vestnika, domače in poznane prijatelje pozdravlja ob Novem letu borec JLA Jože Rogan, V. p. 3647, Peč, Kosmet.
OB DNEVU JLA
PISMO IZ MAKEDONIJE
Tovariš urednik!
Pišem Ti pismo, ki naj bi bilo objavljeno pred Dnevom Jugoslovanske ljudske armade. Pišem Ti pismo, ker tako želijo štirje Prekmurci, s katerimi sem skupaj v Kumanovem na odsluženju vojaškega roka. Fantje bi radi na ta način pozdravih svoje starše, sorodnike, prijatelje in znance. Menijo, da nas vsi ti in sploh Prekmurje pozablja — ne samo nas, temveč vojake iz naših krajev sploh. Morda je v tem nekaj melanholije, domotožja. Mogoče pa je vmes le nekaj resnice.
Kaj vse bi radi povedali? Lajči, ki je že nekaj mesecev skrben šef naše jedilnice, pravi, da doma nikdar ni tako malo delal kot tukaj — roke so mu postale že naravnost dekliško nežne. Gusti toži, da bo v poldrugem letu ohranil komaj pol znanja, toda zato pa se bo izpopolnil v tehničnem risanju, saj vedno riše komplicirane sheme radijskih postaj. Feri pa je desetar. Zadnjič je z »jesenskimi« vojaki prebrodil reko, sicer plitvo, in se nalezel nahoda. Venomer se huduje nad nespretnostjo »remcev«. Janez pa se mu hudomušno smeji iz tople tehnične delavnice.
To so vsi. Že nekaj tednov se dogovarjamo, da pojdemo skupaj v mesto k enemu izmed neštetih fotografov, da nas ovekoveči v vojaški uniformi. Toda želje nikakor ne moremo uresničiti. Vedno je kateri izmed nas na straži, dežura ali opravlja kake druge dolžnosti. Če pa je že
tako, se ostali zberemo v našem vojaškem klubu in kramljamo — o nekem dekletu iz Beltinec, o neki Mariški iz M. Sobote, o tem, ali bo skrajšan rok tudi za nas, kot je bil za tiste, ki so spomladi prišli v vojsko in ... še o marsičem. Vmes prelistavamo »Tovariša«, »TT«, »Pomurski vestnik« in »Naše razglede«. Gusti je dobil celo nekaj slovenskih knjig. Prebrali smo jih v času dežurstva. Zdaj ležijo v klubski knjižnici med sedemstotimi drugimi vrstnicami.
*
Ob četrtkih poslušamo Radio Ljubljana. Ob drugih večerih kaj drugega. Mnogo razmišljamo o vojaškem življenju, kakršnega smo spoznali, in o onem, kakršnega so nam nekateri slikali doma. Predlani sem poslušal nekega rezervista, ko se je vrnil z vojaških vaj. Pripovedoval je anekdote o vojaškem življenju, kakršnega je doživel. »Pred maršem smo bili,« je pripovedoval. »Neki major je imel z nami konferenco. Želel je, naj mu vse povemo, kar nas teži. Povedali smo mu, da nas tiščijo preveliki čevlji. Za pet številk prevelike smo imeli. Žulje smo dobili. In kaj nam je rekel major? »Od straha pred maršem ste dobili žulje«. Nekaj zlonamernega je tičalo v teh besedah. Res nimamo osi najudobnejših čevljev, toda takšen dovtip je le preveč.
Na poti domov, na dopust, sem slišal čvekanje nekega fanta o strahovitih težavah vojaka. Makedonijo
je risal tako črno. kot je le mogel. Ljudje pač marsikdaj mislijo samo nase — premaga jih bahavost.
Slovenci pa o resnici sploh ne poznamo Makedonije, dežele tobaka, maka, sviloprejk, ovac in riža. Preveč smo ponosni na svoj prestiž in to nam Makedonci zamerijo. Užaljeni so zategadelj, ker jih ne ločimo od. Šiptarjev. Razen tega pa pozabljamo tudi njihovo zgodovino. Zadnjič smo bili na Zebrnjaku, kjer je srbska vojska leta 1912. premagala Turke, kot so Turki prej premagali Srbe na Kosovem. Bil je krasen zimski dan in kula, ki so jo Bolgari podrli do polovice, se je kopala v soncu. Okrog pa je megla spremenila kotlino v belo morje.
Doživeli smo del naše zgodovine. Med potjo nazaj smo slišali petje makedonskih deklet v neki vasi. Naučili smo se občudovati makedonske narodne pesmi. Menda ni lepših na svetu. Toliko čustva je v njih.
•
Zablodil sem o svojem razmišljanju. Glavno, kar sem hotel povedati, je to, da naši fantje sporočajo, da živijo dobro — so pač že stari vojaki in razmišljajo že tudi o tem, kako si bodo uredili življenje, ko se bodo vrnili domov. To se bo hitro zgodilo. In zresnili so se mnogo. Menda nikomur ni škodila ta šola ...
*
Sestavil Viktor Širec tudi za ostale sotovariše: Ludvika Kovača, Franca Koštrica, Avgusta Horvata in Janeza Genca.
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
8
V naših obratih in modernih strojih nastajajo kakovostne tkanine in tekstilno blago. Za to vam jamči ves naš kolektiv. Velja naj: kadar boste v trgovinah kupovali tekstilno blago, bombažna in volnena oblačila, potem zahtevajte vedno tisto, kar je bilo izdelano ▼ našem podjetju
PREDILNICA
IN
TKALNICA
MARIBOR
Delovni kolektiv tega renomiranega mariborskega podjetja želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO
vsem kupcem in odjemalcem svojega blaga, delovnim kolektivom in prebivalcem Pomurja!
Svojim članom in drugim kmetovalcem v poslovnem okolišu, svojim kupcem in odjemalcem, poslovnim prijateljem želimo srečno in veselo novo leto 1956
KMETIJSKA ZADRUGA
MURSKI ČRNCI
Obenem zagotavljamo, da jim bomo tudi v bodoče nudili kar najbolj poceni industrijske izdelke in plačevali kar najbolje od njih odkupljene poljske pridelke.
Uprava
V naših poslovalnicah — imamo jih več v M. Soboti in kadar boste hoteli kaj kupiti za dom, kuhinjo in gospodinjstvo, se oglasite v njih, kajti postreženi boste vedno pravočasno, vljudno in solidno — dobite po zmernih cenah kolonialno, špecerijsko, galanterijsko, delikatesno in drugo blago.
Za to vam jamči delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA
»KOLONIALE«
MURSKA SOBOTA
Uprava: Lendavska 1	Telefon: 25
Pestra izbira blaga!	Sveža živila!
in želi svojim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in potrošnikom Pomurja srečno in uspehov polno Novo leto!
Mnogo uspehov in sreče v novem letu 1956 želi svojim potnikom in prebivalstvu Pomurja in Slovenskih goric
PODJETJE
»AVTOBUSNI
PROMET«
MARIBOR, Tržaška cesta 41
Našim cenjenim odjemalcem prodajamo pristno buteljčno in odprto vino izredne kakovosti in arome. Priznane sorte: traminec, renski rizling, ranina itd. -— Na zalogi imamo tudi znana peneča vina. — Prodajamo še selekcionirani trsni material iz svoje trsnice.
DELOVNI KOLEKTIV
Vinogradaiškega
gospodarstva
Gornja Radgona
želi prebivalcem radgonske občine in sorodnim kolektivom v Pomurju zares srečuo in zadovoljstva polno novo leto 1956!
Kmetovalci
poslovnega okoliša!
Pridružite se našim članom, kajti le v zadružništvu je prava pot k napredku kmetijstva. Svoje pobude in strokov ne sposobnosti lahko uspešno uveljavite v okviru naših pospeševalnih odsekov.
Posredujemo vam tudi sredstva za smotrno obdelavo zemlje, za domačijo in d o m, za varovanje rastlin ... V  naši trgovski poslovalnici boste vedno vljudno postreženi z manufakturnim, špecerijskim železninskim in galanterijskim blagom
KMETIJSKA ZADRUGA
KROG pri MURSKI SOBOTI
VAM, KI JE NASLOVLJEN GORNJI APEL, SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1956
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
9
Ob novem letu 1956 želimo svojim občanom vse najboljše, želimo, da bi v bodoče še bolj aktivno sodelovali z nami — v dobro vseplošnega razvoja naše občine
Občinski ljudski odbor
Občinski odbor SZDL
Občinski komite ZKS
Cankova
Kakovostni izdelki — zidna in strešna opeka, Žlebniki, peči itd.
KRIŽEVSKIH OPEKARN
Obrata: BORECI - LUKAVCI	KRIŽEVCI
so cenjeni širom po naši domovini zaradi svoje odpornosti in trpežnosti.
Delovni kolektiv križevskih opekarjev želi vse najboljše v novem letu 1956 svojim cenjenim strankam, odjemalcem in poslovnim prijateljem.
Če hočete biti vljudno in solidno postreženi s kakovostnim in raznovrstnim špecerijskim, galanterijskim, manufakturnim in železninskim blagom, potem se vedno oglasite v trgovskem podjetju
»M U R A«
APAČE
in ne boste razočarani, kajti izbira blaga je bogata, cene pa primerne in dostopne potrošnikom.
Kolektiv čestita svojim cenjenim strankam in odjemalcem k Novemu letu in tudi v bodoče priporoča svoje blago!
Naši mlevski izdelki so kakovostni, usluge pa poceni in pravočasno opraljene. — Zamenjujemo tudi jedilno olje za bučnice, sončnice in oljna semena.
MLIN IN OLJARNA
ČRNCI-APAČE
Naj bo leto 1956 srečno in veselo za vse naše cenjene stranke in prebivalce Pomurja!
Naš glavni smoter je: boriti se za napredek kmetijstva! Hočemo ga uresničiti tudi s tem, da bomo v prihodnjem letu še bolj pomagali članom in ostalim kmetovalcem — tako v okviru kmetijskih odsekov, z odkupom poljskih pridelkov in živine, s kakovostnim blagom in potrebščinami za kmetovanje v trgovski poslovalnici
KMETIJSKA ZADREGA, Pertoča
Srečno in veselo Novo leto vsem prebivalcem poslovnega okoliša in delovnim Pomurcem!
Izdelujemo in prodajamo kakovostno zidno in strešno opeko raznih vrst in modelov
OPEKARNA - Ljutomer
Delovni kolektiv želi obilo uspehov v novem letu 1956 svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem.
Nudimo vam sortirano tekstilno, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah.
Kulturna postrežba!	Obiščite nas!
TRGOVSKO PODJETJE
»PRESKRBA«
KBIŽEVCI pri LJUTOMERU
Sreče polno Novo leto želi cenjenim odjemalcem
KOLEKTIV
Naše poslovanje je čedalje bolj usmerjeno h kmetijstvu in razvoju zadružništva v našem okolišu. — Odkupujemo sadje, vino, poljske pridelke in druge dobrine za potrošnike. — Kmetovalcem posredujemo umetna gnojila, zaščitna sredstva in druge potrebščine za kmetovanje. — V naših trgovskih poslovalnicah Kapela in Janžev vrh boste vedno solidno postreženi z raznovrstnim blagom za dom in gospodinjstvo.
Kmetijska zadruga
Kapela
Srečno in veselo Novo leto vsem članom in prebivalcem pokrajine ob Muri!
Pridelujemo semensko žito in zelenjadna semena. — Prodajamo plemenske svinje, bike in ostavljene svinje.
KMETIJSKO
GOSPODARSTVO
ČRNCI-APAČE
Članom našega delovnega kolektiva, radgonskim občanom in delovnim ljudem Pomurja srečno in veselo Novo leto!
Opravljamo manjša in večja gradbena dela ter popravila solidno, po željah in naročilu cenjenih strank. Z našimi uslugami boste vedno zadovoljni.
REMONT
GRADBENA OBRT
LENDAVA
Tudi v prihodnjem letu vam bomo vedno pri roki, zato želimo, da bi bilo srečno in veselo za vse naše poslovne prijatelje.
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
10
V novo leto 1956 stopamo z vedrimi pogledi in obeti za vsestranski napredek naše občine, našim prebivalcem in delovnim ljudem Pomurja pa želimo obilo uspehov na tej poti
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS
Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor RKS Obč. gasilska zveza
VIDEM OB ŠČAVNICI
VG RADGONA - obrat VIDEM KZG BUČKOVCI ŽAGA IVANJCI KZ IVANIČI KZ STARA GORA KZ OKOSLAVCI KZ BUČKOVCI KZ VIDEM OB ŠČAVNICI KZ BERKOVCI
KNJIGARNE IN PAPIRNICE
,DobrA knjigaʼ M.Soboia - ,Vesnaʼ Lendava - Radgona in Ljutomer
Leposlovne in druge knjige -zemljevidi - risanice - šolske knjige in potrebščine - papir tiskovine in razni obrazci
POMURSKA
TISKARNA
POMURSKI
VESTNIK
KNJIGE LEPAKI BROŠURE TISKOVINE OSMRTNICE ČESTITKE PISEMSKI PAPIR POSETNICE RAČUNI VABILA ITD.
ČASOPISNO IN ZALOŽNIŠKO PODJETJE
POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA
KOCLJEVA 7 TELEFON 53
OGLASI
REKLAME
NAROČNIŠKI
ODDELEK
KNJIGOVEZNICA
LJUTOMER
Naše tiskarske storitve so kakovostno opravljene, saj imamo najmodernejše stroje in grafične naprave.
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
1956
O-B-M-U-R-S-K-A Z-A-L-O-Ž-B-A
LEPOSLOVNE KNJIGE --BROŠURE -- PUBLIKACIJE
POMURSKI VESTNIK. 29. decembra
11
Naš glavni
smoter je:
zadovoljiti
slehernega
odjemalca in
potrošnika, ki se
oglasi v naši
poslovalnici!
NA MALO!	NA VELIKO!
Usnje vseh vrst in čevljarske potrebščine dobite v Trgovskem podjetju
»USNJE«
MURSKA SOBOTA
Štefana Kovača ul. 12 Telefon 132
Vljudna in solidna postrežba!	Velika izbira blaga!
Delovni kolektiv želi obdržati zaupanje svojih cenjenih strank in odjemalcev tudi v nastopajočem letu 1956 in jim želi obilo uspehov na življenjski poti
Če hočete po dostopni ceni kupiti dobro orodje za obdelovanje zemlje, štedilnike, pločevino, kuhinjske in druge potrebščine, potem ne oklevajte, marveč se takoj oglasite pri
TRGOVSKEM PODJETJU
»ŽELEZO« M. Sobota
in se prepričajte o vljudni in solidni postrežbi.
Kolektiv pozdravlja ob Novem letu svoje cenjene stranke in poslovne prijatelje ter jim želi tudi v bodoče vse najboljše
Galanterijske
izdelke
za gospodinjstvo in dom ...
Sadne
in vinogradniške škropilnice, trierje in druge manjše stroje za kmetovanje ... Druge
potrebščine, ki jih potrebujete v vsakdanjem življenju, na izletu, v planinah ... izdelujejo v
PANONIJI
Industrija kovinske galanterije
MURSKA SOBOTA
Delovni kolektiv podjetja želi vse najboljše v novem letu 1956 svojim cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in sovrstnikom v Pomurju!
Zadružnikom Pomurja — kolektivom kmetijskih zadrug, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem srečno ih veselo Novo leto! Naše čestitke spremlja želja, da bi v prihodnjem letu še bolj napredovali na področju zadružništva
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA
	
Murska Sobota
Skupaj s kolektivi svojih obratov:
CVETLIČARNA — TEHTNICA — POGREBNI ZAVOD — PREVOZNIŠTVO — KLAVNICA — ZIMSKO IN LETNO KOPALIŠČE
ŽELI
 ZAVOD ZA KOMUNALNE STORITVE
V MURSKI SOBOTI
svojim cenjenim strankam, prebivalcem soboške občine in drugim poslovnim prijateljem srečno in veselo Novo leto!
Z našimi mlevskimi izdelki so cenjeni potrošniki vedno zadovoljni, ker so kakovostni, naše storitve pa vedno ob pravem času in strokovno opravljene. Tudi v prihodnjem letu se bomo trudili, da bomo vedno kar najbolj ustregli željam naših odjemalcev
in poslovnih prijateljev
MLINSKO PODJETJE
Murska Sobota Lendavska ul. 47 - Tel. 57
S tem zagotovilom stopamo v Novo leto in želimo našim cenjenim strankam in odjemalcem vse najboljše
Tudi v prihodnjem letu priporočamo svojim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem svoje izdelke in jim zagotavljamo, da se bomo tudi v bodoče s primerno kakovostjo in konkurenčnimi cenami potegovali za njihovo naklonjenost
DELOVNI KOLEKTIVI
SPLOŠNEGA MIZARSTVA »JELKA« SPLOŠNEGA PLESKARSTVA PARNE PEKARNE PEKARNE KOLARSTVA VRVARNE
MURSKA SOBOTA
ter jim želimo obilo uspehov in sreče v nastopajočem letu 1956
Srečno in veselo Novo leto vsem članom kmetij-
skih zadrug, sosednjim kolektivom in drugim
našim poslovnim prijateljem
POPRAVLJAMO KMETIJSKE STROJE VSEH VRST VRŠIMO SERVISNE PREGLEDE ZA STEYER. DEUTZ. UNIMOG IN MERCEDES
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
12
MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE —
ZA BOLJŠO BODOČNOST NAŠIH DELOVNIH LJUDI ŽELIJO V LETU 1956
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL
Občinski komite ZKS
 L
 J
U
T
O
M
E
R
Naj bo leto 1956 leto novih zmag in blestečih uspehov za dobrobit naše občine in socialistične domovine
Občinski ljudski odbor
Murska Sobota
Srečno in uspehov polno Novo leto vsem delovnim kolektivom in prebivalcem naše občine!
SAMO NA VELIKO!
SAMO NA VELIKO!
Naše pomurske trgovine si bodo zajamčile poslovni uspeh, če bodo nabavljale špecerijsko, manufakturno, galanterijsko in drugo blago v veletrgovini
»POTROŠNIK«
MURSKA SOBOTA
ki ima v svojih specializiranih skladiščih veliko in pestro izbiro blaga različnih vzorcev in kakovosti.
Kolektiv »Potrošnika« želi svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem obilo uspehov v nastopajočem letu 1956.
Svojim strankam in poslovnim prijateljem želimo srečno in veselo Novo leto!
»Pečarstvo« Murska Sobota
Izdeluje prvovrstne keramične peči in druge izdelke — Po zmernih cenah izvršujemo tudi razna popravila
Sir raznih vrst — čajno maslo — mleko z veliko hranljivostjo in kakovostjo izdelujejo v zadružnem podjetju
„Mlekopromet” LJUTOMER
Delovni kolektiv želi svojim cenjenim strankam in odjemalcem srečno in zadovoljstva polno novo leto 1956
SPLOŠNO KLEPARSTVO
»DIBELČAR« — RADGONA
želi svojini strankam srečno in veselo Novo leto in se priporoča tudi za naprej!
KMETIJSKA ZADRUGA V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU odkupuje vse poljske pridelke in živino
Svojim članom in ostalim potrošnikom posreduje manufakturno, špecerijsko in galanterijsko blago, umetna gnojila, zaščitna sredstva itd.
KOLEKTIV ZADRUŽNIKOV IN USLUŽBENCI
KMETIJSKE ZADRUGE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
želijo vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in sozadružnikom Pomurja srečno Novo leto in obilo uspehov pri nadaljnji graditvi socialistične domovine
Opravljamo zidarska in druga v gradbeno stroko spadajoča dela — vestno, solidno,
strokovno in pravočasno
GRADBENA OBRT
»ZIDAR«
MURSKA SOBOTA
Ob novem letu 1956 naše najboljše želje vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in sorodnim kolektivom v Pomurju!
KMETOVALCI — POZOR!
Vsak pridelovalec, ki zamenja sončnice pri svoji kmetijski zadrugi, lahko kupi 20 % sončničnih pogač od količine oddanih sončnic s
15 odstotnim popustom — po 15 din za kg
Za 100 kg nezluščenega bučnega semena dajemo 15 kg pristnega bučnega olja
TOVARNA OLJA
SLOVENSKA BISTRICA
ODKUPIVA POSTAJA
Murska Sobota
LENDAVSKA 46	 TEL. 10
Ob Novem letu pozdravljamo svoje cenjene stranke in poslovne prijatelje ter jim želimo vse najboljše
CIGARETE — TOBAK — CIGARE — VŽIGALICE
NABAVLJA IN RAZPRODAJA
TRGOVSKO PODJETJE
„TOBAK”
MURSKA SOBOTA
Skladišča M. Sobota in Lendava s svojimi poslovalnicami
Srečno in uspehov polno novo leto 1956 želi kolektiv vsem svojim cenjenim odjemalcem, kolektivom trgovin, trafik in kmetijskih zadrug.
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
13
Odkupujemo poljske pridelke, živino, zdravilna zelišča in druge dobrine za potrošnika. V okviru naših kmetijskih odsekov si prizadevamo, da bi kar najbolj pomagali članom in drugim kmetovalcem; njih oskrbujemo z umetnimi gnojili, semenjem, manjšimi stroji in orodjem za kmetovanje, z zaščitnimi sredstvi.
Opravljamo tudi usluge z zadružnim traktorjem in mlatilnico.
V naših poslovalnicah boste vedno solidno in pravočasno postreženi s špecerijskim, manufakturnim in galanterijskim blagom — skratka: s potrebščinami za dom in gospodinjstvo.
KMETIJSKA ZADRUGA
TIŠINA
Srečno in veselo Novo leto želimo vsem občanom M. Sobote in delovnim ljudem v Pomurju! Naj bo prihodnje leto kronano še z večjimi uspehi na področju kmetijskega zadružništva.
Vedno, ko se boste ustavili v naših poslovalnicah, boste postreženi solidno in pravočasno s kakovostnim špecerijskim, manufakturnim, galanterijskim in železninskim blagom.
— Velika izbira blaga. — Zmerne cene!
Svojim članom posredujemo stroje in druge potrebščine za uspešno kmetovanje, gospodinjam pa za dom in kuhinjo. Odkupujemo poljske pridelke, živino in les. — Opravljamo druge usluge s traktorjem in zadružnimi stroji.
KMETIJSKA
ZADRUGA
GORNJA
RADGONA
Srečno in veselo Novo leto vsem pomurskim zadružnikom!
Izdelujem in popravljam posodo in druge kleparske izdelke
ROMAN KOLARIČ
Splošno kleparstvo
APAČE
Mojim strankam srečno in veselo Novo leto!
Če hočete biti dobro postreženi s kakovostno domačo kapljico in pristnimi
toplimi in mrzlimi jedili, potem se vedno oglasite pri nas, ko vas bo pot zanesla v naše obmejno mestece.
Restavracija „Pri kolodvoru”
Gornja RADGONA
Našim gostom in poslovnim prijateljem srečno in veselo Novo leto!
Svojim cenjenim odjemalcem želimo srečno Novo leto in jim še nadalje priporočamo svoje kakovostne usluge, posebno pa pečenje prekmurskih vrtankov.
Parna pekarna
v Murski Soboti
Kidričeva ulica 1
Tudi v letu 1956 boste vljudno postreženi s kakovostnim blagom v Trgovskem podjetju
PREKMURSKI
MAGAZIN
Murska Sobota
Poslovalnice:
»Tekstil - Galanterija«, Slomškova 6
»Špecerija«, Kolodvorska 7 »Živila«, Štef. Kovača ulica Beltinci in Cankova.
Delovni kolektiv še nadalje priporoča cenjenim odjemalcem svoje blago in jim želi srečno in veselo Novo leto!
Našim cenjenim odjemalcem želimo mnogo uspehov v novem letu 1956 in se jim priporočamo za nadaljnje zaupanje!
Trgovsko podjetje »KOVINA« Murska Sobota - Titova ulica štev. 9
Delovni kolektiv
VARČEVANJE — VAŽEN VIR ZA ČLOVEŠKO BLAGOSTANJE!
Varčujte in vlagajte svoje prihranke v naš denarni zavod, ki Vam vedno jamči za varnost vloge. Upoštevajte ljudski pregovor: zrno do zrna pogača, dinar k dinarju palača! Tajnost vlog zajamčena. Primerne obresti!
		
Mestna hranilnica
Murska
Sobota
Komunalna banka
Svojim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno Novo leto!
osvežuje, krepi in zdravi
delovnega človeka!
Delovni kolektiv Slatinskega podjetja
RADENCI
Skladišča: MURSKA SOBOTA, MARIBOR
želi svojim odjemalcem in gostom SREČNO IN VESELO NOVO LETO!
Pri nas vedno: vljudna in solidna postrežba, kakovostno in raznovrstno špecerijsko, galanterijsko in manufakturno blago.
Kolektiv
Trgovine „VRELEC” Radenci
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1956!
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
14
Obleko po meri in po želji vam solidno in po zmerni ceni sešijejo v krojaški in šiviljski delavnici
»MODA«, G. Radgona
Delovni kolektiv želi svojim strankam in pRebivalcem radgonske občine vse najboljše v novem letu 1956!
Mlinarske storitve
STANKA JUREŠA
v BORECIH pri LJUTOMERU
so vedno ob pravem času in kakovostno opravljene. Mojster želi svojim strankam srečno in veselo novo leto 1956!
Odkupujemo živino in drobnico v mesnicah, ki jih imamo v Radgoni, boste vedno postreženi s svežim in kakovostnim mesom.
KLAVNICA,
Gor. Radgona
Kmetovalcem našega okoliša in cenjenim strankam obilo  uspehov v letu 1956!
Prebivalcem svojega poslovnega okoliša, predvsem pa še stanovskim kolektivom v Pomurju in Sloveniji
želi srečno in veselo Novo leto
Delovni kolektiv
POŠTE
Gornja Radgona
Trudimo se, da bi bila pošta hitra kakor ptica in natančna kot ura.
Le dajmo ga, pristnega štajerskega! — ki ga dobite vedno v gostilni
„PRI VESELEM KMETU”
V APAČAH
Ob Novem letu tudi naše najboljše želje cenjenim gostom!
Vljudna postrežba in velika izbira blaga tudi v prihod njem letu!
Tekstilna trgovina
,IZBIRAʻ
Murska Sobota
Kolektiv želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo Novo leto!
Opravljamo raznovrstna popravila po primernih cenah, svoje usluge priporoča še v nadalje
KOLEKTIV
,URARSTVAʼ
MURSKA SOBOTA
in želi svojim cenjenim strankam srečno in veselo Novo leto!
Raznovrstno tehnično blago: dvokolesa, razne nadomestne dele, radioaparate, pohištvo, električne pečice, likalnike in še marsikaj za dom in gospodinjstvo dobite po dnevnih cenah
v trgovini s tehničnimi predmeti
»TEHNOPROMET«
MERSKA SOBOTA

Svojim cenjenim od jemalcem se zahvaljuje za dosedanje zaupanje in jim želi srečno in veselo Novo leto
Kolektiv
Kolektiv zadružnikov in uslužbenci
KMETIJSKE ZADRUGE
Rogaševci
s poslovalnicami:
JURIJ,
SOTINA, KRAMAROVCI
Odkupujemo kmetijske pridelke vseh vrst po najvišjih dnevnih cenah. Prodajamo potrošno blago vseh vrst, reprodukcijski material, umetna gnojila itd.
želijo prebivalcem svojega poslovnega okoliša srečno in veselo Novo leto — obilo uspehov pri socialistični graditvi v prihodnosti.
Izdelujemo stanovanjsko in stavbeno pohištvo solidno in po zmernih cenah. — Po željah in naročilu! — Delovni kolektiv
MIZARSTVA IN ŽAGE
ČRNCI - APAČE
si prizadeva po svojih močeh, da bi kar najbolj zadovoljil svoje stranke in cenjene odjemalce, katerim želi srečno in veselo Novo leto!
Na radgonskem območju opravljamo vsa zidarska in v gradbeno stroko spadajoča dela — po željah in naročilu investitorjev in cenjenih strank. — Izdelujemo tudi stanovanjsko in stavbeno pohištvo dobre kakovosti in različnih tipov
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
GORNJA RADGONA
Srečno in zadovoljstva polno Novo leto vsem našim cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom v Pomurju!
DELOVNI KOLEKTIV
Kmetovalcem Apaške kotline toplo priporočamo, naj se pridružijo našim članom, kajti le z združenimi močmi bomo lahko bistveno napredovali v našem kmetijstvu. — Odkup poljskih pridelkov, živine in lesa. — Z našimi uslugami boste vedno zadovoljni, saj so poceni in dobro opravljene. — V trgovskih poslovalnicah dobra izbira blaga za dom, gospodinjstvo in domače gospodarstvo.
KMETIJSKA ZADRUGA
APAČE-LEŠANE
Prebivalcem Apaške kotline in pomurske krajine naše najboljše želje za prihodnje leto, v katerega stopamo z novimi nadami in obeti!
V gostilni „PRI PREKMURCU“ v APAČAH
je vedno dosti gostov zaradi dobre kapljice in vljudne postrežbe. — Cenjenim gostom srečno in veselo Novo leto!
Izdelujem obleko po željah in naročilu
JOSIP AMON, krojač
Apače
Srečno in uspešno novo leto 1956!
Izdelujem kakovostno pohištvo
ŠTEFAN HORVAT
Splošno mizarstvo
Apače
Srečno in zadovoljstva polno leto 1956!
Poslužujte se mojih storitev
JANEZ GJUREČ, mizar Gornja Radgona
Trg Svobode 2 Srečno in veselo Novo leto!
Prvovrstno tekstilno blago lahko kupite po zmernih cenah v tekstilni trgovini
,TKANINAʼ
Murska Sobota
Kolektiv se priporoča in želi svojim odjemalcem mnogo uspehov in sreče v novem letu 1956!
Usnje, čevljarske in torbarske potrebščine ter druge izdelke naše usnjarske industrije dobite po zmernih cenah
,RUNOʼ
M. Sobota
Čevlji kakovostne izdelave! Vljudna postrežba!
Srečno in uspehov polno Novo leto cenjenim odjemalcem!
Odkupujemo, šolamo in prodajamo kakovostna domača vina in jabolčnik. V gostilnah zahtevajte vedno naše buteljčno in odprto vino
VINARSKA
ZADRUGA
zadružno podjetje z vinom
LJUTOMER
Našim članom in delovnim ljudem Pomurja srečno in veselo novo leto 1956!
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
15
Zgodba o gujdeku in še kaj
Moram priznati, da po naravi nisem plah človek in da me večkrat obide tudi kakšna korajža, ki pa se nikoli ne konča tako, da bi me lahko kdo zmerjal, da se vdajam notranjim učinkom in da grozim svoji okolici z nekulturnimi izpadi, kakor me je zmerjal neki one in mi obešal še hujše grehe. Pa mu povem kar na tem mestu, da laže in da ga krasi lepa merica potuhnjenosti in neiskrenosti.
Je pa dobila moja korajža tisti dan čisto drugačno obliko. Kajti ko sem prišel domov, me je sprejela žena z divjim krikom — sprva sploh ni prišla do besede — in zobje so ji čudno poskakovali v ustih, čeprav se hi še spajdašila s tukajšnjim zobarjem, ki nasaja v čeljusti nove zobe.
Je zakričala: »Pomisli, mož, petdeset dinarjev hočejo imeti od kilograma, ti vragi! Pomisli, petdeset dinarjev! Ali je to pravica?«
No jaz, miren človek, kdo bi mi zameril, sem gledal prepadeno vanjo. Pa sem ji dejal kljub temu nežno: »Ljuba, pomiri se! Tvojemu srcu. ki te tako rado zbada, bi kanilo škoditi! — Toda, ne razumem te, na kakšne kilograme in dinarje meriš!«
»Tepec,« je siknilo iz nje, »mar hodiš po svetu z zaprtimi očmi! Na svinjske kilograme vendar! Tak bedak!«
No, resnici na ljubo moram reči da me žena navadno ne zmerja, zato mi je bilo njeno duševno stanje
zdajci tembolj sumljivo. Da ne bi prišel na dan z nekulturnimi izpadi, kot mi jih očita tisti rdečelasi one, sem dejal še bolj milo: »Tak, ljuba, ali ne bi malo legla? V domači lekarni imamo še nekaj baldrijanovih kapljic. Pomagale ti bodo!«
Zdaj pa so nastale še hujše, težave, kajti je moja žena resolutna in ji je prava figa, kar se danes ne dogaja redko, zabrusiti komurkoli resnico v obraz.
In je dejala divje: »Ali veš, kaj se pravi petdeset dinarjev za kilogram? Saj nas bo vzel še vrag! Ti pa mi ponujaš baldrijanove kapljice. Saj bom iz sebe, če me ne bo preje še kap!«
In je zasopla, da je še meni vzelo sapo. Ostalo mi je je še toliko, da sem vprašal nežno: »Tak, ženka, kakšni svinjski kilogrami ti rijejo po glavi: Vsa pamet me je zapustila in ne vem, kaj misliš!«
Ona: »Vem, da nič ne misliš, pa boš moral sedaj! Spodnja soseda mi je rekla, da bo pobrala država od vsakega zaklanega gujdeka po novem letu za kilogram po petdeset dinarjev. In mi imamo vendar pujska, ki ga redim že pol leta. To menda že veš! Ga naj redim mar za državo! Ti je zdaj jasno?«
Jaz: »Ženka, to ne bo držalo! Soseda si je zgodbo o petdesetih dinarjih izmislila ali pa jo ji je kdo natvezil.«
Ona: »Kaj?! Natvezil? Mar mi je tudi natvezila, ko mi je zašepnila zastran soli, naj si jo nabavim, preden bo prepozno, se pravi, preden bo zmanjkalo še soli? Kaj? No, ali je imela prav? A!«
Jaz: »No, da, glede soli bi nekako držalo. Toda ker so jo kupovali tako noro kot ona, jo je moralo zmanjkati.«
Žena: »Glej ga, glej, modrijana! Saj govoriš kot kakšen aktivist, oni ta pravi, ne oni, ki je aktivist po svoji službeni potrebi! Hvala bogu, da te takrat nisem poslušala! In te tudi sedaj ne bom. Pred novim letom gre pujs pod nož, država pa naj se obriše pod nosom za onih petdeset dinarjev za kilogram. Pod nosom, ti pravim! Tako bo, da veš!«
Jaz: »Ampak, ljuba, saj so ga še same kosti, do novega leta pa tudi ne vem, če se bo nabralo kaj prida na njem. Treba je pomisliti, preudariti.«
Ona: »Sem že in ne maram več preudarjati. To naj bo tvoj posel, ki si itak za figo in misliš, da je politika vsa modrost, ki jo premore svet. Človek mora imeti tudi občutek in smisel za gospodarstvo. No, in ti? Bereš celo kopico časopisov in se brez potrebe držiš zraven pametno, kot bi iskal po časopisih novo Ameriko, da bi jo odkril. Smisel za go-
spodarstvo, vidiš, to bi ti bilo potrebno, za gospodarstvo,« je še zatulila, da so jo menda slišali še sosedje, ki itak radi vlečejo vse na ušesa, sicer ne bi imeli kaj razkladati ljudem, ki so take vrste kot oni one, ki me je proglasil za vrtalca napak, kot da bi bil to moj edini posel na svetu.
Jaz: »Potem pa je zadeva dognana in bi bilo vse prigovarjanje za odložitev kolin odveč in je ta zadeva resnejše narave, kot pa kakšna mednarodna konferenca, ki jo modri državniki odlagajo kot kakšen kužek ono zadevo tam zadaj na cestah in jarkih. Vse besede bi bile torej brez haska?«
Ona vsa žareča: »Tako je! Zadel si! Vendar enkrat nekaj pametnega od tebe. Glej, da boš priskrbel pravočasno mesarja, — soli itak ni večin je imam, hvala bogu, vsaj za deset let — najdi kjerkoli čreva, spile za koline in nekaj pijače! Razumel!«
Jaz čisto resignirano: »Bom, ljuba moja! Sosede pa ne bomo vabili na koline, ker ne gloda rada kosti. Bomo naredili pač več hladetine! Kaj hočemo!«
Potem sem šel še v klet, kjer ima naš gujdek svoje domovanje, več jih itak nimamo več, ker sem državni uslužbenec, in mu s tresočimi rokami podržal pod gobec nekaj zrn narabutane koruze — škode nisem napravil nobene, ker sem jo organiziral na državnem sektorju, ki je itak splošno-ljudska last... Gujdek jih je, to je tisti gujdek, ki je tudi postal žrtev petdesetih dinarjev za kilogram, hvaležno pozobal in otožno zakrulil. Potem pa sem vzdihnil, saj se mi je storilo tako milo, ko sem pomislil, da bo moral doživeti pujs predčasen konec in da usoda niti njemu ne prizanaša.
Napisal Bahirov Tunek
Okrajna gasilska zveza Murska Sobata
obvešča:
Sporočamo vsem PGD, da je rok za dostavo tromesečnih poročil za IV. tromesečje
1955	5. jan. 1956. Poročila naj dostavijo PGD pristojnim občinskim zvezam, te pa naj zbirnike poročil pošljejo do 8. jan. 1956. Po tem roku bomo upoštevali za vsa PGD, ki poročila ne bodo poslala, stanje po III. tromesečju.
Vabimo PGD, da izkoristijo zimske večere za tečaje za izprašane gasilce. Opozarjamo, da društva, ki ne bodo imela izprašanih gasilcev, ne bodo deležna nobenih olajšav pri materialu.
Vsi sektorski štabi naj pregledajo posamezna gasilska društva. Pri ocenjevanju se je treba ravnati po navodilih o ocenjevanju PGD, bilten št. 11/55.
Tečaj za podčastnike se prične 5. jan.
1956	ob 8. uri zjutraj.
Srečno, veselo in uspehov polno novo leto 1956 želimo vsem gasilcem, gasilkam, mladincem, mladinkam, pionirjem ter funkcionarjem z željo, da bodo vložili vse sile in napore za izboljšanje požarne varnosti in razvoj naše organizacije!
Iz pisarne OGZ
Naj bo novo leto 1956 srečno in kronano še z večjimi delovnimi uspehi — za vse naše občane, delovne kolektive in prebivalce pokrajine ob Muri
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI KOMITE ZKS
GORNJA RADGONA
Če se hočete srečati z Novim letom v prijetnem razpoloženju, potem se boste prav gotovo udeležili
SILVESTROVANJA
ki ga prireja soboško TVD »PARTIZAN« v svojem domu
v soboto, 31. decembra od 19. ure dalje
Igrala bo priznana godba. — Topla jedila si boste lahko izbrali po jedilnem listu. — Cena vstopnici je 50din.
Stopite v novo leto 1956 veseli in prijetno razpoloženi!
Napisa Šabjenov Franček
Vesele prleške štorije
PAKET S TUJINE
Kajerekova Tunika je dobila paket od svoje tetice z Nizozemskega. Tetica ji večkrot kaj pošle. Pa je dobila blago. Gda je duma paket odprla, no je vidla blago, bla je fse srečna, pa je fčasih nesla blago k švelji. Pojdoč je vsokemi, kerega je srečala, rekla: »Ti, jaz po sen dobila paket z Nizozemske. Tetica so mi poslali blago. To ti je blago. Enok duže drži kak našo.« Močnikov Stanko pa še ji je reka: »Ka se boš le hvolila, se je našo blago glih tak močno no dobro kok drügo. Veš ka more biti dobro, vači ga pa ne bi izvožali. Se si ja štela venda f cajtingah.« Tunika se jemi je samo nasmijola no šla dale. Švelja jo je lepo sprejela. Tüdi joj je fčasih povedala, od kot je dobila blago no koko more biti. Gda pa je švelja paket odprla no si blago dobro poglednola, je rekla: »Tunika, to blago si dobila? Toto blago je
ja z majšperške tovarne blaga pri Ptüji. Vidiš, kaman fse izvoža naša držova blago. Te pa pravijo ka je našo blago zanič. Če bi blo zanič, ga druge držove gvišno ne bi
küpüvale.« — Z dugin noson je šla Tunika domo, pa je nikomi ne povedala, kako blago je resen dobila.
PRLEK PROFESOR
Prleki smo fsi veseli no lüštni lidje. Gda smo ge fküper, si kajšte gučimo. Žobotov Matjoš so profesor. Uni pridejo skoro fsoke počitnice domo. Gdašte nan po večerih provijo kaj iz svojega živleja. Enok so nam to pravili: »Loni je dela en dijok maturo iz angleščine. Jegovo nalogo smo mogli pregledniti trije. Prvi je zato doba deset dinarov, drügi dvo pa vsoki pet dinarov. Jas sen si misla, ka mi nedo poslali tistih pet dinarov, se je bila samo ena nologa. Pa sen doba tistih pet dinarov. To se mi je smešno zdelo, no sen napisa s tega vic, pa ga posla f Pavliho. Za vic pa sen doba štiristo dinarov. E, se je ne spločalo?«
MARTIN SE JE KOPA
Letos poleti sma se šla enok kopat z Martinon. Pa bi se un skoro ftopa. Kumer sen ga reša. Gda ba je na sühen, mi je reka: »Ne gren se več kopat, pa sploh ne grem več pret vodo, dočik se nemo nafča plavati.«
Mirko Sterman:
Hüda müha
Preklicani Verženci majo kakor šintar psa, svojo müho sploh na lanci, ka jih ne bi pikala.
V vsaki hiši jo cenijo, naj bo vöjcar ali škof.
Še pri skledi je ne manjka naj bo šintar ali grof.
Kaj na svetu bi začeli, če te živine ne bi blo.
Vsi bi vendar zasmrdeli, če jih ne bi pikalo.
SMRT V MOLITVI
Nekoč je bil neki Martin pri vojakih, pa je pozabil na svoj materinski jezik. Govoril je po srbski. Prvo noč je spal na hlevu.
Mati (ga pokliče): Martin!
Martin: Molim!
Mati je mislila, da Martin v resnici moli.
Mati (pokliče ga drugič): Martin!
Martin: Molim!
Mati: Kaj pa je, da tako dolgo moli?
Martin je še tri dni molil, ko ga je klicala mati, potem pa je od lakote umrl.
Bistričan
Kar si zagrešil lani, popravi letos. Zaklanega prašiča pravilno oderi in oddaj kožo
KOTEKSU,
ki plača za I. razred kož svinj slovenske pasme 200 din za kg.
10
Življenjska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana
Nepričakovano gostoljubje
Vojna bolnica v Seifu je nosila samo ime bolnice. Sicer je bila prej vse drugo kot zdravstvena postaja. V bolniški sobi nas je ležalo štirideset težjih in lažjih ranjencev, bili pa smo ušivi in umazani, da nas je bilo same sebe strah. Edini zdravnik nas ni utegnil niti vseh pregledati, kaj še zdraviti in nadzorovati, nune pa so hodile raje k maši, kot pa da bi skrbele za ranjence.
Še vedno nisem mogel hoditi, rana na nogi pa se mi je lepo celila. Med stokanjem in preklinjanjem težjih ranjencev so mi kaj počasi minevali enolični dnevi. Nekaj sprememb in razvedrila so prinašali v bolnico obiski žena in deklet francoskih kolonistov, ki so nam prinašale darila.
Neke nedelje se je ob moji postelji, ki je stala tik ob vratih, ustavila mlajša, postavna Francozinja in me nagovorila. Ker ni bilo v neposredni bližini nobenega stola, je hotela sesti kar na mojo posteljo.
—	Oprostite, mi smo ušivi — sem jo posvaril. Skočil sem iz postelje in po eni nogi odskakljal po stol. Potem je posedela in me spraševala o vsem mogočem. Dejal seru ji. da sem Jugoslovan. Opa?il sem tudi, da se ji smilim. Obdarila me je z vsem, kar je prinesla s sabo, s cigaretami, vinom, piškoti. Povedala mi je tudi, da se je njen tast 1918. leta boril v Srbiji skupno s srbsko armado in da zna nekaj srbski.
—	Poslala ga bom, da vas obišče . . . Kam pa sicer mislite na dopust, ko vas bodo odpustili iz bolnice?
Na to še sploh nisem pomišljal. Zato sem ji hekaj govoril o morju, kjer so baje neka okrevališča za legionarje.
—	Ali bi hoteli k nam na farmo? V okolici ... — me je vprašala kar naravnost, še preden sem končal svojo misel.
—	Hvala. Rad bi. Samo s čim vam bom poplačal dobroto?
—	Tast je pripovedoval, da so ga v naši deželi — ko se je boril za nas — lepo sprejeli. Vi ste se borili za nas.
Zato je naša dolžnost, da vam izkažemo na nek način našo hvaležnost . . .
Francozinja se je po teh besedah ozrla naokrog po sobi in iznenada povabila na farmo še dva ranjenca — legionarja, enega Francoza in enega Španca.
Vsi trije smo bili presenečeni zaradi tega vabila.
Naslednjega dne je odprl vrata naše bolniške sobe
šestdesetletni mož in povprašal zame. Bil je to Francozinjin tast, stari Odiraux.
— Hej, zdravo sinko! — me je pozdravil v trdi srbščini in nadaljeval: — Kako živiš? Si lačen?
Ker se je osebno poznal z našim zdravnikom, se je z njim zmenil, da bom lahko zapustil bolnico, kakor hitro si bom lahko sam obul čevelj. Ko sem zvedel za to, sem si prihodnjo soboto s precejšnjo muko navlekel čevelj na operirano nogo in čez dobro uro nas je vse tri Odirauxov avto že potegnil na farmo naših gostiteljev. V Odiraxovem domu smo se pošteno spravili v red, okopali, obrili in preoblekli v civilno obleko. Delati so nam tako rekoč prepovedali, zato smo se več ali manj gostili in si ogledovali domači mlin ter razsežno posestvo. Včasih so nas z avtom odpeljali celo v Seif, v kino.
Odirauxovi so bili premožni, sicer pa dobri in gostoljubni ljudje. Petintridesetleten gospodar, ki je zaradi delne ohromelosti nog težko hodil, je vodil mlin in razen tega skrbel tudi za donosno kmetijsko farmo. Radost družine, delavcev in nas treh legionarjev pa so bili trije Odirauxovi fantki. Najstarejši je bil star 12 let, najmlajši — Giraux pa tri leta. Z Girauxom sva kmalu postala najboljša prijatelja. Igral sem se z njim in mu v preprosti francoščini pripovedoval pravljice. Naenkrat sem mu pletel tudi prekmurske pametnice iz pontovca, ki jih je bil posebno vesel. Zato tudi ni nič čudnega, da se je močno navezal name in da je z mano hodil celo spat.
Pri Odirauxovih sem preko radia tudi prvič na lastna ušesa slišal vesti o borbah v Jugoslaviji.
Po enomesečnem dopustu sem se poslovil od gostoljubnih domačinov in se javil svoji edinici v Forét Marmora. Ker pa so mi tu odobrili še šestnajst dni dopusta, sem se znova odpravil k Odirauxovim. Na njihovi farmi sem v času bivanja na afriških tleh preživel zares lepe dni.
Bakan z malim Girauxom na rokah
POMURSKI VESTNIK, 29. decembra
16