NO.
Ameriška Domovi ima
O/VI Ei

AMCRICAN IN SPIRIT K>R€1@N IN LANGUA@€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 29, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€W$PAP€fi
ŠTEV. LXIII
VOL. LXIII
Predsednik napovedal odločen boj K-K-K!ami
Predsednik Johnson je pretekli petek objavil prijem osumljencev umora Mrs. A. Luizzo in napovedal, da bo odločno nastopil proti Ku-Klux-Klanu, ki naj bi bil v ozadju tega umora.
WASHINGTON, D.C. -j- Predsednik je komaj dobro končal s slovesnostmi ob sprejemu in počastitvi astronavtov Grissoma in 'iounga, ki sta v torek tako u-spešno poletela v vesolje, da je imenoval ta dan “dan ponosa Združenih držav,” ko je dobil sporočilo, da je FBI izsledila in Prijela morilce Mrs. Antonio Luizzo. Vrnil se je pred mikrofon in pred televizijsko kamero sredi med direktorjem FBI Hooverjem in pravosodnim tajnikom Ratzenbachom objavil imena štirih prijetih osumljencev.
Predsednik L. B. Johnson je resen in ogorčen dejal, da so Mrs. A. Luizzo “umorili sovražniki pravice, ki so skozi deset-ietja uporabljali vrv in puško, srnolo in perje za strahovanje svojih sosedov.”
“Oni so napadli ponoči — kot splošno delajo — ker njihovi smotri ne prenesejo dnevne sve-ilobe,” je dejal predsednik in nato pripomnil, da se je proti mmu boril njegov oče in da se Mri tudi on sam. To borbo hoče nadaljevati z vso odločnostjo. Pripadnike Ku - Klux - Klana je Pozval, naj se vrnejo v dostojno družbo, dokler je še čas, vse pripadnike oblasti pa, naj “vztraja-•i° na pokorščini zakonom in spoštovanju pravice.”
Na vprašanje časnikarjev, čc 'Jodo sedanjim aretacijam sledile še nove, je pravosodni tajnik Matzenbach odgovoril: “Mislim, c'a smo dobili tiste, ki smo jih hoteli!” Zvezne oblasti so jih obtožile zarote proti varnosti in življenju sodržavljanov, ker u-Pror sam spada v pristojnost dr-davnega sodišča. Pravosodni taj-Pik Alabame je izjavil, da bo sforil vse, da se morilce obsodi.
Kongresni odbor za raziskava Pje neameriških aktivnosti je na povedal, da bo izvedel podrobno Preiskavo delovanja Ku-Klux-hLana in vseh drugih sličnih or Sanizacij.
Okoli 1,000 uglednih Spancev zahteva svobodo
Madrid, šp. — Podtalni od-
Por proti Francovi diktaturi no-Ca zamreti, se stalno pojavlja v ^ovi, zmeraj bolj predrzni obli-Kl- Sedaj se je nabralo okoli bOOO uglednih Špancev, ki so Podpisali peticijo na režim, naj Španiji takoj svobodo bese-e> zborovanja, tiska, združeva-Km itd. Peticija zahteva tudi
Svobodo za politične preganjan-
ce.
Peticijo so podpisali voditelji 'rmakega razumništva s polnili imeni. Sloga jih je tako za-Mrcvala pred zapori, kajti re-2lm ni več tako močan, da bi po-Sadil kar 1,000 španskih inteli-Sditov v ječe.
»ain
šp
Verjetnost dežja, — popoldne madnejše. — Najvišja tempera-
‘Uta «•_____i ....
Novi grobovi
Jennie Bogatay
Sinoči je umrla 77 let stara Jennie Bogatay z 887 E. 223 St. v Euclidu, roj. Sturm v Fužini pri Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišla okoli leta 1909. Bila je vdova po pok. Antonu, mati Ann Miklancic, Kristine Anderson, Henryja, Tonvja, Ed-v-arda in Rudolfa, petkrat stara mati in enkrat prastara mati. Bila je članica SNPJ št. 126. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Kristine. Čas še ni določen.
Joseph Bergoč
Včeraj je umrl na svojem domu na 558 E. 140 St. 82 let stari Joseph Bergoč, rojen v St. Petru na Krasu, od koder je prišel sem leta 1902. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Eaton Manufacturing Co. Zapustil je ženo Louise, roj. Ratajc v Hubajnici v fari Studenec na Dolenjskem, hčeri Josephine Morelia in Elizabeth o Cefaratti, šest vnukov in vnukinj ter šest pravnukov in pravnukinj. Bil je član Društva Clevelandski delavci št. 9 SDZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo zjutraj. Čas še ni določen.
Mihael Vicic
Nenadoma je zadet od srčne kapi preminul 71 let stari Mihael Vicic z 9800 Prince Avenue, rojen v Gor. Zemonu v fari Trnovo na Primorskem, od koder je prišel sem pred 55 leti. Zaposlen je bil do leta 1957 kot varilec pri J. & L. Steel Barrel Co., nato pa je bil oskrbnik Slov. del. dvorane. Pokojnik je bil član Društva Mir št. 10 SDZ, Kluba slov. upokojencev v Newburghu in Balincarskega kluba. Zapustil je ženo Pavlino, roj. Boštjančič, hčere Dorothy Stark, Florence Mirtel in Anno Mae Bizily, sina Walterja, 12 vnukov in vnukinj, sestri Antonio Rolih in Marijo (v starem kraju) ter brata Josipa. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Tcdo Rodič
Po dolgi bolezni je umrl v mestni bolnišnici 65 let stari To-do Rodič s 3374 Bosworth Ave. Bil je samec in je živel pri družini Ranko Majstrovich. Pogreb bo danes ob enih pop. iz L. Fer-
!z;d volitev na Oeflonu prekriža! rdeče račune
COLOMBO, Ceylon. — Komunisti so bili prepričani, da bo vladna koalicija pod vodstvom Mrs. Bandaranaike, ki je bila predsednica vlade in načelnica stranke svobode, zmagala pri zadnjih parlamentarnih volitvah, kamor je bilo treba izvoliti 151 poslancev. Koalicija je pa dobila samo 41 vladnih in 14 komunističnih glasov.
Opozicija, ki jo vodi narodna stranka, je dobila 66 poslancev, ki pripadajo narodni stranki, 7 poslancev, ki pripadajo strankam, ki so bile z narodno v vo-livni koaliciji, in 14 poslancev, 'ki pripadajo stranki tamilskih federalistov, torej vsega skupaj 87 poslancev. Ima torej trdno večino v parlamentu.
Kar je padlo posebno v oči, je lep uspeh tistih strank, ki so u-živale podporo budistov ali ki so naravnost pod kontrolo budističnih voditeljev. Budisti so namreč sprevideli, kam cilja komunistična politika in kako je Mrs. Bandaranaike padla pod levičarski vpliv, zato so tako odločno posegli v politiko. Volitve na Ceylcnu so postale predmet živahnih debat v vseh političnih krogih jugovzhodne Azije.
Velik promet
OAKLAND, Calif. — Povprečno pelje preko mostu San Fran-cisco-Oakland na dan 95,000 motornih vozil.
folia pogreb, zavoda v , cerkev sv. Teodozija, nato na rusko pravoslavno pokopališče.
Leo Harry Stevens (Skowronski)
Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 69 let stari Leo Harry Stevens (Skowronski) z 883 E. 75 St., rojen v Clevelandu, vdovec, brat Seymourja. Pogreb bc iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo popoldne.
Joseph Barauskas
V petek je umrl v Euclid Glen-vilyle bolnišnici 52 let stari Joseph Barauskas s 1055 E. 79 St., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Schmidt’s Beer Co., mož Frances, roj. Pevar, oče JoFran Pior-kowski in Joan. Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Kalvarijo.
Rask m Mrmin sla sa menila brez uspeha
WASHINGTON, D. C. J Pretekli petek sta se državni tajnik Dean Rusk in sovjetski poslanik Anatol Dobrinin razgovarjala 4 ure o vseh vprašanjih mednarodne politike, ki zadevajo obe vodilni sili sveta, ne da bi prišla do kakega zaključka. Razgovor je potekal po poročilu iz uradnega vira stvarno in poslovno.
Razgovor je obsegal položaj v Vietnamu, ameriške letalske napade na Severni Vietnam in pošiljanje komunističnih gverilcev iz Severnega v Južni Vietnam in Laos. Vsaka stran je obrazložila svoje stališče, pa tudi na njem vztrajala. Poročilo o tem delu razgovora trdi, da Rusi še niso opustili želje po mirni rešitvi spora v jugovzhodni Aziji. Dobrinin je dejal Rusku, da političnih razgovorov ni mogoče začeti, dokler Združene države ne prenehajo z letalskimi napadi na Severni Vietnam.
Razgovor je obsegal tudi položaj na Cipru, razorožitev in še vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo Washington in jVloskvo.
Ameriška letala udarila na radarske naprave v Severnem Vietnamu
SAJGON, J. Viet. — Ameriška letala so pretekli petek napadla radarske naprave v Sev. Vietnamu niti sto milj od meje rdeče Kitajske in le 140 milj jugovzhodno od Hanoja, ne da bi zadela na kaka sovražna letala. Dve od napadenih postaj sta bili težko zadeti in poškodovani, dve pa manj.
Ameriško poročilo trdi, da sta bili izgubljeni tekom napada dve ameriški letali, pa njihova pilota rešena, medtem ko govori poročilo Severnega Vietnama o 13 sestreljenih letalih.
Poleti v vesolje niso ravno donosen posel
WASHINGTON, D.C. — Naši astronavti so večinoma v stalnih vojaških službah. Njihovi povprečni prejemki na uro (pri 40 urah na teden) znašajo nekaj nad $7. Po tem računu sta oba astronavta zaslužila pri zadnjem poletu skupaj kakih $70 za pet-urni polet.
POTRES V DRŽAVI ČILE PODRL JEZ: 400 MRTVIH
Hud potres je včeraj ob 12.35 po krajevnem času podrl 230 čeljev visok jez v bližini La Calere, 70 milj severno od Santiaga, glavnega mesta republike Čile v Južni Ameriki. Ogromne količine vode in blata so naravnost padle na dolino pod jezom in na naselja v njej. Mrtvih je od 350 do 400 Najmanj 20 mrtvih in preko 150 ranjenih je potres zahteval drugod.
SANTIAGO, Čile. — Vsa država je zavita v žalost zaradi velikega števila žrtev potresa, ki je včeraj ob 12.35 stresel srednji del dežele, podrl 230 čevljev visoki jez “El Cobre”, pri čemer je našlo smrt od 350 do 400 ljudi, porušil vrsto zgradb in stavb v Valparaizu, glavnem pristanišču dežele, ter napravil veliko škode v vseh osrednjih pokrajinah, kjer so doslej ugotovili vsaj 20 mrtvih in 155 ranjenih. Prvi potresni sunek je trajal eno celo minuto. Ljudje so bili ponekod ravno pri nedeljski maši, ko se je začela tresti zemlja in majati zgradbe. Več cerkva se je podrlo in je prav čudno, da število mrtvih ni še večje.
Naselje El Cobre, ki je ležalo
v bližini porušenega jeza, je izginilo z vsemi prebivalci vred. Oblasti dvomijo, če se je komu izmed 400 prebivalcev posrečilo rešiti. Piloti letal, ki so letala nad porušenim jezom in dolino pod njim, niso videli nikjer nobenega preživelega, vsepovsod je le voda in blato.
Na kraj nesreče je priletel sem predsednik republike Frey in si iz letala ogledal vse od potresa prizadeto ozemlje. To obsega o-srednji del dežele, ki ga zavzemajo pokrajine Aconcagua, Vai-paraizo, Coquimbo in Santiago. Na tem področju živi nekako eno tretjino vseh 8 milijonov prebivalcev republike.
Oblasti so poslale vso razpoložljivo pomoč ponesrečencem. Z zdravniki, zdravili, nujnimi življenjskimi potrebščinami, so prišle tudi skupine reševalcev z zasilnimi elektrarnami in poljskimi kuhinjami. Trdijo, da celotne škode in števila žrtev potresa ne bo mogoče ugotoviti več tednov, ker so od njega prizadeti tudi predeli visoko v Andih.
Sorazmerno nov pridelek
WASHINGTON, D.C. — Pred pol stoletja je bila alfaalfa komaj dobro poznana v deželi in z njo je bilo posejanih kvečjemu 2 milijona akrov, sedaj jih je preko 18 milijonov.
Pretekli teden je bil teden veselja, pa tudi teden žalosti
CLEVELAND, O. — Pretekli teden je bil za našo deželo teden veselja, pa tudi teden žalosti.
Prvih par dni se je vsa naša dežela veselila uspehov naših dveh astronavtov, ki sta tako srečno trikrat obkrožila Zemljo, potem se pa srečno vrnila na njo. Spuščanje ni potekalo ravno po programu, toda nesreče ni bilo pri tem nobene. Slučaj je nanesel, da sp nekaj dni preje imeli tudi Rusi podobno smolo, kar je le dokaz, da problem pristanka vesoljskih vozil še zmeraj ni zadovoljivo rešen ne za Ameriko, ne za Rusijo.
Pohod iz Selme v Montgomery
Vsa javnost je bila naravno zaverovana v podvige naših a-stronavtov v vesolju in se ni dosti menila za dva druga dogodka v politiki, ki tudi pomenita nekaj več kot običajne politične novice. Demonstrativni pohod po cesti št. 80 iz Selme v Montgomery v Alabami se je spremenil v Montgomeryju v veličastno manifestacijo ne samo za civilne pravice, ampak tudi za pravico
do svobodnega manifestiranja, pravico do javnih nastopov. Reakcija v Alabami z guvernerjem Wallace-om na čelu je bila na svojih domačih tleh potisnjena v defenzivo, guverner ni imel niti toliko političnega poguma, da bi se z deputacijo manifestan-tov razgovarjal, kot se spodobi za politika v svobodni demokraciji.
Zakonska predloga o Medicare in o podpiranju šol sprejeta v Domu
Pomembni so bili tudi dogodki na Kapitolu. V Kongresu sta prišla v čas odločilnega zakonodajnega postopka dva zakonska osnutka, ki sta bila dolga leta jabolko prepira v naši deželi: zakon o bolniškem zavarovanju in zakon o podpiranju šolstva. Iste politične sile, ki so ovirale prvi zakon, so ovirale tudi drugega. V obeh slučajih so bitko zgubile. Še celo tretjina republikanskih politikov se je postavila na stran večine, ki hoče osnutkom dati tudi zakonsko veljavo. Nočemo trditi, da sta oba osnutka ideala dobrih socialnih zakonov, v obeh
je še dosti pomanjkljivosti. Toda osnutka sta prebila led. Kar je v njih še pomanjkljivosti, jih bo Kongres lahko popravil v bodočnosti. Tako postopajo senatorji in kongresniki v drugih slučajih, tako bodo tudi v gornjih dveh.
Streli na cesti št. 80
Vse te vesele dogodke preteklega tedna so pregnali v senco streli na cesti št. 80 iz Selme v Montgomery, ki so ubili Mrs. A. Luizzo. Mnogo je bilo že ubojev tekom boja za civilne pravice, toda tako ostudnega še ni bilo. Mrs. A. Luizzo ni pomenila nič v politiki, zelo malo pa tudi v boju za civilne pravice. Bila je drobec v tistem političnem valu, ki hoče splakniti sramoto segregacije z ameriškega načina življenja. Ko so jo zadeli streli, niso njeni morilci naj hrže niti vedeli, koga ubijajo. Jih po vsej verjetnosti to tudi ni zanimalo. Hoteli so se maščevati nad tistimi, ki so na strani črnskih zahtev po ravnopravnosti. Ako bi prevladala miselnost teh morilcev v naši javnosti, potem nihče ne bi bil več varen za svoje življenje. Zmeraj bi se lahko
dobil do smešnosti zagrizen A-merikanec, ki bi ga ubil. Prve priskave trdijo dalje, da so streli prišli iz vrst, ki so blizu znane organizacije Ku-Klux-Klan. Če je to res, potem si ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da so v naši deželi organizacije, ki želijo, da v Ameriki zopet zavlada reševanje medsebojnih sporov z ognjem in mečem.
Madež na ameriški morali
Do tega ne sme priti! Predsednik Johnson in kongresni voditelji so že izjavili, da tega ne bodo dopustili. Upajmo, da bodo dosegli vsaj to, da umori in uboji, kot se vršijo sedaj, ne bodo našli v državnih administracijah in sodnijah v južnih državah tiste zaščite, kot jo uživajo sedaj.
Če bodo dosegli ta cilj, bo že veliko. Pri vsem tem bo ostala tragedija z Mrs. A. Luizzo madež na ameriški morali, ki ga je treba priznati in ga ne skrivati pred javnostjo doma in na tujem. Zato pa tudi ta edini veliki žalostni dogodek preteklega tedna odtehta vse ostale vesele.
Evropski parlament fa govori! o združeni Evropi
STRASSBURG, Fr. — V Strassburgu je zboroval Evropski parlament, kamor pošiljajo svoje delegate vse članice Evropske gospodarske skupnosti. Vseh delegatov je 142. Parlament nima seveda nobene zakonodajne oblasti, pač pa je dober barometer za politično razpoloženje v Evropi.
Na sestanku je porabila italijanska delegacija priliko, da a-gitira za obravnavanje ideje o združeni Evropi, ki naj o njej govorijo tudi zunanji ministri, ki jih je Italija v ta namen povabila na sestanek v Benetke. Italjanski delegat Martino je vneto zagovarjal potrebo po skorajšnjem zedinjenju.
Njegovo govor je pokril z debelo plastjo ledu francoski delegat Lipkowski, ki je rekel, da bi mogla Francija pristati na združeno Evropo samo pod dvema pogojema: da naj zedinjenje dobi obliko rahle konfederacije in da mora konfederacija biti “popolnoma neodvisna” od ameriškega vpliva.
Nemški delegat Hallstein je zastonj prepričeval Francoze, da Amerika nima veselja, da bi se mešala v evropske posle, kar mu je zadnjič jasno rekel sam predsednik Johnson.
Izjava francoske delegacije je že naprej ubila na pol nameravani sestanek v Benetkah, kajti Francija ne bo spremenila svojega stališča. Morda pa do sestanka v Benetkah sploh ne bo prišlo.
Kolera in kuga v Vietnamu?
SAJGON, Viet. — Sajgonsko ministrstvo za narodno zdravje je oklicalo, da so njegovi uradi ugotovili sledove kuge v srednjem delu Južnega Vietnama. Slučajev kolere je pa več in se nevarnost te bolezni približuje samemu mestu Sajgonu. V neki bolnišnici je menda že 10 obolenj, ki o njih sumijo, da izvirajo iz kolere.
Zdravniki v ameriški misiji še niso mogli ugotoviti, koliko je resnice na teh poročilih. Vsekakor so pa vsi naši vojaki in civilni uradniki, ki gredo na deželo ali na fronto, iz previdnosti znova cepljeni proti kugi in koleri. Zaenkrat še ni nobenih znamenj, da bi se bilo treba bati pravih epidemij.
Iz Clevelanda in okolice
Vstopnice naprodaj—
Vstopnice za igro “Razvalina življenja,” ki jo poda v nedeljo, 4. aprila, v Slov. domu na Holmes Ave. LILIJA, so naprodaj v Four Points Food Market na 667 E. 152 St., GL 1-6316, in pa pri Francetu Hrenu na 21101 N. Vine Ave., KE 1-6196.
Zadušnica—
Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok., George-a A. Novaka ob 6. obletnici smrti.
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. maša za pok. Matildo Walland ob 26. obletnici smrti.
Lep koncert—
Včerajšnji koncert Glasbene Matice v SND na St. Clair Ave. je bil srednje dobro obiskan. Izvajanje je bilo odlično, program pester in občinstvo navdušeno. Podrobno poročilo bo objavljeno v četrtek v Kulturnem obzorniku.
Amerika zavrnila sovjetsko obtožbo o rabi strupenega plina
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je v posebni noti protestirala pri poslaništvu ZDA zaradi rabe “strupenih plinov” v Južnem Vietnamu. Ameriško poslaništvo je sprejem note zavrnilo in jo označilo za “nesprejemljivo.” V lastni noti je nato izjavilo, da je sovjetska pritožba brez vsake osnove in se pri tem sklicevalo na izjavo državnega tajnika Ruska preteklo sredo.
Rusk je v sredo razložil časnikarjem, da so južnovietnamske čete uporabile nekajkrat! plin proti rdečim gverilcem, ko so se ti pomešali z domačini v obkoljenem naselju, da pa je bil to dejansko neke vrste plin “solzivec,” ki ga uporabljajo policije po vsem svetu.
Bogata izbira besedi
PHILADEDPHIA, Pa. — Proučevalci trdijo, da je mogoče v delih W. Shakespeareja najti do 20,000 različnih besedi.
Nagel porast prebivalstva
WASHINGTON, D.C. — Združene države so imele leta 1800 5.3 milijone prebivalcev, leta 1900 pa 75.9 milijonov.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Iz poluradnih krogov prihajajo vesti, da rdeča Kitajska ovira pošiljanje orožja iz Sovjetske zveze v Severni Vietnam preko svojega ozemlja. Ruskim letalom ne dovoljuje, da bi letela preko njenega ozemlja v Severni Vietnam, prav posebno ne dovoljuje pošiljatev protiletalskih raket.
NEW YORK, N. Y. — Vodnik črnskega gibanja za civilne pravice dr. M. L King je predložil včeraj gospodarski bojkot Alabame, dokler ta ne vpiše vsaj polovico svojih črnih vo-livnih upravičencev v volivne imenike in ne kaznuje nasil-stev proti pristašem civilnih pravic.
WASHINGTON, D. C. — Poslanik M. Taylor je priletel včeraj sem iz Sajgona na razgovore o položaju v Juž. Vietnamu. Trdijo, da je to v zvezi z odločitvami o vodstvu vojne proti rdečim v Juž. Vietnamu.
DETROIT, Midi. — Podpredsednik ZDA H. Humphrey je včeraj osebno obiskal Anthonyja Liuzzo, moža v Alabami umorjene Viole Liuzzo ter mu v imenu predsednika Johnsona in v svojem lastnem izrekel sožalje.
I
&MEKIŠKA DOMOVINA, MARCH 29, 1965
/tMEliSM HOHOWlim




e.T®3FSS!jj
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zf Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^fgSfeiE>83	No. 61 Mon., March 29, 1965
Pomen volivne pravice za črnce
Da bo Kongres izglasoval zakon o volivni pravici za črnce, je že danes dejstvo, ki se mu ne da oporekati. Zato je upravičeno vprašanje, kakšno korist bodo črni državljani imeli od nje. Da povemo kar naprej: ne take, kot si navadno predstavljamo.
Gallupova volivna matematika trdi: pri zadnjih predsedniških volitvah je bilo za Johnsona oddanih 61.4% vseh veljavnih glasov, za Goldwaterja pa 38.6%. Ako bi pa šli volivni upravičenci, ki se niso pokazali na voliščih iz tega ali onega razloga, na volišča, bi jih glasovalo 66% za Johnsona in le 34% za Goldwaterja. Torej sledi iz tega, da vsak prirastek na oddanih glasovih pomeni dodatne zmage za demokratsko stranko. To pa je le pogojno pravilen zaključek.
V naši deželi je okoli 25 milijonov volivnih upravičencev, ki ne gredo volit. Med njimi je tudi 5-7 milijonov črnih državljanov. Ako bi samo ti šli na volišče, bi to moralo pomeniti hud premik političnih sil, vendar pa ne zmeraj in povsod. Med črnimi volivnimi upravičenci jih večina živi v 35 državah, kjer se lahko zmeraj dajo brez ovir registrirati kot beli upravičenci. Ako tega ne delajo, so pač zanikrni, kot so zanikrni tudi beli upravičenci, ki se ne brigajo za svojo volivno pravico. Ne godi se nobena krivica ne enim ne drugim.
Drugačen je položaj v kakih 15 južnih državah. Tam črni volivni upravičenci zmeraj naletijo na ovire pri registraciji in glasovanju, vendar pa ovire niso povsod enake. Samo v 3-5 državah celo javna uprava ovira registracijo. Kako, smo lepo videli na težavah za registracijo v Selmi.
Sedanji volivni zakon je v glavnem naperjen proti zlorabam v tem malem številu držav, kjer beli reakcijonarni zagrizenci kratijo civilne pravice vsakemu črncu, ako le morejo. Za ostale države zakon ne bo prišel vpoštev.
Zakaj se torej zagovorniki črnske volivne pravice tako ženejo za prepoved vseh zlorab, posebno tistih, ki izvirajo iz postopka javnih uprav v južnih državah? Dr. King je dal ta-le odgovor:	državljan brez volivne pravice je
državljan drugega razreda. Kdor ga ovira v rabi volivne pravice, greši proti duhu ustave in načel o politični ravno-pravnosti. Črni državljani se radi tega upravičeno smatrajo za zapostavljene, dela se jim krivica, krši se njihovo človeško dostojanstvo, zato mora biti boj za njihovo volivno pravico radikalen, nepopustljiv in brezobziren, toda vršiti se mora zmeraj v okviru zakonov. Boj mora dati črnim državljanom zavest, da so ravnopravni in da se v političnem pogledu ne razlikujejo od bele rase. Boj za volivno pravico mora ubiti v črncih tudi občutek manjvrednosti, slepe vdanosti v usodo in obupa, da si življenja ne morejo zboljšati, naj počno, kar hočejo.
Dr. King opozarja tudi na dejstvo, da s samim zakonom ne bo za črnce doseženo vse, ako ne bodo izrabili svoje pravice, da gredo na volišča. Ker dobro pozna svoje rojake, se boji, da bo v mnogih med njimi prevladala stara apatija do politike, do političnih pravic in da se zanje ne bodo menili, akoravno jih ne bo nihče oviral. Dr. King opozarja tudi na podedovan strah svojih črnih rojakov, da bodo imeli radi rabe volivne pravice sitnosti, včasih pa bodo prišli celo v nevarnost, da zgubijo kruh, ako gredo volit. Proti takim pojavom je samo eno zdravilo: politična vzgoja, ki daje človeku prepričanje, da je volivna pravica obenem tudi volivna dolžnost za vsakega državljana, ki hoče biti polnopraven član ameriške skupnosti. Politična vzgoja bo črncem izbila iz src apatijo in strah, dvignila bo njihov ponos, da pripadajo ameriškemu narodu. Zato se akcija za boj za volivno pravico ne sme zaključiti s stopanjem v veljavo novega zakona, se mora nadaljevati, dokler zadnji črni državljan ne bo imel samo volivne pravice, ampak jo bo tudi zavestno rabil. To je idealen cilj, ki ga črne organizacije ne bodo nikoli dosegle, toda lahko se mu približajo, ako bodo uporno in potrpežljivo delale na tem polju nekaj desetletij.
Boj za volivno pravico ima torej tudi velik moralen pomen, hoče napraviti iz črncev ravnopravne državljane. Manj pomembne posledice bo pa zakon imel za praktično ameriško politiko.
Črni volivci ne bodo pri volitvah predsednika nikoli igrali odločilne vloge, jih je premalo, da bi pomenili jeziček na volivni tehtnici. Kar jih je politično zavednih in jih še bo, bodo tako vključeni v demokratsko stranko, dokler se republikanci ne spametujejo in ne spremenijo svojih odnosov do njih. V demokratski stranki pa bodo pomenili važno volivno skupino, toda ne jezička na tehtnici. Tako je bilo do sedaj in ni znakov, da bi se ta položaj črnih demokratov v demokratskih vrstah kaj spremenil, ako jih bo tudi nekaj več.
Pri volitvah za senatorje in kongresnike bi črnci pomenili lahko nekaj več samo v tistih 13-15 južnih državah,
kjer vladajo sedaj konservativni demokratje, ako bi se tam pojavili tudi močni republikanski kandidatje. Tega pa zaenkrat ne moremo pričakovati. Novi črni glasovi ne bodo torej važni na jugu pri glavnih volitvah, zato pa tem bolj pri primarnih, kjer se razni demokratski kandidatje potegujejo za zmago, in tam črni glasovi lahko odločijo zmago, ako bela večina ni kompaktna že v začetku. Tega se južni konservativci ravno bojijo in zato je njihov boj tako strasten proti volivni pravici črnih državljanov. Kar velja za volitve za senatorje in kongresnike, velja še bolj za primarne volitve v legislature, za guvernerje, za okrajne in mestne svete, za župane, policijske in sodne uradnike, davkarje it’d. Tam lahko že malo število črnih glasov odloči, kdo bo zmagal. Ako bodo na primer črni volivci imeli svojo besedo v Selmi, Ala., se lahko zgodi, da bodo že pri prvih volitvah spodnesli stolček znanemu policijskemu načelniku in davkarju Clarku. Zato vodijo najbolj zagrizen boj proti črnski volivni pravici ravno lokalni beli politiki, ki so glavna opora guvernerjem kot so Wallace, Faubus, Johnson itd.
Volivna pravica za črne volivne upravičence bo torej imela veliko večji vpliv na politiko v državah, okrajih, mestih in občinah kot pa na narodno politiko v Washingtonu. Senatorji in kongresniki v Washingtonu bodo s predsednikom vred veliko manj odvisni od črnih glasov kot politiki v državah, okrajih, mestih in občinah. Na to ne smemo pozabiti v sedanji vihri za in proti črnski volivni pravici.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
—	Na rojstni dan slov. ameri- Z. Novak: škega misijonarja pok. msgr. Jo-j žefa Frančiška Buh-a, ki se je rodil 18. marca 1833 v Lučnah v Poljanski dolini. Umrl je skoraj 90 let star 3. februarja 1923 v Duluthu, Minn.
—	Na dan 30. marca 1867, ko
Im iiiiirpna fmiiidjja in Siomci
Na prvo postno nedeljo v letu slična sv. maši, kot smo jo imeli
Gospodovem 1965 je stopilo v
SZ NAŠIH VRST
La Salle, 111. — Koncem januarja smo imeli nekaj dni sitno vreme. Par dni je bilo malo toplejših, da je rosilo, ponoči pa zmrzovalo, da so bile ceste in hodniki z ledom pokriti. Pri nas ceste od Šeste ceste v nižavo vise in kadar so poledenele, je za nas stare ljudi kaj nevarno hoditi po njih. Moj sosed Jože, ki me je včeraj obiskal, je stokal, da ga hrbet boli. Doli v mesto jo je peš brisal, pa je na poledenelem pločniku spodrsnil med Četrto in Tretjo cesto in se je več čevljev podrsel doli. Tako človek kaj izkupi, da ima potem križ in bolečino.
Sosed Jože, ki je na svet prišel tam nekje med Mirensko dolino in Mokronogom, se v pogovorih rad spominja Mirenske doline. Rad pove, ikako je včasih hodil s svojim očetom in stricem na razne sejme po dolenjskih krajih, kakor je Bučka, vse tja do šent Jerneja in Novega mesta. Njegov stric je baje, kakor včasih omenja, vozil v starih časih vino in žito v Trst in Gorico-. To takrat, ko še ni bilo železnic. Prav včeraj mi je še “furmansko” pesem omenil in ponovil, ki jo je njegov stric rad zapel, kadar je bil dobre volje. Zanimiva je in se mi je dopadla in jo naj tu omenim. Takole se glasi:
Pramčka na vajetih, fuksa na cam, povej mi ti dekle, če furati znam.
Bom fural v Gorico, tja vin in šenico, nazaj pa cuker in kofe, za mojo dekle ...
“Ej, Matevž, včasih je bilo na svetu bolj luštno kakor je zdaj,” je poudaril Jože. “Zdaj pa se vsi le bolj kislo držimo, kakor kaka ptica, ki ji mačka mlade požre.”
Tolažil sem ga, da ni za obupavati. Pomlad je tu, sv. Jožef je že bil, kmalu bo sv. Jurij in zopet bo po svojem bregu solato sejal in drugo zelenjavo sadil. Kure mu bodo pa jajčka nesle in piščeta valile in vsega bo v izobilju. In v kakem spodnjim kotičku ima gotovo še kaj dobre lanske vinske kapljice, pa bo proslavljal in pel, kakor je svoje čase njegov stric... Še, še bo luštno, le malo potrpeti je treba. Jože je hotel reči, če tako in upajmo, da bo tako, potem bo pa še luštno na svetu.
* “KAJ MOREMO PRIČAKOVATI OD JOHNSONA?” — Tako mi je zastavil vprašanje Jože čez par trenutkov, ko sva se oddahnila od pogovora o njegovem stricu in o njemu nepozabljene Mirenske doline.
Well, L. B. Johnson je sedaj naš predsednik. Nekaj je obljubljal, a ne prehudo. Meni se zdi. da je L. B. Johnson kar nekam pameten in zmeren politik, sem začel pojasnjevati Jožetu na podlagi svojega gledanja na našega predsednika in na možnosti in okoliščine, v katerih se nahajamo.
To, da nam bo sedaj vsem kar
ga, odkar sem se srečala z Abrahamom, kajne?
Ameriško Domovino rada derem. Mnogo let sem že naročena na ta naš dragi list. Všeč mi je vse, kar pišete, pogrešam pa Jakovo kolono. Bog mu bodi milostljiv, dober mož je bil.
Še enkrat vse lepo pozdravim, posebno Vas, Mrs. Debevec.
Frances Dolence
nadkrat zasijalo toplo zlato sonce in da bodo nam vsem kar takoj začeli leteti v usta pečeni golobi, to in kaj takega bi bilo zelo- naivno pričakovati. A neke izboljšave pa znajo priti. Tako sem poizkusil pojasniti Jožetu na njegovo vprašanje. Najbrže se bo treba zadovoljiti z drobtinami, a tudi drobtine so boljše kot nič, sem dostavil.
“To je res,” je pristavil Jože.
“Ampak tisti Johnsonov “Great Society”, ali že obstoji, .ali bodo nas sprejeli vanj?”
V tem “Great Society” smo že vsi ameriški državljani. L. B.
Johnson ima s tem “Great Society” v mislih nas vse, sem pojasnjeval dalje. In v tej “Veliki družbi11 imamo- vsi nekaj besede in nekaj neke družbene in politične vloge. Vsaj v času volitev, če znamo prav soditi, komu naj se zaupa vodstvo dežele. Mnogo jih je res, ki ne znajo soditi prav. Taki povzroče včasih več škode ikot koristi. In če večina krene na taka pota neprave razsodnosti, potem vsi čutimo posledice. Zato je važno, koga kdo voli za splošno in svojo korist.
Ko sem Jožetu to pojasnjeval in razlagal, sem bral na njegovem obrazu, da me je nekoliko razumel — pa ne vsega. Je pač težko za navadnega preprostega državljana, da bi vse do pičice razumel, da še mnogi med razumnejšimi tega ne morejo razumeti. Pustimo to, kaj more kdo in kaj ne razumeti. Poglejmo raje, kako naša javnost gleda na to našo “Great Society”, katero je zamislil, naslikal in krstil naš predsednik L. B.
Johnson.
Neki televizijski hudomušnež je napovedal naši “Great Society” tole:
“Tri leta bomo skušali dognati, kaj je ta naša Velika družba?
Kaj predstavlja, itd.? Zadnje leto pred prihodnjimi volitvami pa bomo iskali izhoda, kako bi se je iznebili!”
Well, v kako kategorijo razumnih ljudi nas postavlja ta hudcmušnež?
Meni se zdi, da je moje pojasnilo Jožetu že boljše, kakor pa zgorajšnje, ki ga je dal omenjeni hudcmušnež. Dostavil bi le to: “Great Society” ne bo rešila vseh problemov in težav, če jih bo le nekaj, bo veliko dosegla!
Pri vsem pa ne smemo pozabiti, da sc Velika družba mi vsi in brez sodelovanja nas vseh ne bo uspehov. Slabo se gradi in zida tam, kjer eni gradijo in zidajo, drugi pa podirajo in rušijo ...
* MARČEVI DNEVI NAS SPOMINJAJO:
—	Na rojstni dan Josipa Jurčiča, iki se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki.
—	Na rojstni dan pesnika in pisatelja Josipa Stritarja, ki se je rodil 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah.
—	Na dan 15. marca leta 44
pred Kristusom, ko so zarotni-'siljam najlepše pozdrave, ki umorili v Rimu Cezarja. j	Francka Zadnik
veljavo izvajanje nove liturgične konstitucije, ki uvaja spre-so Združene države odkupile od membo bogoslužja pri -sv. maši Rusije Aljasko za vsoto $7,200,- za vso- vesoljno sv. Cerkev. To 000, kar znese okrog 2c za aker. je zgodovinski dan v bogosluž-Naj zadostuje za danes, pa še ju sv. Cerkve, ki se vedno po-drugič kaj od nas.	mlaja in skrbi za rast v duh-ov-
Matevž nem oziru svojih vernikov.
Novo liturgično konstitucijo- je izdal Drugi vatikanski cerkveni zbor 4. decembra 1963; sv. oče Pavel VI. je 25. januarja 1984 ustanovil liturgično komisijo, ki Rock Creek, O. —Spoštovani! je 16. oktobra 1964 objavila na-Spodaj podpisani pošiljam na- vodila za spremembe pri sv. ročnino za Ameriško Domovino maši.
za celo leto. Težko jih premo-j Vse katoliške župnije v Zdru-rem, a ker list rad berem, sprej- Ženih državah Amerike so primem to žrtev. Ostajam z viso- čele konstitucijo izvajati ob pri-kim spoštovanjem, Vaš naročnik četku novega -cerkvenega leta
Joseph Sablak “ na Prvo adventno nedeljo -29. novembra 1964. Po vsem o-stalem svetu pa so začeli nova Willard, Wis. Draga Mrs. Jnavo(j^a 0 bogoslužju pri sv. Debevec! Najprej prav lepo P°- maši izvajati na prvo postno- ne-zdravljam vse, ki delate pri A- dejjQ^ Nekaj dopolnilnih spre-meriški Domovini in pošiljam:memb so s prv0 p0lStno nede-naročnino. Veste, sem že precej ljo ,uvedlli tudi po župnijah v v letih, saj sem 9. marca dopol-iZDA in se s tem izenačili z o-nila že 81 let. Je že dolgo od te- stalimi župnijami po svetu.
Chicago, 111.	— Spoštovani! i
Prejela sem Vaše drago pismo, j s katerim me obveščate, da mi bo potekla naročnina na Ameriško Domovino.
Na list sem naročena že dolgo vrsto let, pa vendar moram odpovedati mojo naročnino. Zelo žal mi je in ne morem Vam povedati, kako zelo bom pogrešala list. Na starost pridejo nad človeka marsikatere nadloge. Jaz sem dopolnila že 86 let in se nič kaj dobro ne počutim. Na bolniško posteljo sem privezana že zadnjih pet mesecev in tudi zelo slabo vidim, da res ne morem več brati.
Vam pa, draga Mrs. Debevec, želim obilo sreče pri izdajanju tega slovenskega časopisa, polno nadaljnega uspeha, da bi Ameriška Domovina zahajala v slovenske domove še mnogo let.
S prisrčnimi pozdravi!
Mrs. Johanna Poglajen
*
Vancouver, B.C. — Cenjeno uredništvo A.D.! Zahvaljujemo se Vam za sporočilo o poteku naše naročnine in Vam jo zopet pošiljamo za eno leto.
Saj bi lahko sami vedeli, kdaj nam naročnina poteče, vendar, ko pride mesec naokoli, je toliko računov, da se človek vseh ne spomni.
Brez Ameriške Domovine bi nam bilo res težko, ker smo se vsi navadili na njo. List nam ugaja. Čeprav pride do nas z enotedensko zamudo, ga vseeno človek tako rad prečita, saj je pisan v našem lepem slovenskem jeziku.
Tukaj, v daljnem Vancouvru je vse po starem. Letošnja zima nam je bogato nasula, snega, pa sedaj imamo že kar lepe dneve.
Da nam ni dolgčas, nam -naše Slovensko društvo pripravi kako zabavo in naš slovenski zbor zapoje kako pesem. Pred kratkim so vprizorili celo igro, tako poznano Županovo Micko. Vsi igralci so se zelo postavili, posebno oče župan in pa pisar. Tuli na pustni zabavi so nam lepo zapeli, da je prijetneje potekalo.
Sedaj v marcu pa že kar težko pričakujemo pomladi in tudi poletja, ko se bomo hodili kopat, če nam ne bodo iz neba poslali jih imamo danes, preveč dežja.
Vsem Vam v uredništvu in vsem Slovencem širom sveta po-
doslej.
Dosedanji način maševanja je bil sprejet na tridentinskem cerkvenem zboru okoli- leta 1570. Pri tem je najbolj značilpo to, da verniki, ki so prišli k daritvi sv. maše, niso imeli več prilike za sodelovanje, ampak so bili pri sv. maši samo navzoči. V teku stoletij so nastale manjše spremembe, toda bistveno se sv. maša in navzočnost vernikov ni spremenila.
V čem je sedanja sprememba?
Osnovna sprememba je v tem, da verniki odslej nismo pri sv. maši samo navzoči, ampak se sv. daritve kot “ljudstvo božje’1 tudi udeležujemo in pri njej sodelujemo.
Drugo važno dejstvo je v tem, da se bomo odslej verniki udeleževali sv. maše kot skupnost — kot enota —, ki se je sestala z namenom, da kot skupnost počasti Boga pri največji in najsvetejši daritvi vseh časov —-pri sv. maši. Ta misel združenja in enotnosti v češčenju Boga je velikega pomena. Prva zahteva za liturgično molitev je skupnost, ki se je sestala z namenom, da bo častila Boga. Za liturgijo samo je bogoslužje v skupnosti, ko Kristusovi verniki darujejo večnemu Očetu. Samo število posameznikov, ki so morda slučajno prišli skupaj, da opravijo svoje molitve in zadoste svoji nedeljski dolžnosti, ne pre-dstav-Ija nobene skupnosti. Posamezniki postanejo skupnost samo, ako se zavedajo, da so neka skupnost, neka celota, neka družina, verska skupnost, ki se je sestala, da skupaj in enotno časti Boga in mu prinaša svoje darove in da sprejema od Boga Njegove darove, zlasti največji dar — Njegovega božjega Sina Jezusa Kristusa v sv. obhajilu.
Pa četudi bi večina navzočih pri sv. maši rabila misal, bi se ne zvarila v neko skupnost. Pač pa je obratno. Mnogi v skupnosti, ki s skupnostjo ne molijo, ne pojejo in ne sodelujejo, nareja-jo iz skupnosti posameznike, ki skupnost drobijo.
Če ponovimo- razliko, potem bomo rekli: odslej pri sv. maši nismo samo navzoči, ampak se je udeležujemo s skupno molitvijo z mašnikom, s skupnim petjem in s skupnim prejemanjem sv. obhajila. K sv. daritvi ne prihajamo več kot posamezniki, ki napolnijo cerkev, ampak kot skupnost z namenom, da skupaj Boga častimo, mu kot skupnost prinašamo darove in vsi skupaj od Njega prejemamo največ, kar nam more dati — svojega Sina v presveti Evharistiji. Na te stvari moramo- misliti ob udeležbi novega načina sv. maše. Važno je pa tudi novo določile-da se vse tiste molitve, ki j1'1 mašnik moli skupaj z verniki, molijo v domačem narodnem jeziku.
V besedilu sv. maše ni nobene spremembe. Od prve postne nedelje dalje so pristopne molitve okrajšane in odpade zadnji e" vangelij. Ponovno pa so vpeljane stare molitve po veri: molitve za Cerkev, božje ljudstvo in umrle.
Za mašnika je zlasti novo to, da mora po novi konstituciji 0 ziku, odslej pa na zapadu v la-j bogoslužju opraviti polovic0 tinščini. V tem času verniki že'molitev v domačem narc-dnem niso več prinašali svojih darov, jeziku. Ker pa še nimamo tako kruha in vina, ampak je Cerkev prirejenih misalov, se mora pripravila hostije iz bele pše- mašnik posluževati raznih Pri' nične moke. Po spreminjevanju pomočkov, kar gotovo ni -prijetje mašnik povzdignil sv. hostijo, da so- jo verniki mogli videti.
Mašnik je bil oblečen med daritvijo kot rimski -državljan. Oltar je bil postavljen k steni in
čfemii spremembe pri darovanju sv. maše?
To- vprašanje si je gotovo zastavil vsak -katoličan, ko je slišal, bral ali pa se udeležil sv. maše poi novem obredu.
Predno na to vprašanje odgovorimo, moramo vedeti, da se v bistvu sv. maša ni nič spremenila. Obdržala je vse dosedanje glavne dele in ima isti smisel in isti namen kot doslej: je Je-izusova in naša daritev nebeškemu Očetu; je spomin na Jezusovo- odrešilno trpljenje in smrt in je tudi božji obed vernikov pri sv. obhajilu.
-Spremembe sv. maše so uvedene samo zato, da bi verniki bili bolj z dušo navzoči in bi pri sv. maši tudi sodelovali.
Spremembe pri sv. maši v teku stoletij
Jezus je na četrtek pred svojim trpljenjem pri zadnji večerji spremenil kruh in vino in ju blagoslovil. Z besedami: “to je moje telo” je spremenil kruh v svoje telo; in z besedami: “to je moja kri nove zaveze ...” je spremenil vino v svojo- kri. Oboje je dal zaužiti apostolom. To je bila prva sv. maša in prvo sv. obhajilo.
Pozneje so apostoli in duhovniki darovali sv. mašo- v kaki dvorani ali večjem prostoru, -ki so ga rabili tudi za druge prireditve. V času preganjanja so imeli sv. mašo v katakombah. Postavili so mizo, na katero so verniki prinašali svoje darove: kruh in vino. Mašnik. je bil o-brnjen k ljudstvu. Molili so za-hvalno molitev. Mašnik je posvetil (spremenil) kruh in vino, ki so ga verniki potem sprejeli in zaužili.
V	naslednjem stoletju je postala maša bolj slovesna in bolj komplicirana. Dodane so bile nove molitve, zlasti za umrle in za sv. Cerkev. Ko je duhovnik prihajal, so verniki peli psalme in jih nadaljevali, ko so verniki prinašali na mizo svoje darove.
V	trinajstem stoletju je duhovnik že molil nekatere molitve polglasno. Vse do tega časa je bila sv. maša v domačem je-
novi
ljudje so bili pomaknjeni nekoliko nazaj. Začeli so graditi cerkve na nov način, slične tem, ki
no in gotovo moti zbranost.
Razlagalci in bralci
Naj večja sprememba po liturgični konstituciji so pa g°' tovo razlagalci in bralci. Verjetno se večina vernikov sprašuj čemu so ti potrebni.
Koncilški očetje so ugotovili; Verniki pri da verniki na splošno zelo slab°
sv. maši niso več sodelovali, bili!p0znajo sv_ mago Večini je vse-so samo navzoči. Verniki niso j eno ap so pr j maši na prvo bili več obhajani pod obema po-|ventno nedeljo, ali o Božiču, ali dobama, ampak samo pod podo- pa na triindvajseto nedeljo P° bo kruha. Ta sv. maša je bila j	(Dalje na 3. strani)
AMERIŠKA DOMOVINA,
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
’Nazaj,” je zapovedal Vit-
0	hlapcem in odjezdil, četa *e Je takoj obrnila. Tudi os-^Hik je obrnil konja in v ur-116,11 teku zapustil vas . . .
Ljudstvo je zagnalo velik '■a,eh in krik, vmes pa so šču-!’aL glasovi: “Za njimi, ustre-V” kričali so.
Andrejko je dal znamenje, ^j mirujejo. “Bolje je tako,” rekel, “zadosti je.”
'Ali bodo nas pobijali?” so drugi.
“To bodo plačali drugje,” feLel je Andrejko.
Nekateri treznejši možje so Strjevali in razburjeno Ijud-^v° se je začelo razhajati. račali so se v svoje vasi, da 'tudi tam tako odgnali graj-če bi prišli.
‘Jim bomo že pokazali,” je Tl šmarski kovač Leščinec in ^adel velik ostnik na ramo, naj pridejo. Kranjcev ni-še poznali, pravi pesem.” Nuza je bil zelo nezadovo-6tl- Imel je za seboj celo !°jsko, pa ni smel napasti, da
1	Pokazal svojo vojaško iz-Nlenost. Najrajše bi bil uda-.ll in zdrobil vse tiste grajske 0 Zadnjega, pa ni smel. Tudi anez
J;
kilo
m
Zttl,
kia
je nerad odložil puško, ^tel je udariti tako, da bi trije na mah. In ker je mnogo takih, so pregovo-Guzo, da smejo na čast age izprožiti puške v zrak. Povelje so vsi ustrelili, da ^ iahko slišali grajski, ki so l^ali tiho in pobito po cesti. a Po celi vasi je odmevalo in Izgovarjali so jim streli iz ^Zameznih koč, iz obojev in Zn°v in sploh, kjer so stale aže razpostavljene, i Drugič bo drugače,” je Guza, ‘‘kaj ne, fantje?” ^ Trav pod nos jim posveti-i ’ so vpili in polhovke so etele v zrak.
^Nladalo je splošno veselje.

“Ut
.^nšli so se ljudje, ki so pri-vprašali:
„ le, stric Guzec, kje ste pa ^'Azili, da niste videli, ko so J.''Lajali grajski?” Guza ni ^osti v zadregi, i, Naj boš, štrama,” je rekel, Z' ne vidiš da je megla?”
Ni bili pa vsaj slišali konj-'kl Peket.”
“Ti
si dvakrat štrama. Kaj
j, vidiš, da so prišli od te j aPi po polju, ne pa po cesti, sem pa tam stražil.”
‘‘t)
i -^a bi vsaj potem ustrelil, °((So bili v vasi.” v Naj nisem? Ali nisem jaz ^ vpil, da so tu?”
®aj ni res. Korejevka jih Aajpreje zapazila.”
Najpak! Jaz sem letel ta-že po vasi, pa vpil. Kaj jN sPiš tako, da ne slišiš, tudi ui Li ti nad glavo
streljal?” se je Guza izmazal in pomišknil Janezu češ: bi jo bila zaigrala.
a je bila mila, zdaj je vse 1’0- Saj sem rekel, da ne
Cfai
H
p^i' Nadar zaspiš, pride, če vuješ, pa gotovo ni vraga.” j Ljudje, ki so se zbrali okoli ^l°nia, se še vedno niso raz-Jerom je ležal mrtev na 0^L> kot je bil obležal. Na ^ fazu so se kazale resne jyeZe in ljudi je bilo strah. r,^^1 so ga štirje možje in odnesli domov. Takrat pa ^ Trileteia od nekod Marinka, izpuščenimi lasmi, bleda °hjokana.
N oče’” vpji Je in Pad-Lu očeta, ki so ga bili polena tia.
so se čudili, kje se
Ži'j •»ožje j6 , dje
tak
jjj^.Pnej toliko popraševali po
L>ekle
o hitro našla, ko so ven-
poljubovalo očeta. Ležal je na tleh, brez čutov, mrtev ... Ni ga več vzbudila njena beseda. Ženske so jokale, moški so stali zamišljeno zraven. Vsak je mislil svoje.
“Kaj hočeš, ljuba moja,” tolažila jo je Suhoklela in iz-mivala kri, “kaj hočeš? Usojeno je, molimo zanj, ravno njemu je bilo usojeno.” In solzila se je Suhoklela prisiljeno, Marinka pa je jokala, jokala. Zdela se je sama sebi, da je ubila ona očeta . . . Položili so mrliča na skolke in sosedje so se razšli nezadovoljni, žalostni zmigovaje z ramami, češ: usojeno je.
Kmalu je govorila vsa okolica o nekrvavi zmagi na Sapu in kmetje so bili pripravljeni boriti se naprej do zadnjega.
Poberinov Janez jo je zavil naravnost k Pisiku, saj je vsak vedel, zakaj . . . Marko je med tem ležal na postelji in moral mirno čakati, kaj bo zunaj. Ko so se čuli prvi streli, sklonil se je po koncu in vpil: “Puško sem, puško sem,” in je gledal skozi okno. Mimo so bežali vaščani.
“Miruj, miruj,” ga je potolažila mati.
“Po njih,” je vpil Marko in hotel iz postelje.
“Saj je vse tiho. Zlepa se pobotajo.”
črez nekaj časa so videli, kako beže grajski.
Kmalu potem je vstopil Janez. Prislonil je puško v kot in začel stopati po hiši tako, da je dolgo pero včasih zadelo ob nizki strop.
“Premalo smo jih.”
“Ga nisi, oskrbnika nisi?” je vprašal Marko.
“Nisem smel. še pojdemo, drugič, m i jim pokažemo. Drugič jim ne bo prizaneše-no.”
Vsi so bili tiho.
“Boljše je tako,” je rekla Micka.
“Ni res,” je vpil Janez.
“Lej ga, saj bi tudi ti lahko padel.”
Janez je molčal, potem pa zopet začel: “Le kaj, da jih nismo. Postrelil bi vrage, pa bi imel zasluženje, bodo dali drugič mir kmetu.”
V tem so stopili v hišo Andrejko, Pisik, Guza in še par mož.
“Dobro nam gre,” je rekel Andrejko in sedel. Guza je jezno položil puško ob sebi.
“Le zakaj nismo udarili,” je godrnjal Guza.
“Počasi. Vidite, to ni tako,” je tolažil Andrejko. “Človeško življenje je drago in to ni kar tako: moriti, streljati. Padel bi lahko tudi marsikateri izmed nas. Kar držimo se tako, pa bo prav.”
Vsi so pritrdili.
“Kaj pa naše življenje? so ustrelili Jenoma, to je kar tako!” je rekel Guza.
“Za to se pa še pomenimo.
Tako se je slavil dan zmage med uporniki. Vsi so bili veseli in popoldne so jo slavili pri Zaviršku v Šmarij i, kakor da gre na življenje in smrt. Guza je spet pel svojo pesem, kovač je kazal razo na glavi, drugi pa so pili in peli. Vse je bilo zadovoljno. Dosegli so, kar so hoteli.
še tisti dan proti večeru pa je prišel birič iz Višnje gore in prinesel nekaj k Pisiku in Andrejku. Ljudje so ugibali, kaj bi bilo.
(Dalje prihodnjič)
če
pa
NOVA LITURGIČNA KON-STILUSIJA IN SLOVENCI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Binkoštih:	češ, maša je maša.
Da bi verniki bolje sprejemali lepoto bogoslužja skozi vse nedelje in praznike cerkvenega leta, so postavili razlagalce, komentatorje in lektorje, ki so vez med mašnikom in ljudstvom. Kaj je naloga razlagalca? Beseda sama pove: razlaga važne dele sv. maše. In še eno službo o-pravlja: vodi in enoti ter s tem povezuje. Nekateri mislijo, da je to vodstvo nepotrebno, češ, ljudje se bodo privadili in bodo sami od sebe vedeli, kdaj morajo vstajati, sedeti ali klečati in kaj moliti. Teoretično je res morda tako. V praksi je pa zadeva drugačna. Brez razlagalca in voditelja skupnosti bi se takoj razpasle razne razvade, ki bi skupnost takoj razdrobile v posameznike. Največji pomen je v tem, da se verniki takoj, ko jih razlagalec povabi k neki skupni akciji, zavedajo, da so skupnost in tega duha skupnosti je treba med vso daritvijo vzdrževati. Zato je naša dolžnost, da sledimo vodstvu razlagalca. Lektor bere berilo in vstopne speve. Seveda pa lahko komentator opravi vse sam.
Novo bogoslužje je himna časti in slave Bogu!
Vsak človek je kot od Boga u-stvarjeno bitje dolžan, da v molitvi Boga časti in hvali. Družina je dolžna, da kot skupnost z očetom, materjo in otroci časti Boga v molitvi. Župnija je dolžna, da skupno časti Boga in to skupno češčenje je sedaj urejeno z novo konstitucijo O' bogoslužju.
Neki protestant je vprašal katoličana:	kaj pa vi katoličani
sploh v cerkvi delate? Odgovor na to vprašanje.ni brez pomena. Znano je, da protestanti v cerkvi veliko pojejo. Tudi nova konstitucija predvideva ljudsko petje med sv. mašo. Prvi kristjani so prepevali psalme in hvalospeve, ko( so prinašali svoje darove: kruh in vino; s pesmijo so pozdravili mašnika in s pesmijo so zaključili sveto dari tev.
Ne bo šlo drugače: treba se bo privaditi petju in skupnim molitvam. V nekaterih župnijah so vse potrebno že izvedli. Bogoslužje po novi konstituciji v talki cerkvi in pri taki daritvi res navduši: vsa cerkev ob pričetku sv. maše zapoje; in ko nekaj sto ljudi kot en glas moli: Gospod usmili se, slavo, vero, očenaš in Jagnje božje, res čutiš veš navdušen pomen novega bogoslužja.
Seveda morajo z navdušenjem sodelovati vsi: mašnik, komentator, lektor, organist, ki into-nira pesmi, in seveda zlasti ljudstvo božje”, ki je navdušeno za božjo čast prišlo v cerkev, da da duška svoji notranjosti v časti in zahvali Bogu in mu po mašniku kot sredniku med Bogom in ljudstvom daruje svoje darove in svojo zahvalo in se udeleži ob zaključku daritve velike pojedine, ko v svetem obhajilu prejme Kristusa kot svojega Gospoda in Odrešenika.
To je namen in pomen novega bogoslužja. Naša dolžnost je, pa naj o p r a v 1 j a mo kakršnokoli
— Od vsakih 10 ljudi na svetu klečalo na tleh in jih živi še vedno 6 na kmetih.
Konstitucija o bogoslužju in Slovenci
Ali se zavedamo velikega zgodovinskega pomena spremembe v bogoslužju, ki je dvignila slovenščino v jezik bogoslužja svete daritve. Zahvalimo Boga za to — zlasti Slovenci v tujini.
Res smo imeli doslej slovenske fare in v njih slovensko bogoslužje. Toda sv. maša, kot višek vsakega bogoslužja, se pa v slovenščini ni brala.
Seveda pa iz te prednosti izvirajo za nas Slovence tudi precejšnje dolžnosti, ako ga bomo hoteli ohraniti. Oglejmo si nekatere teh dolžnosti: UDELEŽUJMO SE SV. MAŠ V SLOVENSKEM JEZIKU. Ne glejmo samo na svojo komod-nost, ampak tudi na svojo dolžnost. Zlasti naj k slovenskim mašam prihaja slovenska mladina. Koliko truda je bilo položenega zadnjih deset let v slovenske šole. Sedaj je prilika, da naši otroci v praksi rabijo svoj materin jezik — zlasti v čast in hvalo Bogu. Koliko Slovenci grešimo in zato smo dolžni, da tudi v svojem jeziku Boga častimo kot skupnost. Odstraniti moramo vse ovire, tako pri mladini, kot pri odraslih, da se bomo z veseljem in navdušenjem udeleževali bogoslužja v svojem domačem jeziku. Sv. Cerkev in ši-rokogrudnost ameriške svobode nam to nudita, dolžni smo, da to z odprtimi rokami sprejemamo.
Prihaja čas, ko je treba spet pričeti jemati stvari zares:	O-
bisk nedeljske maše ne sme biti kot nekaka navada in običaj. Spremembe hočejo vrniti sv. maši njeno prvotno vrednost. Ne gre za opravek mimogrede ali kadar je najbolj prikladno. Treba je zato žrtve. Stara slovenska razvada je, ostajati pred cerkvijo ali pri vratih ali čisto zadaj v cerkvi.
POMAKNIMO SE OD VRAT K OLTARJU! Oltar se je približal k nam, zato se moramo tudi mi k njemu približati. Zasedimo najprej vedno prve klopi pred oltarjem, ne zato, da smo kaki pobožnjakarji, ampak zato, da smo strnjeni, da bomo lažje peli in slišali in razumeli drug drugega.
POJMO' RADI, GLASNO IN NAVDUŠENO. Petje je sedaj sestavni del sv. maše.
B O1 D IM O PRIPRAVLJENI NA SLUŽBO PRI OLTARJU.
V tem novem, pomlajenju Cerkve so povabljeni pred oltar tudi lajiki. Z veseljem lahko rečemo, tudi slovenski lajiki. V bližnji bodočnosti bode lajiki prevzeli službo dijakonov in bodo lahko pridigovali, delili zakramente in opravljali druga bogoslužna dela v razbremenitev duhovnikov.
Ako si bil povabljen, da spre j meš službo' komentatorja ali lektorja pri slovenski službi božji, ne odkloni! Bog te vabi po besedah tvojega župnika. Bodi ponosen, da si bil povabljen v tako bližino oltarja. Ako so še kje kake pomanjkljivosti v novem slovenskem bogoslužju, bodo gotovo odpravljene, morda celo s tvojo pomočjo. Toda slovensko bogoslužje bomo ohranili slovenski verniki le, ako se bomo udeleževali sv. maš v slovenskem jeziku, ako bomo mladino privedli k slovenski službi
je s tem združen trud in delo. Slovensko govoreči farani pa vam bodo za slovensko mašo zelo hvaležni.
Kongresniki radi pošujefo na federalne stroške
WASHINGTON, D.C. — Iz nekega poročila za predstavniški dom je razvidno, da so lani kongresniki zelo radi potovali po svetu, seveda na federalne stroške. Obiskali so skupaj s svojimi sodelavci 60 dežel in pri tem napravili federaciji $186,000 stroškov. V to vsoto pa niso. všteti potni stroški. Kongresniki so rabili največ federalna letala, posebno vojaška.
Največ zanimanja je bilo med kongresniki za Francijo, kar 40 jih je potovalo v Pariz po najrazličnejših “važnih” opravkih. V Anglijo jih je šlo 29, v Španijo 24, v Nemčijo in Japonsko pa po 24. Zato sta pa želela videti Vietnam samo 2 kongresna turista. Mikale jih tudi niso dežele za železno zaveso. Na Poljsko jih je šlo samo sedem, v Jugoslavijo pa nihče!
Kot se vidi, ne potrebujejo na Kapitelu novih strokovnjakov za Titovo diktaturo. Primeroma malo kongresnikov si je lani izbralo za cilj Južno Ameriko. Največ jih je šlo v Brazilijo (17). Le redke so bile vrane, ki so potovale po svetu na svoj račun in obračunale federalni blagajni samo resnične stroške, ki so jih imele zanjo.
S poletom Gemini 3 je imelo opravka 14,000 ljudi
CAPE KENNEDY, Fla. — Organizacija poleta astronavtov v vesolje niso mačje solze. Pri zadnjem poletu je moralo iz previdnosti sodelovati okoli 14,000 ljudi v enem ali drugem svoj-stvu. Bili so raztreseni po vsem svetu. Samo glavna kontrolna postaja v Cape Kennedy je morala organizirati 20 pomožnih
kontrolnih postaj po vsem svetu, tri med njimi kar na vojnih ladjah. V pripravljenosti je bilo 48 zdravnikov in 35 glav pomožnega osobja.
V Cape Kennedy je bila še posebna zdravniška ekipa, ki je čakala ob letalih, da lahko vsak trenutek odleti kamorkoli na svetu. Okoli 17,000 funtov zdravil in pomožnega materijala je bilo istotako raztresenih po svetu. V službo je bilo dalje vpre-ženih 20 ladij z 80 letali in nad 6,000 mornarji in specijalisti; med njimi so bili posebno izvež-bani padalci z letal, potapljači, lovilci gondol itd.
Da je bila previdnost na mestu, se je pokazalo pri spuščanju gondole na Zemljo. Čeprav se spuščanje ni odvijalo po programu, vendar ni bilo nobene nesreče in tudi ne nevarnosti za nesrečo.
nejše sodelovanje z vsem svetom, da tako pomaga mednarodnemu miru. Takoj za njim je govoril ministrski predsednik Maurer, nato podpredsednik A-postol in kot zadnji član politbiroja in sekretarijata Stoica, u-radni predsednik republike.
Izjave pa niso bile namenjene samo' romunskim tovarišem, ampak — morda še bolj — takim odličnim pogrebcem, kot sta bila tovariš Mikojan iz Moskve in tovariš Ču-Enlaj iz Peipinga, da ne omenimo Rankoviča iz Beograda, Živkova iz Bolgarije itd. Med pogrebci je bilo tudi dosti diplomatov, ki so zastopali države na naši strani železne zavese.
Ču-Enlaj je po pogrebu odletel v Tirano na obisk.
HoiMttska zliti, psiifika ostane nespremenjena
BUKAREŠTA, Rom. — Romunska prestolica je dočakala nenavaden političen dogodek: komunisti so spremenili pogrebne svečanosti za njihovim pokojnim voditeljem Gheorghiu-Dejem v pravo politično manifestacijo, ki so jo zavili v prisego zvestobe pokojnikovi politiki. Porabili so še to priliko, da so predstavili romunski javnosti novo kolektivno vodstvo: štirje člani vodstva so namreč imeli poslovilne govore na pokopališču. Vrstni red je povedal, kdo je sedaj kaj v romunski politični stranki.
Prvi je govoril novi glavni sekretar partije Ceausescu. Izjavil je, da bo stranka v duhu resolucije iz aprila 1964 vse svoje stike s tujino opirala na načela neodvisnosti, suverenitete in ravnopravnosti vseh narodov, na spoštovanju tujih stališč in nevmešavanju v tuje zadeve. Stranka se bo pa obenem tudi z vso silo zavzemala za čim tes-
V romunski komunistični stranki je zavladalo kolektivno vodstvo
BUKAREŠTA, Rom. — Tudi romunska komunistična stranka je po .smrti svojega voditelja Gheorghiu-Deja prešla na sistem kolektivnega vodstva. Za predsednika republike je bil izbran tovariš Stoica, za glavnega tajnika v stranki pa Clausescu. Kot ministrski predsednik je še ostal tovariš Maurer. Mislijo pa, da bo kmalu prišlo do sprememb.
Kupile plinski sežigale* sedaj —
šii dobili boste 2 klanski sveei
mmmi
Vaš plinski sežigalec se nahaja v hiši — to je v Vaši kleti ali pa v pritiklinski sobi!
Ti novi in hitri plinski sežigalci so popolnoma brezdimni — brez vonja in mirni!
funkcijo v novem bogoslužju, božji; ako bomo radevolje pre-
da smo na svojem mestu tako kot Cerkev in Bog od nas pričakujeta. Nova konstitucija je delo sv. Duha, ki vedno in neprestano obnavlja in pomlaja svojo Cerkev in pi v vsakem času da tisto, kar Cerkev najbolj potrebuje.
Pred pričetkom prvega zasedanja Drugega vatikanskega cerkvenega zbora je papež Janez XXIII. sestavil posebno molitev za uspeh zasedanja. V njej je tudi tale stavek:	“Sladki
Gost naših duš potrdi naše misli v resnici in nagni naša srca k pokorščini, da bomo odločitve zbora lahko hitro sprejeli in natančno splonjevali.” In mi ponovimo: “Bog sveti Duh nagni naša srca k pokorščini..”
vzeli dolžnosti, ki so z novim bogoslužjem zvezane, in jih ne zanemarjali. Ako moramo pri tem kaj žrtvovati, žrtvujmo to v čast božjo in za obstoj slovenskega življa med nami.
Naj bi te spremembe, ki uvajajo narodni jezik v obred maše, ne bile vzrok, da bi kakšna slovenska fara prenehala biti narodnostna in bi tako učinek bil prav nasproten od namena teh novih odredb. Naj na tem mestu v imenu vse slovenske skupnosti prosimo lajike, da se ponudijo v farah, kjer so številne je naseljeni, za službo pri slovenski maši in vse župnike slovenskega rodu, ki še razumejo slovensko in dajo možnost udeležiti se slovenske maše. Seveda
anctAmc(_
im i dih i ~ iiHiin m im ' .....
Ufarm/nommq
GAS DISPOSER
THE
NEW
SMOKELESS'.
ODORLESS
■	• «--Y' P-
Moški dobijo delo
Moški dobe delo
Za obratovanje “Bullard” vertikalnih vrtalnih strojev iščejo izkušene delavce na srednjih in velikih vlivkih in varjenih kosih. Morajo znati stroj sami naravnati. Dnevna izmena. Oglasite se osebno po 8.30 zjutraj v
Columbia Electric Mfg. Co. 4519 Hamilton, blizu St. Clair in E. 45 St.
Mizarje iščejo
Enega ali dva izkušena mizarja išče Dallas Manufacturing Inc. na 1115 E. 152 St. tel. 681-7022.	(61)
MALI OGLAS!
Uniči ostanke jedi in razne dru-gge odpadke — hitro in poceni!
Je krog in krog obložen z opeko, odporno ognju ... Ima pa tudi močan, s steklom obložen žaket. Znotraj in zunaj je porcelanasto emajliran, da prepreči rjo in korozijo ...
V	najem—E. 58 St. —
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(62)
V	najem
štiri neopremljene sobe oddamo, dve spodaj, dve zgoraj, furnez na plin, garaža, na 7417 Lockyear Ave. UT 1-6375.	—(61)
V	najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico, zgoraj, na 701 E. 159 St. Kličite LI 1-4032.	(62)
Vila naprodaj
V	prijetnem turističnem kraju na Dolenjskem je naprodaj moderna enodružinska vila, ki se z malo preureditvijo lahko spremeni v dvodružin-sko. Zelo primerno za upokojenca. Kličite 361-2815.
— (24,26,29 mar.)
LAHKI PLAČILNI POGOJI!
IZREDNO POSEBNE CENE SAMO DO 3. APRILA!
Dodajte odplačila k Vašemu mesečnemu plinskemu računu!
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.30 do 2 pop.
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
Odprto v pondeljek, četrtek in petek od 9 do 9
V torek in soboto od 9 do 6. — Zaprto cel dan v sredo.
Mizarstvo
Popravila hiš—prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553.
PrijaisPs Pharmacf
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION,-• rijfr Ave- & Cstb St.. EN 1-4?’>2
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
frank kure
R.F.D. 1, Rt. 44, Ne-vbury, Ohio tel. JOrdan 4-55#3

AMERIŠKA DOMOVINA,

SBp
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG

'4
To me je prikupilo dekletom in takrat sem menda prvič zagledal tisti obraz, ki me je zasledoval četrt stoletja in zaradi katerega sem prepotoval tritisoč milj na suhem in tritisoč milj na morju, da ga še enkrat vidim in postanem za vedno srečen ali nesrečen. Pa naj sva se prvič videla kjerkoli, kesneje sva se često shajala pri velikem, košatem glogu, ki stoji tam doli ob cesti, kjer loči borov nasad goljavo od obdelane zemlje. Nekolikokrat sem ga že šel pogledat, odkar sem se vrnil domov. Zdi se, da ga je strela ožgala, ali pa so ga oklestili, kajti sedaj ni niti polovico tako velik kakor tisto drevo, ki sem ga tako dobro poznal.
Najino ljubezen so seveda gledali postrani. To je bilo neogibno. Jaz sem bil samo kovač, ona pa je bila hči ponosnega, neodvisnega očeta, ki je videl svojega otroka kot ženo ob strani, kakor se je rad izražal, ‘njej enakega moža.’ Toda ona, ubogo dekle, je bila zvesta kot jeklo. Ko
sem slišal, kaj pravi njen oče, sem ji svetoval, naj me pozabi ; toda o tem ni hotela ničesar slišati. Tedaj sem stopil pred njega. Sešla sva se neke nedelje, ko sva se vračala od maše. Prej nisva še nikoli govorila. če bi bil kaj izkušen, bi ga tudi tedaj ne bil nagovoril.
‘Oprostite,’ sem rekel. ‘Kakor sem slišal, niste zadovoljni s tem, da se shajam z Noro.’
Vsega me je premeril in dejal:
‘Kdo pa ste vi, za zlodja?’
‘Jaz sem Terence Kasey, sin Redmonda Kaseya, kovač v Glenanaaru, in tako pošten kakor vi.’
Onemel je besnosti.
Ko se je pomiril, je rekel, kakor bi preudarjal:
ravnotako dobro skrbeti kakor, naj se stvar v
konča. Ločila se
CHICAGO, ILL.
‘Ne poznam vas, mladi mož, toda to vem: če bo kdo izmed mojih otrok imel kakorkoli opraviti z vašo družino, ga prekolnem na večne čase.’ ‘Res je sicer, da sem samo rokodelec,’ sem odgovoril, ‘to-! da zanjo bom mogel vedno
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER Mature woman to care for 3 children. Live in.. Own room and TV. Salary. — Phone YO 6-9661.
(62)
FEMALE HELP
KUffSES REGISTERED
3 to 11, or 11 to 7. $461.00 Starting Salary. Days $420.00 per month. These are permanent positions. Extending excellent fringe benefits. Fully equipped hospital. Good personnel policies.
Why not stop in our Personnel dept, and permit us to introduce our program designed for you.
st. mm&m nesmuL
6337 S. Harvard Avenue, Chicago, 111. or Ph. TR 3-8200
(61)
REAL ESTATE FOR SALE
NEAR STURGIS, MICH.
5 RM. COTTAGE You can live all yr. round. Cabinet kitchen, elec, stove, washer, semi-furnished, inside plumbing, auto, oil heat, spring fed lake. A Real Bargain. — UN 9-1516.	(61)
NORTHWEST CHICAGO A REAL BUY. — Brick Georgian home — 2 Master bedrms., Full Basement, Beautifully decorated home. Near schools, shopping. Available immediately, to close estate. — Contact Walt Alexander — RA 6-2500.
BUSINESS OPPORTUNITY
MALE HELP
mmm. mm
•	Bridgeport
•	Horizontal
•	Vertical ® Lathe
Now working a 52 hr. week. Night shift — Full benefits.
ARTG0 ING.
kak propal najemnik.’
To ga je zadelo, kajti nekateri ljudje so govorili, dasi je slovel kot bogataš, da preveč razsiplje in da je v dolgeh.
‘Pošten rokodelec,’ je dejal, ‘je ravnotoliko vreden kakor vsakdo drugi. Ničesar ne očitam vašemu poklicu, temveč vam samim. Ne bilo bi mi hujše, da se moja hči omoži za samega zlodja, kot za koga iz vaše družine.’
‘Ali je to vaša zadnja beseda?’ sem vprašal začuden, da prigovarja moji družini.
‘Zadnja beseda, pa ne zadnje dejanje, kakor boste imeli priliko spoznati, ako ne odnehate.’
Ta večer sem se sešel z Noro.
‘Moji družini prigovarja tvoj oče,’ sem dejal, ‘ne meni. Kaj mu ni všeč na moji družini, ne vem. Nič se nam ni treba sramovati pred sosedi. Vsaj jaz nisem do sedaj še slišal slabe besede o nas. Ali si ti?’
Ona je povesila glavo in molčala.
‘Če tudi ti misliš tako kakor tvoj oče, Norah, tedaj se ločiva. če se ti zdi, da se ponižuješ, ako se omožiš zame,
imenu božjem bova kot prijatelja.’
Dvignila je roko. Ah, kako dobro se spominjam tega. Zvestejše ženske Bog do sedaj še ni ustvaril.
‘Ted,’ je dejala, ‘obljubila sem ti, da bom tvoja, če me ti ne zavržeš, je ni sile na zemlji, ki bi naju mogla ločiti.’
Vrezal sem si to obljubo v srce in sem jo še potrdil z veliko prisego. Ah, gospod župnik, ne čudite se, da sem pre-plul ocean, da jo vidim še enkrat. Tiste noči in neke druge noči nisem mogel nikoli pozabiti. A tedaj nisem slutil, kako naglo bo prišlo razkritje in kako strašna bo ločitev, ki se je nama zdela nemogoča.
O tem seve nisem govoril doma nobene besede. Mladi ljudje so plašni v teh stvareh in vrhutega res nisem vedel, kaj bi rekli starši na to. Na-merjal sem zapustiti očetovo hišo, kadar se oženim, in začeti s kovačijo tam doli v Wallstownu ali kje v obližju, kjer sem menil, da bom imel dosti dela, ne da bi škodoval očetovemu zaslužku. Moj oče
in mati sta najbrže slišala kaj o tem, a nista ničesar omenila. Oče je bil irske krvi, jaz tudi,, in zato je menil, da bo pametneje, če ne začne govoriti o sitnih stvareh, dokler ne pride čas. In to je bilo popolnoma prav. Toda mati me je nekako čudno, nenavadno pogledovala, zavzdihnila in se potem obračala proč.”
XXII. poglavje.
RAZKRITJA.
‘‘Dasi se je po uporu leta sedeminšestdesetega navdušenje v ljudstvu več ali manj poleglo, so se moja čuvstva še bolj razvnela. Z vso nepremišljenostjo mladine sem prosto govoril o onih političnih zadevah, o katerih je najbolje molčati. Pa kaj to! Bral sem irsko zgodovino, zlasti Mit-chellovo, in kri mi je vzkipela.
Irsko in Irsko in Irsko mi je bilo vedno v mislih, kadar sem bedel, in v sanjah, kadar sem spal. Kako sem besnel proti njegovim zatiravcem in kako sem hlepel po maščevanju! Toda vso svojo strast sem hranil za njegove izdajavce, od McMurrougha skozi vso našo temno zgodovino, in pri
31916 Groesbeck, Fraser Suburb of Detroit, Mich.
(63)
MACHINIST
Turrett lathe and Chicago lob shop experience, do own set-up and hold close tolerance, top salary, permanent home for sincere family man. Morgan Sales & Engineering Co. BE 7-5227.
BAND SAW OPERATOR Experience Necessary. Good Future. STYLE MASTER 3640 S. Kedzie
Chicago, 111. — Phone CL 4-8585
TAVERN
By Owner. Established 15 years. Call Burt after 5 p. m.
1570 S. Kedzie Phone RO 2-9877
(63)
M & FIXTURE BUILDERS
Been mm
Work 58 Hours or More Day Shift — Full Benefits
urtco me.
31916 Groesbeck, Fraser
Suburb of Detroit, Mich.
(63)
V 3LAG SPOMIN
OB DVANAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ
LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Vincent Hočevar
Zapustil nas je 29. marca 1953.
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
Tvoji žalujoči:
MARY, soproga OTROCI in VNUKI
Cleveland, O., 29. marca 1965.

APRIL
_LL □JjlUL3
i iljj S lljlJLlIIM!
im iBl Mils im?
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MALE HELP
MEN
MACHINISTS - MACHINE OPERATORS
We pay top wages for experienced men.
Fringe benefits. Paid vacations. Profit sharing. Steady work.
BREUER ELECTRIC
V blag spomin
DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
Mary Strnad
ki je umrla 29. marca 1945. leta.
Čas beži v naglem toku, dvajset let je že minulo, ko smo žalostni, v joku, truplo Vaše v grob zasuli.
Spomini naši vedno k Vam hite, kot svetla luč ogrevajo srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč.
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O., 29. marca 1965.
5110 N. Ravenswood
APRIL
4.—Dramatsko društvo LILIJA
poda Finžgar j evo dramo “Piaz-valina živijenja” v Slov. domu na Holmes Ave.
24.	—DSPB Tabor priredi svojo
pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
25.	—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
9.—Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. le.—Izlet Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Erie, Pa. Domov grede obisk Slovenske Pristave.
16.—Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Rd. Večerja ob 5. uri. 16.—Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
16.—Slovenska pristava ima svoj
redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne.
29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
6.	—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu,
počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem
slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.	—Federacija klubov slovenskih
upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
H.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
25.	—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
AVGUST
I.	—Slov. smučarski klub ima
na Slov. pristavi svoj piknik.
8.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
II.	—Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi.
15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29,—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	—Klub Ljubljana priredi ob 35 - letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
9.	—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
10.	—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.	—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.”
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
■-----o-----
besedi ‘izdajavec’, ‘ovadnik’ sem bil skoro kakor obseden. Doma so me že zdavnaj nehali opominjati.
Neko nedeljo zvečer smo imeli hudo borbo, veliko preizkušnjo moči v tekmi med župnijami Glenroe in Ardpa-trick v grofiji Limerick in Kil-dorrerv v grofiji Cork. Jaz nisem pripadal v nobeno izmed teh župnij, toda Kildorreryja-ni so me naprosili, da jim po-morem, in od nasprotne strani ni nihče ugovarjal. Bil je krasen večer; vsa okolica je bila zbrana, nam je kipela kri in borili smo se za zmago kot demoni. Na obeh straneh je bilo vse tako napeto, da so pričakovali velikega pretepa;! to bi se bilo skoro tudi zgodilo in jaz sem bil nedolžen povod. Po mnogih brezuspešnih poizkusih se mi le posrečilo pognati žogo v obližje znamenja in zavihtel sem svoj lopar krog glave, da ji dam j zadnji udarec. To mi je uspelo in tako smo zmagali, toda obe-1 nem sem udaril z loparjem zadaj nekega mladeniča po ustih in mu izbil sprednje zobe. Bil sem tako razburjen, da se nisem ozrl, dokler nisem zapazil, da je žoga zletela skozi drogove. Tedaj sem se obrnil. Fant je bil izpljunil
svoje krvave zobe in mnogo ljudi se je nabralo krog njega. Takoj so me obdolžili, da sem to storil nalašč, in vi veste, kako se v irski množici ravzna-mejo strasti. Jaz sem se brand in obžaloval. Toda nje je peklo, da so podlegli, vrhutega se jim je smilil tovariš, tako da jih ni bilo moči potolažiti-Vedno bolj so se razburjali* dokler ni slednjič eden jezno stopil k meni in me udaril, zanašajoč se na njihovo pomoč, ter dejal:
‘Nalašč ste to storili, g°s' pod! Videl sem, kako ste ga udarili, vi ovadniško seme!
Lopar mi je padel iz rok, kakor bi me bila strela zadela-Kildorrerviani ki so se bid zbrali okrog mene, ker so mislili, da morajo braniti svojega junaka, so se splazili drug za drugim proč. Brez besede sem oblekel suknjo in odšel z bojišča. Gospod žup' nik, včasih se človeku zazdi z življenju, kakor bi se vse podiralo, kakor bi si bila enaka dan in noč, življenje in smrt, nebesa in pekel. Tako mi je bilo tedaj. Nenadoma je zabliskal blisk, ki je razsvetlil vso preteklost in zatemnil vso prihodnost mojega zi' vij en j a.”
(Dalje prihodnjič"'
mi
Example No. 2
weretom^nW194RfiM,h?r-Q^STiONS BY m-ACKTOC, IN CIRCLT-S-If you were horn ,n 1J46, this is how you would write your year of birth in black:
read your

mmsm

V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE, STARI OČE IN TAST
Blaž Pirnat
Isdihnil je svojo plemenito dušo dne 29. marca 1963.
Sprejmi od nas, Gospod, molitve in darila, pokaži mil obraz, očetu daj hladila.
Žalujoči OTROCI IN NJIHOVE DRUŽINE.
Cleveland, Ohio, 29. marca 1965.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj r.aj sveti.
DOBRA TOVARIŠA. — Siamska muca in 'psica se tako dobro razumeta, da muca čuva male psičke, kadar njihove matere ni doma.