Efnzelrerkanfsprels RM O.IS
Verlag und SchrlfUe^^g:	mraarcl^g 18, Poitfach 115 t Bezugeprele (Im voraus zaMbar) monatUch RM 1— frel Haus (elnschlleBUch RM 020 ZuatellgebUhr
esteuun^en aer Zeitung filr den nachfolgesden Monat werden nur ecbrlftUcb und nur ble 25, des laufenden Monate angenoxnmen
Nr. 98.
Krainbnrg, den 11. Dezember 1948.
3. Jahrgang.
Uspeh konference GPU v Teheranu
Prazne besede - pnhle Iraie
' KoMunIkč svetovnih gangsterlev Je bil izdan šele s petdnevno zakasnitvijo
Berlin, 10. decembra. Potem ko so konferenco v Teheranu zaključili že 2. decembra, je Renter s petdnevno zakasnitvijo, dne 6. decembra končno objavil že tako raz-bobnan in s tolikšnimi tajinstvenimi namigavanji spremljan oficialni zaključek tega gledališča v gla\-nem mestu Irana, ki trpi pod nasiljem in je zaseden po Sovjotib Ш angleško-amerikanskib četah, je dostojen konec dolgega potovanja Roosevelta in Churchilla do meje sovjetskega raja k sprejemu Stalinovih ukazov.
У komunikeju sporočajo sledeče: >Se-fltali smo se v teh zadnjih štirih dneh tukaj v glavnem mestu našega zaveznika, Irana, in smo oblikovali našo skupno politiko ter jo potrdili. Izrazili smo svoj sklep, da naj naši narodi sodelujejo v vojni kakor v na to sledečem miru. Kar se tiče vojne, so se naši vojaški štabi pridružili na-Siiyi razgovorom ob okrogli mizi in s.pra-vili smo v sklad naše načrte za uničenje nemških bojnih sil.«
Tej, že neštetokrat storjeni ugotovitvi je sledila n&to omemba glede bodoče druge fronte, ki je pač še bolj nejasna kot ona, ki je bila sklenjena v Casablanki pred enajstimi meseci.
Abeceda plutokratske agitacije
Po hinavskih izvajanjih o visoki odgovornosti, ki jo baje občutijo vojni hujskači glede dosege miru, sledi potem običajna abeceda plutokrateke agitacije, kakor > sodelovanje velikih in malih narodov, boj tri-noStvu in suženjstvu« in ugotovitev, da so vsi narodi dobrodošli, če se odločijo, vstopiti v »obitelj demokratskih narodov«. Ta poziv je zares vabljiv spričo angleške vojne z lakoto nasproti indijskemu narodu in spričo politike zatiranja v Libanonu in Siriji, kakor tudi povsod tam, kjer vlada britanska plutokracija, nadalje spričo angleške izdaje glede po Angliji zapeljanih zavezni-
kov, kakor Poljske in Srbije, kakor tudi skupnih grobov v Katinu-in boljše viške ra-beljske politike v baltskih državah ter spričo položaja, v katerem se nahaja izdani del Italije s svojim izdajalskim kraljem in Ba-dogliom vred. H koncu je še izraženo upanje, da pričakujejo z zaupanjem dneva, ko
bodo mogli vsi narodi sveta živeti v svobodi. Po tem značilnem stavku slede podpisi Stalina, Roosevelta in Churchilla.
Dejstva, ki bodo edino obstajala
Odprto je vprašanje, je li napovedani manifest nemškemu narodu postal žrtev ne-edinosti sestaviteljev, ki so potrebovali pet dni, da so mogli skovati svoj nedolžni komunike s strahopetno vsebino. Gotovo je tudi vedenje nemškega naroda nasproti za-strahovalnim napadom britansko-amerikan-skih zračnih gangsterjev vzelo nadgang-sterjem v Teheranu veselje, da bi se še bolj blamirali, kakor je potrebno. Naj si bo temu kakorkoli, strahu tajinstvene konference v Orientu ni več.
Obstojajo pa dejstva natrga trdega sklepa, da pred zmago ne odložimo orožja, pa naj pride, kar hoče, in dejanja naših vojakov in vojakov naSih zaveznikov.
Will boli jnqoialiodno od Ur«nicnni(|a
Pri Nevlu sestreljenih 23 sovjetskih letal - V Južni Italiji samo manjši boji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. decembra objavilo:
Jugovzhodno od Dnjepropetrovska smo odbili močne sovražne sile, ki so napadale, ko jih je ščitila gosta megla.
V prostoru jugozahodno od Kremenčuga 80 se naše čete ves dan srdite bojevale z vedno znova naskakujočimi Sovjeti. Pri obrambi teh napadov smo odstrelili številne sovjetske oklopnjake.
Na bojišču severovzhodno od Zitomira in južno od Korostena se je sovražnik trdovratno upiral našim napadom, ni ,pa mogel preprečiti nadaljnjega prodiranja naših čet.
% srednjem odseku so Sovjeti brezuspešno napadli med Pripjetom in Berezino ter jugozahodno od Xričeva. Na nekaterih manjših vdornih mestih so še v teku boji. Pri nekem uspešnem lastnem napadnem
Dojmlliia bilanca japonsltih uspehov
Posnetek In pregled japonskega glavnega stana v drugem vojnem letu
Tokio, 10. decembra. Dne 7. decembra, večer pred dnevom, katerega je vstopila Tojna v Veliki Aziji v tretje Ipto, je dal glavni stan vojske pregledni posnetek o vojaških uspehih preteklega leta, in sicer od začetka decembra 1942. do konca novembra 1943.
Po tem pregledu je zadela Japonska v južnih ozemljih in na Aleutih na sovražne sile vsega skupaj približno 400.000 mož. Ti eo imeli zgub okrog 193.000 mož, vštevši ujetnike in prebežnike. število uničenih, od-nosno sestreljenih letal znaša 2728. sovražnikove zgube ladij so znašale 185.
Na Kitajskem so štele sovražne sile, s katerimi so se spopadli Japonci, okrog 2,370.000 mož. Od japonske strani so samo sovražnikovih mrtvih našteli 210.000. Število ujetnikov in prebežnikov je znašalo 224.627, potopljenih in poškodovnnih ladij je bilo 88. uplenienih čolnov 3466 in sestreljenih letal 373.
Japonske zgube so navedene s 32.962 padlih in 313'letal.
Težke zgube banditov
Berlin, 10. decembra. Skupine nemške vojske in Waffen-^f uspešno nadaljujejo očiščevalno akcijo proti banditskemu ro-varjenju na Zapadnem Bqlkanu in preganjajo « trdimi udarci bandite ix njihovih postojank in rimskih bivališč. Posebno uspešno so potekle borbe v Severni črni gori. Po že objavljeni zasedbi Novega Va-reša, Prijepolja, Brodareva in Pleviia naše enote brezobzirno zasledujejo, kljub nepreglednemu svetal in naite^im vremenskim prilikam, bežeče bandite. Pri nekem ne-nadejano irvrSpnem nanadu na središča komunističnih band 6. decembra, so imele te zopet najtežje zgube.
v Severni Črni gori je bilo doslej, ujetih 2000 banditov in naštetih preko 800 mrtvih komunistov. V enem dnevu borbe so znova uplenili naši grenadirji dve gorski bateriji, tri protioklopnjaške topove, troje lahkih topov, deeet težkih metalcev granat, kakor tudi ročno strelno orožje, municijo in 300 tovorne živine in konjev.
Pri nekem vpadu v Jugozapadno Bosno je nek oddelek uničil 200 banditov in zajel dragocen plen. Naši oklopnjaški grenadirji so imeli velik uspeh v borbah v Severovzhodni Bosni ter so v nekaj urah uničili preko 150 komunistov; begunci so odvedli s seboj več sto ranjencev v preko 2000 m visoko brezpotno gorovje. Pri nekem drugem čiščenju v južnoalbanskem ozemlju so zgubili banditi 15 ton municije in številno težko orožje.
podvzetju ob Pripjetu smo pripeljali ujetnike in plen. Krajevno omejen napad naših čet zapadno od Smolenska je dosegel postavljene cilje.
Zračno orožje je kljub neugodnim vremenskim prilikam z močnimi silami podnevi in ponoči z dobrim uspehom napadlo sovražne nared stoječe in v pohodu nahajajoče se čete v prostoru pri Nevlu in sestrelilo včeraj samo nad tem bojiščem 33 sovjetskih letal.
Na južnoitalijanflki fronti so bili, včeraj v zapadnem in v vzhodnem odseku boji manjšega obsega. Sovražnih sunkov smo se ubranili in nekaj v prejšnjih dneh nastalih manjših vdorov odstranili s protisunki naših čet. Za nek holm jugozahodno od Vena-pra se vrše še boji.
Nad fronto je bilo živahno obojestransko letalsko delovanje. Pri tem je tukaj zlasti protiletalsko topništvo sestrelilo 16 sovražnih letal in v ostalem Sredozemlju jih je bilo sestreljenih šest.
V težkih bojih minulih dne je 26. divizija oklopnjakov, ki ji poveljuje Generalleut-nant Luettwitz, preprečila s svojo zgldđno držo in vztrajnostjo vse prodorne poskuse Britancev v vzhodnem odseku ju®-"^'talijan-ske fronte. _
Sestanek Roosevelta In Churdillla z In6nU]em v Kairu
Berlin, 10. decembra. Kakor poroča Renter iz Kaira, sta se sestala med potjo iz Teherana s predsednikom turške republike Izmet Inoniijem. Sestanek se je vršil v Kairu v prisotnosti turškega zunanjega ministra, britanskega zunanjega ministra in sovjetskega poslanika v Ankari. Reuterjev ko-munikč pravi, da so razpravljali in preu-darjali o političnem položaju glede na skupne in posamezne interese teh treh držav.
Soijelsiko mosllšre jnžno od Kerra razbilo
Uspešna SS-dnevna nemška blokada - Sovražni napadi v loku Dnjepra popuščajo
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. decembra objavilo:
Na Krimu so odredi 6. romunske konjiške divizije, ki jih vodi že z Ritterkreuzem odlikovani Generalleutnant Teodorini, s pod poro nemškega topništva in jurišnih topov ter nemških, romunskih in hrvatskih letalskih sil, razbile sovražno, po izkrcanju nastalo mostišče južno od Kerča. V tridnevnih težkih bojih so bile izkrcane sovjetske skupine ugonobljene in pripeljanih je bilo okroglo 2000 ujetnikov.
Lahke nemške pomorske bojne sile so pomagale k temu uspehu. Ob najtežjih prilikah službe so onemogočile redno preskrbo izkrcanih sovjetskih čet. Preprečeni so
bili vsi poskusi boljševikov, da bi napadeno mostišče izpraznili v noči na 7. deceinber, in pri tem je bilo potopljenih sedem sovražnih vozil. S tem so naše v boj o6 morski ožini pri Kerču poslane pomorske bojne sile med 35 dnevno pomorsko blokado uničile osem motornih topovskih čolnov, dva brza čolna, dva vlačilca, dve ladji za razkladanje ter 23 vozil za izkrcanje in poškodovale številna druga.
Sovražni razbremenjevalni napadi, ki so jih Sovjeti izvajali včeraj iz mostišča severovzhodno od Kerča, so se izjalovili.
V velikem loku Dnjepra je bistveno popustilo sovražno napadno delovanje. Na-(NadaJJevanJe na 2. strani.)
Krinka je končnoveljavno padia
Naše Gorenjsko in zadnje imenovanje Tits za »načelnika vlade«
F. H. Krninburg, 10. decembra. Za pozornega opazovalca položaja v raznih delih bivše Jugoslavije že dolgo ni bilo nobenega dvoma več o tem, kako se bodo morale nekoč zasukati kaotične razmere. Da se bodo zmede programov in akcij z velikim pridom okoristili le boljševiki, nam je bilo že dolgo jasno in smo že često opozarjali na ta stvarni položaj. Danes pa meni Moskva, da lahko končnoveljavno pusti pasti krinko, in je naročila sodrugu Titu, naj ustanovi lastno »vlado«, katere člani so si seveda že morali zaslužiti ostroge s svojim delovanjem kot nadbanditi, agenti in uporniki.
S tem korakom je Moskva zopet enkrat dokazala, da gre brezobzirno preko želj in interesov svojih zaveznikov in da ne dovoli nikomur, da bi se vmešal v njeno »vplivno sfero na Jugovzhodu«. London k tem dogodkom kvečjemu skomizgne in s tem znova dokaže, da so tam že davno proglasili za popolnoma ničeve vse obljube nasproti vladam v pregnanstvu in jih podvrgle volji Moskve. Bivši jugoslovanski vladarji z bivšim kraljem Petrom na čelu so se morali zaradi tega izdajstva lastnih zaveznikov preseliti v Kairo, ne da bi ai pa seveda s tem pridobili v resnici naklonjenost Moskve. Peter piha od jeze, da so si njeni »predstavniki« upali, otvoriti konkurenco, in — protestira, da »ta teroristični pokret na noben način ne zastopa demokratskih ia socialnih pojmov jugoslovanskega naroda«.
Ubogi Petrček! Tako preprost je ta mladenič še, da veruje, da bo on sam sedaj izvrševal kak vpliv v Jugoslaviji, ki obstoja samo v njegovi domišljiji. Njegovi prijatelji v Moskvi so vendar končno že enkrat dokazali, da jim ni težko ukreniti, da se kotalijo kronane glave, če so jim neprilične, ia to so navsezadnje v vsakem primeru. Kralj na čelu boljševiške države je dovtip, in o tem Stalin in tovariši tudi čisto nič ne razpravljajo. Danes ga še trpijo, kajti ne nahaja se niti v Moskvi niti v gorah Srbije, kaj šele v Belgradu. Tudi jih.pač dalje ne moti, kajti kaj se pravi to, če mali kralj protestira proti ukrepu, ki so ga sklenili v Moskvi in ki nanj vlade v Londonu in Moskvi ne morejo vplivati. Na konferenci v Teheranu so vendar preveč jasno pokazali, da Stalin, kakor poroča Reuterje» dopisnik iz Teherana, narekuje in da Churchilla skoraj ne smatrajo za več ko dopuščenega deležnika, ki je smel prisostvovati posvetovanjem, potem ko sta imela Stalin in Roosevelt sama med sabo konferenco. Anglija, ki je kot zadnja podpisala komunike, nima danes večje veljave kot ena izmed drugih malih držav, ki so po svoji neumnosti postale zaveznice alliirancev. Velika Britanija spada torej že danes z gotovostjo med tiste, ki so vojno zgubili, pa najsi zmaga, kdor hoče.
Kako Moskva ocenjuje zasedene države, izhaja tudi iz" poročila sovjetske agenture Tass, da »Stalin ni hotel zapustiti sovjetskega ozemlja in da se je zato konferenca vršila na sovjetski zemlji«. Sicer so v komunikeju taktno govorili o iranskem »zavezniku«, ki je gotovo začuden sprejel takšno formulacijo, ko doslej od svojih zaščitnikov ni občutil drugega, ko bič lakote ia divjanje GPU.
Znabiti je kdo na Gorenjskem tu pa tam le še veroval v fraze tako zvane osvobodilne fronte in jih smatral za prinašale* miru — s to postavitvijo Tita za »načelnika vlade« — pred nekaj tedni so ga njegovi pristaši šele povišali za »maršala« — je končnoveljavno padla krinka. Moško« vitske tolpe so končnoveljavno nastopile gospostvo nad krogi, ki se stavijajo po robu nemškemu stremljenju po redu, in so proglasile umor in požig za oficialno načelo. V letaku, ki 80 ga razširjali po Gorenjskem, pravijo med drugim: »Zasužnjeni narodi Jugoela-
Sobota, 11. decembra 1943.
SrdUi boji na Vihodn še Irajajo
Sovjetski prodorni poskusi spodleteli - Romunski napad pri Kerču napreduje
Tije se bojujejo strnjeno proti Hitlerju in njegovemu glavnemu zavezniku, živinskemu Dragu Mihajloviču, vojnemu ministru emigrantske vlade belgrajske branjevske družbe v Kairu.« Nato slede trditve o uspehih, ki jih je le želja porodila. V krogih banditov eo menda mnenja, da izvršuje kdo oblast nad deželo, če jo pretakne po tajnih potih, ali če »i jo podvrže začasno z vsemi sredstvi zastrahovanja. Tako lahka pa ta etvar ni. Predvsem ne takrat, če je kdo napravil račun brez krčmarja, in ta je nemška oborožena sila. V zgoraj omenjenem letaku opozarjajo tudi na »glavno in heroično k(munlstično stranko Slovenije«, ki se dela izvrševalca volje slovenskega naroda. Mi smo pač tudi še danes mnenja, da slovenski narod noče imeti nič skupnega z morilci boljševiškega krvavega režima. Mnenja Smo, da je versko mišljenje veliko preveč ukoreninjeno v srcih ljudi v tem prostoru, da bi bili pripravljeni, od danes na jutri postaviti miselnost brezbožnega nihilizma, brezpogojnega zanikanja Boga, na mesto kristjanske vere, iz katere duha so nastale vse tiste kulturne dobrine, ki so jih sedaj v Moskvi sklenili uničiti in izbrali v to svrho za izvršilca Tita in njegove tovariše. Boljševilki so torej po svoji lastni sodbi vsi tisti, ki hočejo ustanoviti svoj krvav režim in ki so pač tudi že dokazali svojo krvoželjnost.
Slovenski narod ve zdaj dokončno, kje mora iskati svoje sovražnike. Sedaj pozna njihove može in pozna njihova dejanja, ki so ravno tako kruta, kakor tista v matični državi boljševizma sami. Kdor se danes še priznava za stvar banditov, je izdajalec svojega naroda in koplje grob samemu sebi in svoji rodbini. Zločincem samim in vsem, ki jih le količkaj podpirajo, pa napovemo boj in uničenje.
Dnevno povelje maršala Mannerbelma
Helsinki, 10. decembra. K narodnemu prazniku o proglasitvi samostojnosti Finske je izdal maršal Mannerheim dnevno povelje,'v katerem ugotavlja, da je moral tineki narod, kakor skoraj nobeden drugI, prestati v eni generaciji toliko preskušenj moči. Skozi tri trde vojne — je ugotovil maršal — je miroljubni finski narod moral spoznati vrednost svobode in samostojnosti, vodja in uslužbenci so potem tudi neločljivo združeni v boju za eksistenco. Kakor noben drug narod, je finski narod zapečatil svojo samostojnost s krvjo in preliva danes še nadalje kri za ohranitev svoje jvobode.
Finskim vojakom kot prvim porokom samostojnosti in svobode je izrazil maršal ob tej slovesni obletnici svoje občudovanje. Samo z lastno silo in obrambno voljo naroda ter s strumno armado se lahko zasi-gura svoboda.
Kaj pravi sovražnik?
ReKnlčno neumno. General Alexander je podal kratek pregled o položaju v Južni Italiji. Svari pred optimizmom in pripominja, da bi Wlo podcenjevanje sovražnika ree neumno.
Rezka kritika VSA v Teheranu
Stockholm. Po neki newyorški vesti lista »Svenska Dagblad« kritizira USA-časnikar EJdgar Mowrer teheransko »lepilno izjavo z rezkimi besedami. Njemu kakor tudi mnogim drugim opazovalcem se zdi besedilo izjave »čudno« in pripisujejo krivdo Stalinu. »Oblika je rueka, frazeologija kremelj-ska in orientalska v svoji nejasnosti«, piše Mowrer dobesedno. Tudi newyorški dopisnik »Dagene Nyheter« potrjuje, da je javno mnenje v Zedinjenih državah zelo previdno.
3n taška le velkel p«e|e;
1938. Bernard Lecache v »Le Droit de vivre«, Pariz, 9. seiptembra 1938:
»Naša naloga bo, brez usmiljenja napovedati vojno Nemčiji, državnemu sovražniku, številka 1.«
1938. »American Hebrew«, New Yoit, 19. septembra 1938:
»Židje bi bili zelo zainteresirani pri kakšni Hitlerjevi vojni, kajti od tega je odvisna ueoda milijonov Židov. Zato zanima Žide v vsakem oziru vprašanje: ali bo prišlo do vojne? — Ta špecialen židovski interes do vojne w nanaša na odnošaje sko-rmj med vsemi narodi obeh polobel.«
▼arltt« ornd Druck NR. GanveHa* and Dmckerc Kl'nten OrnhH Kl**»nfiJrt	VKrlsRslcftt"
Di Kiml Hiitjaii liiii Wi'hnliKiiati	Haupi
•chriftltlte/: KrUdrlcb Horvtmann. — Eurseit Ui 4Miiaiiilirti Шџ 1 ciUtic.
Oberkommando der Wehrmaoht je dne 7. decembra objavilo;
Na Kritnu Sovjeti včeraj popoldne niso več nadaljevali svojih brezuspešnih napadov severovzhodno od Kerča. Napad romunskih čet proti sovražnemu, po izkrcanju nastalem mostišču jufeio od Kerča dobro »apreduje.
V velikem loku Dnjepra je sovražnik včeraj dalje napadal. Njegovi prodorni poskusi so spodleteli v srditih bojih. Jugozahodno od Dnjepropetrovska smo z nasprotnim napadom ugonobili neko sovražno bojno skupino razen malih ostankov. Jugozahodno od Kremenčuga so naše čete v silnih bojih prestregle napade močne sovražne pehote in oklopnjaških sil.
Pri čerkasiju so Sovjeti izvršili včeraj le nekaj slabejših napadov. V prostoru se-vemozahodno od Žitomira so sile nemške pehote in oklopnjakov z napadom vzele več vasi.
Od ostale vzhodne fronte poročajo le o krajevnem bojnem delovanju.
Zračno orožje je z dobrim uspehom napadalo nove pošiljke Sovjetov na cestah in železnicah ter zbiranja čet v prostoru pri Kijevu.
52. oddelek lovskih letal si je 4. decembra priboril svojo 8000. zračno zmago.
V Južni Italiji se je stopnjevala silovitost bojev v gorskem svetu jugozahodno od Mignona. Močni napadi veliko močnejših severnoameriških čet so se menjavali z lastnimi nasprotnimi napadi; v teku teh bojev je nekaj vrhov večkrat menjalo posestnika. Boji so še v polnem teku.
Od vzhodnega odseka poročajo le o živahnih bojih prednjih straž.
Etae 8. in 6. decembra smo setrelili nad Sredozemljem in nad zasedenimi zapadni-mi ozemlji 25 sovražnih letal, mdd njimi 17 težkih itirlmotomlh bombnikov,
sovietsKo mostišče inžno od Kerča razbito
(Nadaljevanje s i. strani.)
sprotno pa so Sovjeti z združenimi aiiamt nadaljevali težke napade jugozahodno od Kremenčuga, da bi razširili svoje vdomo mesto. V teku so še težki boji. Z lastnim nasprotnim napadom smo kljub žilavemu sovražnemu odporu zopet pridobili začasno zgubljeno ozemlje.
V	prostoru severovzhodno od Žitomira in južno od Korostena lastni nasprotni napad dobro napreduje kljub žilavemu odporq. Na ostali vzhodni fronti so se vršili živahnejši krajevni boji med Pripjetom in Berezino, zahodno od Kerčeva in zahodno od Nevla.
V	času od 4. do 7. decembra smo v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu sestrelili na vzhodni fronti 115 sovjetskih letal. Deset nemških letal pogrešamo.
V	zahodnem odseku južnoitalijanske fronte Je včeraj zopet popustilo bojno delovanje. Samo pri dveh vdornih mestih, ki sta nastali v bojih prejšnjega dne, so še trajali boji. Na levem krilu fronte je poslal sovražnik močne sile, da napadejo naše položaje ob vzhodnih pobočjih gorovja Maiella. Odbili smo jih krvavo v težkih bojih.
Podmornice so iz konvojev in pri posameznem zasledovanju potopile v Atlantiku in Sredozemlju sedem ladij z 48.000 brt.
»Novo Vreme« porota Izčrpno o strahovladi boljeevlšklh tolp v Cml gori, katero so Izvajale bolJiSTlške tolpe do čiščenja dežele In ugotav«" IJa, da so boljievlkl pomorili četrtino prebU vaistva.
V	anglfMiem prwHOfoyniku BamborouKli
(JuJtni-Yorkshlre) Je stopilo 2000 rudarjev radi mezdnih sporov v stavko.
Sele Sedaj objavlja londonsko admlralstvo^ koliko mož je utonilo s podmornico »Tigris«, Katero pogrešajo od aprila tega leta. Posadka
je štela šest častnikov in 57 mož.
Pfa neki scjl so zastopnik! poljedelcev iz grtvi flje Llncolushlre na Angleškem izjavili — kot piše »Dally Express« — da nimajo nobenega SAupanja več v poljedelsko politiko vlade.
Pravkar začeta pogajanja med socialisti lo komunisti za- -ustanovitev enotne fronte v bli« gajočih se volitvah so značilna za rađlkaliza« oijo delavstva v čllu.
V	Francoski Severni Afriki so nai zabtevđ
komunistov- v zadnjem času zaprU celo vrste francoskih osebnosti. Med njimi se nahaja -4 kakor javlja radlooddajna postaja v Alžiru ,bivši francoski ministrski predsednik Flandlq^ ki je bil v Franciji pred premirjem pomemhmf osebnost.
Največja epidemija gripe od začetka vojni razsaja, kakor javlja Reuter, v Veliki BritSM niji in se s tem zgubi veliko tisoč delovnih ur, Pravi da so vojne tovarne že zelo trpele ta d«# znaša pri nekaterih število navzočih do 26 схЗи stotkov.
Prisilne oddajo žita In živine, ki jih nalagaj« sedaj oblasti de Gaulla marokanskemu prebivalstvu, povzročajo veliko zaskrbljenost med poljedelci. Splošno se pritožujejo glede tega, da moslemski kmetje ne smejo obdržati veS zadosti žita za prehrano svojih rodbin.
»USA preti nevarnost pomanjkanja premo« ga in temu sledeča omejitev oskrbe z energijo«, je po nekem poročilu iz Washingtona, izjavil notranji minister USA Ickes.
Pomanjkanje krme in žita je dalo povod za izjavo kanadskega gospodarskega ministra Gardiner, po poročilu, ki ga je »Times« prejel iz Ottawe, da l5o prejela Anglija v prihodnjih dveh letih manj mesa Iz Kanade, kot pa je bilo prvotno predvideno.
črti, kjer pride na kvadratni km samo 16 prebivalcev, je prostor ogromna ovira za smiselno razdelitev razpoložljivih delovnih moči,
Za združitev približno 320 milijonov prebivalcev Severne in Južne Amerike kot Velike Britanije na njih približno 8% krat tako velikem prostoru v sllčno udarno moč kot je teh 340 milijonov na celinski Evropi, nastanejo prevozna vprašanja, ki so mnogo večja kot naloge evropskega prometa. Nesorazmerno večji del nasprotnikovih delovnih moei se "mora zato uporabiti namesto za vojno industrijo za premostitev prostora in tudi to pojasnjuje, kako to, da daje sklenjeni blok evropskega prebivalstva kontinentu obrambno moč, katere ni mogoče obvladati samo s številčno premočjo.
l^aš knjižni kotiček
Čeprav knjigarnam ni vedno mogoče ustreči čitateljem z dobavo knjig, bomo Se naprej prinašali ocene knjig. Radi po vojni povzročenih omejitev so založbe prisiljene znižati naklade. Ml pa hočemo z našim knjižnim kotičkom ohraniti budno zanimanje svojih čitateljev za novosti na knjižnem trgu, za nakup bo po vojni dovolj priložnosti, kajti knjige obdrže vrednost tudi preko vojne.
Schrlftleltung
SobojevnlStvo z finskim narodom je naše prijateljstvo s tem narodom na Severu Se bolj poglobilo. Bavimo se z njih zgodovino, in nemške založbe nas s prevodi finskih pisateljev seznanjajo z finskim slostvom. Угјо Solni, če-gar vedro delo »Z-vvelmal Adam tmd einmal Eva« (»Dvakrat Adam in enkrat Eva«) je Izdala založba Meyer S Co. Leipzig, spada med največ čitane humoristlčne finske pisatelje, žal se v prevodu zgube maralkatere glavne misli, ki jih vsebuje izvirno delo tako, da je roman, ki je sicer poln zelo dobrih idej, na nekaterih mestih malo razbUnjen. Kljub temu pa nam nudi ta prvi prevod iz finskega slovstva majhen vpogled v to najmlajšo In doslej še ne posebno razvito vrsto finske literature.
Zbirko povesti In zgodb, ki je namenjena zlasti nemškim vojakom na Finski, sta izdala Enslo Rlzlakki in Kaarlo Marjan en z naslovom »Suoml — Humor und Herz« (»Humor In srce«) v zailožbi Mayer Co., Leipzig. Zelo dobra Izbira, kateri je napisal uvod Heinz HUnger podaja resničen prerez skozi finsko slovstvo. Zastopana so Imena finskih pisateljev in pesnikov, ki so že tudi v Nemčiji znani, in vsakdo bo rad segel po tej zbirki, za katero zasluži založba čitateljevo zahvalo.
Zahteva po neodvisnosti Južne АШе
Bern, 10. decembra. Vodja južnoafriške opozicije dr. Malan je izja-vil, da je Smut# priznal, da bi tudi za primer britanske zma* ge, Anglija vseeno zgubila, kajti Evropfli bi po vojni obvladala sovjetska zveza. Zon enkrat za Južno Afriko ni nič bolj zaže# lenega, kakor ustanoviti ffvobodzio in o# odvisno republiko. Malaa je dostavil, da Smutsovi poskusi, oibdržati ozek stik z Veliko Britanijo, niso nič drugega ko poskus grikleniti Južno Afriko k *mirf joči državi«
Mi ima Eiropa doiolf Ifiidi?
Spisal dr. Wagemann, predsednik Instituta fiir Wirtsdiaftsforsdiung
Kakor že ponovno v zgodovini, obvlada Nemčija kot srce Evrope tudi v tej vojni notranjo črto, kateri se mora sovražnik, če nas hoče napasti, od daleč bližati z moštvom In materialom. Dokler ni območje notranjega kroga gospodarsko neodvisno od uvoza, je njegova žlvijenska sposobnost precej omejeoa, kar je postalo za nae v zadnji vojni usodno. Tokrat pa je bila Nemčija ko je izbruhnila vojna že v velikem obsegu avtarktlčna; poleg tega oklepa sedaj to trdno jedro širok pas drugih narodnosti, taJco da sodeluje z nami pretežna večina Evrope z vsemi gospodarskimi rezervami. Kljub temu nam je pa končno na razpolago le majhen kos zemeljske površine; in tako se prvi trenutek zazdi da se moramo boriti z prevladujočo premočjo. Po natančnem opazovanju pa poštene jasno, da stoji temu neokretnemu orjaku sovražne sile nasproti naSa nakopičena sila, ki je Istočasno vojaško kot gospodarsko trdna In elastična kakor jeklo. Mnogi činiteljl naše vojne moči se lahko, z drugimi besedami povedano, zahtevam ustrezno zberejo In razdele: ml lahko preložimo фо potrebi večino stalnih mest industrijske proizvodnje, in proizvodne dobrine In pred vsem delovne moči pa lahko prestavimo z ene točke na drugo. Vrhu tega lahko prestavimo, če bi bilo potrebno, delovne moči Iz domače In potrošne gospodarske sfere v območje pridobitnega proizvajalnega gospodarstva.
Po izkušnjah iz prve svetovne vojne bi lahko domnevali, da bo število zapoelenih tudi v tej vojni nazadovalo In sicer kot posledica vpokli-cev v vojsko. V letih 1914—1918 je stvarno padlo število zaposlenih delavcev in nameščencev v Nemčiji s približno 17 milljoriov na manj kot 14 milijonov. Kljub vsem naporom se takrat ni posrečilo, nadomestiti Izpadle 4 milijone mož z žensko delovno močjo; samo en milijon Sen več kot ob Izbruhu vojne, Je bilo zaposlenih koncem 1. 1918.
Nasprotno se je pa število zaposlenih Iz leta 1939. to je 24,6 milijonov, dosedaj dvignilo na 29,1 milijonov (vključno Inozemce in vojne ujetnike) Gotovo pa je ta prirastek večji del v zvezi z razširjenjem državnega ozemlja med vojno. Toda tudi v predvojnem obsegu državnega ozemlja nI število padlo, kakor v svetovni vojni, marveč ee je dvignilo. Merodajno Je, da eo obstajali v prvi svetovni vojni samo začetki neke organizacije za delovno namestitev — bile so le polagoma ustvarjene in počasi Izgrajene; tokrat pa je Nemčija lahko vstopila v vojno z izkušeno, izvežbano in razvito uprava za namestitev delovnih moči. Ta organizacija, ki je nastala v borbi proti brezposelnosti, je bila že v zadnjih letih pred Izbruhom vojne popolnoma .izgrajena, ko je bilo zaradi Sti-riletke In vojne industrije vedno večje pomanjkanje delovnih moči, In se Je morala njih nastavitev s stališča najvišje realnosti znižati. Najbolj se je izkazala uprava za namestitev delovnih moči med vojno. Njena zasluga je, da nismo ta Izpad ki je nastal kot posledica vpoklicev samo izravnali, marveč smo lahko še preko tega v velikem številu mobilizirali delavce in nastavljence za vojno gospodarstvo.
V glavnem so trije veliki viri, iz katerih smo lahko dobili delovne moči: najpoprej smo poleg vojnih ujetnikov dobili Iz zasedenih o-zemelj in iz prijateljskih držav več milijonov delovnih moči, potem so vstopile nemške žene v službo vojnega goapodtirstva In končno smo lahko T velikem obsegu preataviU čieHovm mo-
či'iz vojno nevažnih,gospodarskih panog v vojno industrijo.
Ce so nam zato dani pogoji, nI to samo neposredna posledica dejstva, da ml držimo notranjo črto, tako, da lahko moči po potrebi mobiliziramo in premikamo, marveč tudi posreden uspeh; kajti notranja črta pomeni ja zbrmfie raoči пџ razmeroma ozkem prostoru In tako visoko gospodarsko Intenzivnost.
Na evropski celini živi, tudi če izvzamemo zasedena sovjetska ozemlja, na približno i,5 milijonov kvadratnih kilometrov okoli 340 milijonov ljudi.-Preko 290 milijonov šteje že ea-mo prebivalstvo v deželah naših zaveznikov ali pa zasedenih ozemljih; tukaj je nakopičenih 82 ljudi na kvadratnem kilometru. Tej kompletni, večinoma kvalificirani množici ljudi ne more sovražnik postaviti nasproti niti približno enakih. Indije, in čungkinška Kitajska štejeta sicer sami več sto milijonov ljudi, toda samo norcu bi šinilo v glavo, primerjati tudi samo številčno, te primitivne, večinoma komaj za lasteh obstoj pridelujoče kmečke množice z rezervoarjem ljudi v Evropi. V kolikor so za sovražnikovo stvar uporabni, jih uporabijo vsaj per ealdp v borbi proti Japonski, katera odšteje z 105 milijoni lastnega, izredno sposobnega prebivalstva In z ostalimi ljudstvi :— to je mogoče 430 milijoni Mandžurcev, zasedenimi kitajskimi provincami in zavezniškimi ali osvojenimi pokrajinami v Južnem morju Itak že številčno večino preblvaslstva Indije In Kitajske. Tudi rezervi, 9 katerimi razpolaga sovražnik v Avstraliji, Afriki In v poedinlh predelih Prednjega Orienta, obvlada večinoma popolnoma ali v ostalem vsaj delno Japonska; da, poleg tega more sovražnik uporabiti precejšen del lastnih rezerv, posebno pa tudi svojih ljudskih rezerv v borbi proti Japonski.
Prav tako se tudi z ozlrom na kopičenje ljudi, ne morejo meriti jedra sovražnikovega ozemlja z Evropo. Predvsem nikjer ne razpolagajo ■ tako zaključeno enoto ljudi, kot pa pod vodstvom Nemčije stoječa Evropa. Delavske množice se na sovražnikovi strani dele v bistveno manjše, zaradi obširnih prostorov In večinoma po vojnih frontah ločene mase. Popolnoma zase leži navsezadnje na Vzhodu, nezasedeni del Sovjetske zveze, katero more do-■ečl plutokratskl zaveznik le po mnogo sto aH tisoč kilometrov dolgi težki in nevarni poti, s približno še 150 milijoni prebivalcev ,ki 80 raztreseni po prostoru obsegajočem 20,7 milijonov kvadratnih km, tako da pride na kvadratni kilometer samo 7,1 ljudi. Najbolj v ospredju je Velika Britanija s približno 48 milijoni prebivalcev in je oddaljena od severnoameriške vzhodne obale 5500 km, od Južno-amerlkanske vzhodne obale 10.000 km ter je zaradi tega le z najnujnejšim oskrbljena.
Končno sledita obe Ameriki, ki na videz sicer vzbudita spoštovanje s svojimi 276 milijoni prebivalstva, toda razpenjata se v da? Ijave, vsled katerih je koncentrična uporaba teh ljudi po evropskem vzgledu že iz geografskih ozlrov nemogoča. Preseljevanje delavstva, kakor v Evropi, med obema Amerikama praktično ne pride v poštev, ker Južni Ameriki, kot priseljeniški deželi, z 126 milijoni prebivalcev že od nekdaj večinoma primanjkuje delovnih moči. Tudi danes ne bo izpolnila vehke vrzeli v pomanjkanju delovnih moči v Zedinjenih državah. Pa tudi v Zedinjenih državah s skoraj celinskim obsegom, po 2500 km v leverao-južnl In 4000 km v vzhodo-zajjadoi
Samstag, 11. Dezemb^r 1943.
KARAWANKE^ ROTK
s. — Nr. 98.
Konferenz in Teheran — eine dar groBten politischen Niederlagen
Đas Wellgangsier-Xommunique mil tiinfiagiger YerspSlung hetausgegeben — leere Worle ■ hohle Phrasen
rd, Berlin, 10, Dczcmbcr.
Das in Teheran nach den mchrtagigen Bcsprechun-gen Stalins niit seinen plutokratischcn Helfcrshcifern eiiigesctztc Redaktionskomitce brauchte fiinf Taje und fiinf Nachic. um das Ergcbnis dei mit sovicl Aufwand aufgczogenen und eincr Ricsenreklamc ge-etartclcn Konferenz schriftlich festzulegcn Aus dieser Hinauszojerung schiossen die Volker der Feindmachie und auch jewisse ihnen fteundschaftlich 7ugetane Staaten auf einmalige Offenbarungcn mili-tarischer und politiscTier Art, Um so groRer mufi in diesen Kreisen. die Immer wiedcr auf soiche Blnff-manover bcreinfallen die Enttauschung sein da das Kommuniquc nun in al! seiner Diirftigkcit ind In-lialtslosigkelt vorlicgt Das wird auch gleidi durdi die erste Reaktion der Betroffenen bestiiflgt
Wir erinnern uns der vielfachen Beteuerungen In der feindlidien Publizistik von det Einigkeil und Lifbe. den jemeinsamen stratcgischen und politischen rianungen ftir Krieg und Frleden. Um so iiber-rasdicnder mulct die Betonung des Koinmiiniqucs an man babe in Teheran die Enl?chiossenheit zur Zusammenarbeit bekunder und die Plane ^ur Ver-nichtung der deutschen Sfreitkrafte anfeinander ab-jostlmmt. Also mangeltc es daran doch bis date trotz alien gegenfeiligen B^hanpiunsen was sewisse Kiickschlusse auch auf die Zukunft zuiiiBf Wfnn die Zusammenarbeit erst ietzt beginnen soli dann dOrf-ten selbst Optimisten auf der Gegenseite an einem taldigen Erfoly zweifeln Man merkt immet wieder <3ie Verlegenheit und Unsicherheit dif durch den Mangel an wirklich entscheidcnden miliiarischen Fortschritten und die selbst einjestandene Vergeblich-kelt der Hoffnung auf einen Zusammenbruch des deutschen Volkes hervorgerufen werden In diesem Zusammenhang vermerkt man mit besonderem Inter-esse den Verzicht auf die vorher so laut angeklin-dlgte Kapituiatipjisaufforderung an Deutscbland tm Kommunlqui. Wahrscheinilch haben sich die drei Potentaten inzwischen auf Grund der I.ehren des bishcrijen Flufjzcttel- und Terrorkrieges von der Aussichtslosigkeit solcher billigen Manover (ibcrzeugt. Da man die Deutschen und ihre Verbiindeten
nicht nur mililarisdi. sondern auch moralisch stark und widerstandsfahig sieht, geht man wieder einmal auf Dummenfang in den Kreiscn der Neutralen und Nichtkricgfiihrendcn aus: ,.Wir werden die Mitarbeit und die aktive Teilnahme aller Nationen suchcn seien sie nun kicin oder groB. solange hre Bevdlke-rung in Herz und Sinn der Bescitigung der Tyran-nei. der Sklaverei der Unterdriickung und der Intole-ranz ergeben sind" Wie sie sich diese Mitarbeit und aktive Teilnahme der kleinen Volker vorstellen. haben die plutokratisch-bolsrhewistischen Verbiindeten in der Vergangenheit derart eindeutig vor-exerziert. daB sich iiber ihre Methoden wohl nie-mand mehr einer Tauschung hingeben kann. Wer denkt da nicht an die Emigrantenklubs. die zu Spiel-ballen der Launen Londons und Moskaus wurden, an die arabischen Staaten. an Indien und die iibrigen Kolonialvolker des Empires an die vem Dollarkapi-talismus gekauften ibero-amerikanischen Volker oder auch an die so heftig enftauschte franzSsische Di.ssi-denz? Wem steht dabei nicht wieder die CenickschuB-politik der Bolschewisten In den baltischen Staaten und in dem von der Sowietunion iibemommenen Teil Polens aim anschauliches Beispiel vor Augen?
Die RoStauscher von Teheran batten eIne vorziig-Hche Gelegenheit gehabt dutch eine entsprechende grofie Geste gegeniiber Iran, das ihnpn ietzt fiit ihre Bluffaktion Gastfreundschaft gewShren muBte ihren gnten Willen In der Praxis zu dcmonstriercn. Hiitten sie die Wicderherstellung der Unabhangig-keit dieses unterdriickten I.andes proklamiert. dann waren ihnen vielleicht doch nocb manche andere kleine Volker auf ihren Agitationsleim gekrochen Aber auch dazu konnten sie sich nicht aufraffcn. Sie gaben ledigl'ch elne hohle Erklarting ab. in der fie dem darbenden Iranischrn Vclk wirtschaftliche Unterstiitzung versprechcn. Aber selbst diese mit der einschrankenden Bcmerkung . scweit es moglich" 1st. Und diese ..Moglichkeit" beleuchten sic durch den bezeichnenden 7usatz: ..unter Beriicksichtignng der schwcren' Anforderungen die an sie (die Alliier-tcn) durch ihre die ganze Wcl' umfa<scndcn milita-rlschen Operationen gestclit werden, und durch den
in der ganzen Welt hcrrscliendcn Mangel an Trans-portmogllchltclten, Rohmaterialicn und Lieferungen fiir den rivilcn Vcrbraucli". Wenn sie sich mit der iranischen Rcgierung in dem Wunsch einig erklarcn, die Unabhangigkeit. die Snuveranitai und die terri-toriale Integritat trans zu erhalten". kann man das in Anbetrachf der derzeitigen Lage des Landes nur als biutigen Hohn auffassen Gerade das Beispiel Irans. hei dessen Besetzung die wlderstreitendcn Interessen der Pluto-Bolschewisten so eindeutig zu-tage traten, zelgl aber auch. wie es in Wirklichkcit mit der vielgepriesenen Einigkeit Im Lager unserer Feinde aussieht
Das einzigc positive Ergcbms der Tehenner Konferenz verrat uns Reuters Sonderkorrespondent John Wallis mit seiner Fcststellung: ..Den Beobachtcrn crschien es als ob Stalin die Konferen? bcherrschte." Der Kremigewaltige. der zur Sitzung. wie iins der gleiche Korrespondent gefli.ssentli'-h berichtet. einen bis zu den Knocheln reichcndcn grol^artigen Kamel-haarmantel t rug empflng seine Unterfiihrer. um ihnen seine Befehle zu diktieren .Seine Stimmung wechselte von lebhafter Vergniigtheit bei niiditlichen Banketten zu Augcnblicken undurchdringlicher Im-passivitat " Es mu6 seine EitelkMf nicht wenig gc-schmeichelt haben. die beiden Plufckratenh'inptlinge. die friiher in Wort und Schrift den bolschewlstischcn Vernichtungswohn so heftig bekSmpft haften nun zu seinen FURen liegen zu sehen einen Augenblick. dem er vorher Hekatomben von Mcnschenleben opfern muRte und der ihn dem so dringend notwendigen Sieg liber Deutscbland keinen Schritl naher bringcn kann,
Der Hohepunkt Im Nervenkrjeg der Antiachsen-machte wurde zu elner ihrer groRten politischen Niederlagen. Daran wird kein unvoreingenommoner I.eser des Teheraner Kommiiniques mehr zweifeln kSnnen. Es bleibt Immer wieder die Entscheidung auf dem Schlachtfeld. der vor allem die westlichen Demokra-tien so gem aus dem Weg gegangcn waren. da Ihrer dort viel ..Rlut Schweil^ and Triinen" barren ohne daR sie nmch den biiherigen Erfahrungrn cine Aussieht auf den Sieg haben.
geopfert. đaB wIr auch dem noch verbleibcndcn Rest freudigen Herzens zusteuern werden, um zum End-sfeg zu kommen. Fur die verlogenen Versprediungen der Felndseite haben wir nur taube Ohren. Ihre Drohungen brecheh uns nicht. Wenn unsere Feinde sicgen wollen. dann sollen sie kommen und kiimpfen, die Dcufschen werden ihnen ■ dann die Antwort nicht schuldig bleiben. Ihre Reden und Proklamationen aber imponieren uns nicht.
Das ist es, was ich zur gegenwartijen Kriegs-lage und zur Konferenz der sogenannten Drel in Teheran zu sagen habe. Vor einer Woche noch glaubten sie. dutch einen Aufruf an das dcutsche Vott^ unsere Moral erschiittern zu konnen. Nun haben sie von diesem Aufruf Ab-stand genommen, wahrscheinilch. well sie selbst einsehen mufiten, dafi er zwecklos gewesen ware. Wir stehen fest und unerschiitterlich als Volk und Nation in einem eisernen und unzerbrech-baren Ring um den Fiihrcr geschart. Er wird die ungezahlten Siege dieses Krieges durch den stolzen Endsieg kronen.
Wir stehen zu unseren Waffen. Unsere arbel-tenden Manner uiid Frauen produziercn diese Waffen und unsere Soldaten tragen und fiihren sie. Ihr aber, Eisenbahner. habt sie an die Front zu schaffen. In dieser Stunde brausen Tausende von Ziigen unter der Fiihrung eurer Kameraden kreuz und quer durch Europa. Sie bringen Waffen und Munition an alle Fronten.
Unser Soldatentum verteidigt damit nicht niir iinscr Land, sondern unseren Erdtcil gegcn die infamAte Verschworung, die die Gesdiichte je gesehen hat. Hlcr kiimpfen in Wirltlichkeit Licht und Finsternis miteinander in einem Ringen auf Leben und Tod. Aber mit derselben Gesetzmafiig-keit. mil de(. der Tag der Nacht foigt, wird hier das Liclit uher die Finsternis triumphieren.
Je kiihler und schneidender die Stunde dee Krieges wird, desto naher ist der Morgen des Sieges. Dann wird sich das dunkle Gcwoik, das den Himmel verfinsfcrt, vertcilen und die Sonne wiedcr aufgehen Dber unseren Hauptern.
GroBtes Verkehrsunternehmen der Welt dient dem deutschen Sieg
Die Anspradie von Reldismlnlster Dr. Goebbels zum „Tag des deutsdien Eisenbahners" in der Reidishauptstadt
Berlin, 10. Dezember. Relchsmlnister Dr. Goeb-hel« fiihrte in seiner Ansprache zum „Tag des deutschen Eisenbahners" u. a. aus:
Deutsche Eisenbahner I
Ich entspreche gern dem aus euren Reihen an mlch herangctragenen Wunsch, zum „Tag des deutschen Eisenbahners" vor euch das Wort^zu ergreifen. Ihr habt in den hinter uns liegenden fiber Tier schweren Jahren eine I.eistung voll-bracht, die von kriegsentscheidender Bedeutung war und ist. Dafiir mochte ich eiich heute im Namen des Fiihrers und ich glaube wohl des ganzen deutschen Volkes, Insbcsondere der Front und der Luftnotgebiete, Dank und Anerkennung zum Ausdruck bringen. Es gibt keinen Berufsstand, der das mehr verdient als ihr.
Fure Arbeit splelte sich In vielen Stellen Im Felde und in den Luftkricg-sgebieten der Arbeit so frontnah ab. dafi man hier mit Fug und Recht von einem soldatischen Einsatz sprechen kann. Der dcutsche Eisenbahner hatte dabel niclit nur Fleifi, TUchtigkeit und fachliches Konnen, sondern vor allem auch Beherztheit, Zivllcourage und personlichen Mut zu beweisen.
Wenn trotz der enormen Beanspruchung un-«cres Verkehrswesens all die unzahligen Auf-gaben, die die lange Kriegsdauer mit sich ge-bracht hat. gemeistert wurden und selten oder fast nie eine Krise auftrat, so 1st das neben der Giite des euch zur Verfugung stehenden Materials eurer glanzenden Fiihrung und vor alkm eurem elgenen FleiB, eurem unerschiitter-lldien PfllchtbewuBtsein und eurer unermiid-ilchen Einsatzbereitschaft zu verdanken. Ihr verseht Im Krleg euren schweren Dienst oft und oft unter direkter und unmittelbarer Feind-einwlrkung. Nicht nur in der Zufiihrung von Waffen und Munition an die Front, auch In der reibungsloscn Durchfiihrung des Verkehrs In den Luftkriegsgebieten sowie ungezahlter neuer Auf-gaben, die sich aus dem feindlichen Luftterror ergeben, beweist ihr vielfach eine Verachtung
der Gefahr und einen Todesmut, die bcwunderns-wert sind. Dafiir dankt euch das ganze deutsche Volk. Der Verkehr ist eine der tragcnden Grund-siiulen des menschlichen Zusammenlebens. Ohne eure Einsatzfreudigkeit ware der Kricg und unser Lebcn iiberhaupt nicht durchzufiihrcn. Ihr habt die Hand am Nervenzentrum unsercs Kriegs-' lebens. Ihr seid auch in einem hoheren Sinne die Weichensteller der modernen Kriegfiihrung Eisenbahner sein heifit heute, etwas mehr als einem x-beliebigen Berufsstand anzugehBren, es heifit heute, einen Teil der Kriegsentscheidiing in der .Hand haben. Dafi euch dieses Gefiihl einen tiohen personlichen Stolz verleiht, 1st natiirlich und selbstverstandlich.
Die Eisenbahn ist immer noch die Grundlag« unseres Verkehrs und wird das auch In Zukunft bleiben. Mit der hochsten Sicherheit und Pra-zision ist sie unabhangiger und weniger anfallig als die anderen Verkehrsmittel und deshalb allein in der Lage, Massentransporte von Gutern. Material und Menschen durchzufiihren und zu gewahrleisten. Was das fur diesen Krieg be-deutet, braucht nicht weiter erlautert zu werden.
Der deutsche Eisenbahner hat heute eln Recht. mit Stolz auf seine Uberragenden Kriegsleistun-gen zu bllcken. Das 1st nicht mehr die gute alte Eisenbahn von anno dazumal, das- 1st das groBte und lelstungsfahlgste Verkehrsunternehmen der Welt, im Dienste der Nation stehend und heute kein anderes Ziel verfolgend als den deutschen Sieg, Dieser Sieg unserer Waffen wird eine Gemein-schaftsleistung unseres ganzen Volkes sein. Es kann deshalb auch bei einer solchen Einsatz-freudigkeit und einem so hohen Opfermut an der Front und in der Heimat iiberhaupt nicht in Zwelfel gezogen oder gefahrdet werden.
Man kann unsere Feinde nur bemitlelden, wenn sie glauben, uns mit ihrer ebenso dummen wie verlogenen Propaganda irremachen und ver-wlrren zu konnen. Es 1st schllefilich kelne Kiinst, bei Nacht Und Nebel friedliche Stadte zu ilber-fallen und Brand und Tod auf ihre Bevolkerung
herabzuwcrfen. Der feinđlichc Luftterror hat uns nicht sebeugt, sondern nur mehr gehartet, und wo friiher vielleicht noch cine Liicke in unserer Gemeinschaft festzustcllcn war. da ist sie ietzt durch die Fiammcnwand geschlosscn worden, die der Feind in unseren Luftnotgebieten entzundet hat.
Dieses Deutscbland ist iiberhaupt nidit nleder-zubrechen oder niederzuwerfen. Nicht nur seine Manner, aućh seine Frauen, ja seine Kinder sind Heiden. Man hat in ihnen den „Furor teutonicus" erwcckt. Wir sind heute zu allem bereit und zu allem entschlosscn.
Was wir selbst noch nicht aus uns machen konnten. das hat ietzt der Feind aus uns ge-macht: eln kiimpfcndes 90-Millionen-Volk ge-eint im Glauben. aber auch geeint im Hal5. Der gutmutige deutsche Michel, der fiir alles und iedes Verstiindnis hatte und mehr noch fiir seine Feinde als fiir seine eigenen Interessen, dieser Michel gehort endgiiltig der Vergangenheit an.
Wir haben schon so viel fiir die Verteidigung unserer Freiheit und unseres nationalen Lebens
Japans Erfolge гпг See
Tokio, 10. Dezember. In zwci Jahren des Grofi-ostasienkrieges ist es, wie das Kaiserliche japanische Hauptquartier meldet, der japanlschen Marine gelungen, folgende Erfolgszahlen* zu er-reichen:
1868 feindlidie Schiffc wurden vernlchtet, 6874 Flugzeuge wurden abgeschossen, an feind-lichen Kriegsschiffen wurden versenkt: 18 Schlachtschiffe, 27 FlugzeugtrSger, 92 Krcuzer, 79 Zerstorer, 147 U-Boote, 6 wciterc Schiffe unbestimmbaren Typs, 78 Kriegsschiffe anderer Art, insgesamt 447 Kriegsfahrzeuge. .
In Brand gesetzt wurden: 15 felndliche Schladit-schiffc, 12 Flugzeugtragcr, 56 Kreuzer, 47 Zer«
storer, 62 U-Boote, 5 Kriegsschiffe unbeknnnten Type, 44 weiterc Kriegsschiffe, ziisammeA 241 Kriegsfahrzcuge. Es wurden also mehr als 688 felndliche Kriegsschiffe versenkt oder in Brand gesetzt.	'	:'
An weitercn Schiffen wurden 677 in Brand" gesetzt Oder versenkt, 503 weltere Schiffe wurden+n^iT bcsch;id<gt, 1868 sind demnach versenkt oder besrhadigt worden.
Das 1st eln stolzer Erfolg der tapanischen Marinestreitkriifte.
Felndliche Flugzeuge: 5158 abgeschossen, 1716 in Brand gesetzt, mithin 6864 felndliche Ma-schinen vernichtet.
Die iapanischen Verluste betragen: 54 Kriegsschiffe versenkt, 32 Kriegsschiffe beschSdigt, 96 weltere Schiffe gcsunken, 1253 Flugzeuge verloren.
Japans Kampf bis zum endgiiltigen Sieg
MinlsterprSsident Tojo am Jahrestag des Kriegselntrittes an die Ostasiaten
Attiee luckt betont von der Smuts-Rede ab
Die Drohrede war „nidit amtlidi" - MinisterprSsident Smuts nadi Kairo befohien
hrd. Stockholm, 10. Dcnember. (Etyenbcricht.) Der Btellvertretend« englische Premlermlni«tet Attiee war im Unterhaus einem unangenehmen Fragenfener Im Hinblids auf die verunglnčkte Redr de« sQdafrika-nlsdien Premierministers Smuts ausgeaetrt Nad der kiihlen Anfnahme. die der Rede in den oeutraien Staaten und besonders In Frankrelch zuteil geworden war. hlelt es Attiee fiir angcbradit. die Rede als „volltg inofrizieiles Produkt Smuts' hlnzustellen. Er behauptete. Smuts habe ihm gegeniiber aelbst erklart, daB seine Plane keine Kundgebung der britischen Re-giemijg seien, Auf die Prage des Arbelterparteilers Shinwell. wieso e« iiberhaupt moglich sel. daB die Rede dann In dieser Form verSffentlicht worden sel, erklarte Attiee. seines Wissens sel sie auf persfin-' lichen Wunsch von Smuts groB als amtliche RuBerung herausgestellt worden.
Wiihrend die anglo-amerikanlsdie Agitations-zcntrale welterhin aus I.eibeskraften ins Horn stoBt um den noch nicht verstummten Chor der Enttau-schung liber die magere Ausbeute der Teheraner GPU-Konferenz zo Obertonen. 1st General Smuts In Kairo elngetroffen. Roosevelt bat das dringende Be-diirfnls, Ihm wegen, seiner allzn anvorsichflgen AuBe-rungen liber die wenig beneidenswerten Zukunfts-(eripektiven der europiilsdien Kleln^taaten im Fall*
elne: plutokratisch-bolschewistischen Sieges person-lich die Leviten zu lesen
Im Zuge det nach der Smuts Rede offenbar not-wendig gewordenen Beruhigungekampagne fiir euro-palsche Kleinstaaten »erslcherte det britische Staats-minister Richard l.aw der als Verrieter dej AuBen ministers fungiert. dem norwegisdien VcrrSterkonig Haakon, die Furcht der Kleinstaaten vor der Nach kriegszeit sel v5llig unbegrfindet Herr Smute muB e^ Sidi also aus taktischen Griinden gefallen lassen als gedankenloser Schwatzer hinge«tellf zu werden wahrend er doch nut aussprach was In Moskau Kairo und Teheran Insgeheim beschiossen wurde.
Einer United-Press Meldung aus Algicr zufolge wurmt es die dortlgen franzosischen politischen Kreisc ungemein daB London und Washington eg nicht einmal fiir notlg befunden haben das Befreiungskomitec weder zu den Kairoci noch zu den Teheraner Be Sprechungen einzuladen Finer der Sprecher erklartr rund heraus die Frelen Franzosen" wCrden sich an die Kalroer BeschlUsse nicht gebunden fiihlen falls ihre Stimme nicht gehort wurde Ans diesem Protest kllngt dfutMch die Fntriistunj flbet die gerade fiir das Emlgranten Frankreich wenig verlockenden Zu-ktmftsaussiditen.
Tokio, 10. Dezember. Den Hohepunkt dermehrtagi-gen Feiern in Japan anIaBlicli des zwelten Jahres-tag es des Ausbruchs des jroBen osta.siatischcn Krieges bildete, wie Domei meldet, die Rundfunkansprachc des Ministcrprasidenten Tolo an die Volker Ost-asiens. Tojo ftihrte u. a. aus:
. „Zwei Jahre sind seit dem ErlaB dps Tennos. durch den die Kriegserklarung erlolgte vergangen Seit Beginn des Krieges haben die Iapanischen Streitkriifte unter Seiner Malestat dcm Tenno strategisch ge-schickte und lap fere Kampfe gelielert und besonders in letzter Zeit elne ununtcrbrochene Reihe von Sie-gen errungen. Ich danke bei dieser Gelegenheit alien die auf dem Schlachtfeld Ihr I.eben geopfert haben, und spreche Ihnen unsere Hochachtung aus.
Der Aufbau GroBostasiens ist nut durch eine er-folgreiche Durchfiihrung des Krieges moglich Ob eine Milliarde Menschen In diesem Gehiete In Frleden und Sicherheit leben und gemelnsam sich des Wohlstandes erfreuen кбппеп ode? ob sie wieder unter die nordamerlkanische und britische Herrschaft fallen und die Leiden unterdrUckter Volker erdulden miissen hSngt allein von diesem groBen Krieg ab. Meine Landsleute. Ihr hab* euren Posten In der Schlacht bezogen Wir hundert Miillonen M'nschen unserer Nation emeuem unseren EntschluB daB wir ebenfalls In der kampfenden Front stehen daB wir unsere i.ebenshaltung in ler Kriegszeit eingehend Sndem unsere Kampfkraft und uns selbst fOr einen verlangerten Krieg starken
Heute vor zwei Jahren hatte Japan keine andere Wehl als entschlessen tu den Waffen zn grelfen um seine Existenz zu verteidl^en die durch die gefahr-llche Lage bed rob I war. die sich elelchzeltig Infolge des wirtschaftlichen nnd miliiarischen D rucks der Vereiniglen Staaten nnd GfRbritanniens ergab Zu-sammen mit unseren StreitkrSften beeann die Gerech-rlgkeli ihren Vormarsch um die aggresslven Eln-flusse der Vereiniglen Staaten und GroBbritannien? mit Bllizespchnelle aus dem ganzen Geblfi Osiasiens herauszulagen und das Volk GroBostasiens zn er-wecken und гџ begelstern Unsere Truppen ergossen sich wie eine Lawine in die Lange und Breite GroB-ostasieiu imd jetzt mar&diieren die Volker OstasleDS
emsdilossen auf das gcmcinsame Zlel der Errichtuijj GroBostasiens auf den Grundlagen dei Gercchtlgkelt<
Der feete j e to e I n s di в f t H ch e Ent-scbluB von einer Milliard« Mens che ji GroBoslaeleos wurde durch die Konfcrenr der groRostaslatischen Nationen. die kiirzllch etattgefnn-i den hat. bestatlgt. Im Vergleid zu der La^je vor deitf Kriege haben sich die Ausslchten GroBostasien* volllg veranderi und unsere Zukunft eracheint nns voller glaniendei Hoffnungen.
Auch die mit uns verbiindeten Nationen in Europe werden Immer stSrker In Ihrcm EntschluB nnd Willen zu kampfen and Ihren heldcnhaften Kampf fort-zuset/en bis alle Sdiwlerigkelten (iberwunden sind. Unsere Zusammenarbeit mit unsere# Verbfindeteu wird tSjjIlch fester nnd die mit uns verbiindeten Nationen in Ost und West tel I en gemeinsam den fin-' steren Abslchten GroCbritnnnlenn und der Vereinig-< ten Staaten vemlchtende Schliige aus bia unset Ziel* die Errlchtunj elner neuen Weltordnung erreicht l8t<
Zur Lage Im feindlichen Lager etellw wir fest< daB die leltenden Manner dei Verelnlgten Staaten und GroBbritannlens, wShrerd sle vorgeben, fOt Ge-' rechtlgkelf nnd Mensdilidikeit. WohlwoIIen und Barmherzigkeit zn kampfen Handlungen begchen. die das genaue Gegentell dessen sind. was sie zu ver-treten vorgeben Ihre himmelschrelenden MaBnahmen, wie die wiederhoiten Angriffe auf unsere Lazarett-echlffe sind nicht zn entschuldlgen
Besonders den Volkem Ostasiens gegenOber gebei sie vor, fflr elne offene Tflr nnd gleiche MSgllch'' kelten zn kSmpfen; In Ihren elgenen Gebleten aber verschlleBen sie den VSlkem Ostaalens die Tflr uai lassen Ihnen elne nnglelche Behandlung zutell werden, Die Volker Ostasiens wollen sle aof ewig ver-sklaven Auf der Konferen? haben die feindlichen Staatsmannet selbstherrllcb iiber Ostaslen gespro-chen. liber Ostaslen disponiert nnd prahlerledi und laut erklHrt, daB sie Japan auf den Status elner drltt-kla.ssigen Nation zn^&werfen wollten. Was kann dies Gerede schon anders sein als dumme. klndlsdie Agltatlonen, geboren aus der Notwendlgkeit. Ihrd gegcnwartlgen schweren Fehlsdilage xu verdeAen.**
4 — Nr.
K , R A W A N K EN BOTE
Samstap. П. Dezemhpr 1043.
Vom Judenjungen zum „Weltdipiomaten" /
Elner der Ubelsten unđ schllmmaten Deut-echenhasser der sowjetischen Diplom?.ten t»t unbestritten Malsky, der langjShrtge Botochaf-terđer Sowjets in England und der gegenwUr-tige Stellvertreter des Volkskommissars fUr au&wartlge Angelegenheiten.
TJnter dnm russischen Decknamen Malsky verblrgt sich der Jud* Jankcl Stelnmann, des-»РП Vater Arzt In Nowgorod war. Dafl eln Jude nlemals loyal gegen das Land sein kann, das ihm Arbeit und Brot gibt, bewies auch der Arzt Stelnmann. Er grtlndete in Nowgorod «ine illegale revolutlonSre Gruppe, in der die Hauptrolle die von der zarUtischen Re-glerung wegen statafeindltchor Umtriebe nach hler verbannten Studenten, meist eben-falla Juden, spfelten. Hire Zersetzungsarbeit fllhrten sie imter den SchUlern des dortigen Gymnasiums und der Realschule, unter der Intclligcnz und den Arbeitern durch. Jedoch deckte die^ Gehelmpollzei von Nowgorod diese Umtriebeyauf, und der Arzt Stelnnian wurde fUr eli^e Jahre nach Weats'ibirien verbannt.
^ Nach jiidischem Ritual erzogen
In Sibirien unterhlelt Stelnmann ein Llebes-vfih&ltnis mit elner Tungusenfrau die ihm 18S4 einen Sohn schnekte, der nach jiidischem Ritual erzogen wurde und den Namen Jankel erhlelt. Stelnmann adoptierte den Kaaben und liefJ ihm In Omsk die GymnasiaIbildung zutell werden. Nach ihrer Beendlgung ging Stein-luann-Sohn nach Petersburg, wo er sich bei der juristi.4chen Fakultfit immatrikulieren lieB. Wie sein Vater, schloG er sich soglfich einem sozlaldemokratlschen, Studentenkrels an, an de.ssen Spitze der Jude Wederbauni, in den revolutionaren Kreisen unter dem russischen Decknamen Martow bekannt, stand. Bei einer %*helmen Zusammenkunft wurde Stelnmann 1896 verhaftet und von der Poiizei nach sei-nem Geburtsort in Sibirien ausgewiesen. Dank der Hllfe seiner revolutloniiren Freunde und Juden, die ihm eincn faischen Pali auf den Namen Lachowetzkl ver.schafften und mit Gfidniitteln versorgten, flUchtete Stelnmann aus dem Verbannungsort und entkam glUck-Ech nach England.
Da la At Einreisebestimmungen jeder Ein-wanderer mindestens 5 Pfund Sterling haben muBte, die Stelnmann nicht besaU, wurde ihm das Aniandgehen von der britlschen Hafenpo-lizel verweigert. Doch cr kam auch aus dieser Lagc heraus, Indem er der Poiizei einen Brief des Sozialdemokraten Georgij Tschitscherin, des spUtoren Volkskommissars fUr auswUrtlge Angelegenheiten, vorzelgte. In dlesem Schrel-ben wurde ausdrtlcklich betont, .dafJ Lacho-wetzki etn «von der zaristischen Regienmg verfolgter politlecher Emigrant« sei. Das ge-nligte, um die Elnrelseerlaubnis zu bekom-men und Englands Boden zu betreten.
Der einstige Menschetvik
. Zwanzig Jahre verbrachte Steinmann-La-cnowetzkl In England grBfttentells In London, wo er sich als Journalist betatigt, Indcm er Korreapondenzen Uber das politische Leben und die Arbeiterschaft in GroBbritannlen an russlsche Zeltechrlften sandte, deren Chefredakteure Juden oder judenfreundllch waren. Steinmann gesellt sich zu den Men-schewisten, den ideologlschen Gegnern der Bolschewisten, und wlrd mit der Zeit ein an-eehnlicher, bekannter Menschewik. Er tritt Cffentlich auf politlschen Meetings auf und egitiert gegen Flnkelstein, den bolschewisti-schen Anftihrer der Londoner sozialdemokra-tiachen Gruppe. Finkelsteln-Wallach war nach London geflUchtet, nachdem ihm der Boden in RuBland und in Frankreich zu heiU gewor-den war. Dleser >FUhrer« der Londoner Sozialdemokraten in der Fraktion der BoLschewl-
eten war det' zukunftige sowjetische Volka-kohirtiissar fUr auswilrtige Angelegenheiten Kinkelstein-Litwinow.
Piinziplos, ohne das geringste Ehrgeftihl, verstand Steinmann, dleser erprobte Schleicher, sich in die Kreise der hritischen Ar-beiterpartei einzuschleichfn, elch aogar Lloyd Gnoi-ge, der damals im Kabinett Asquith Rcichsschatzkanžter war, zu nShern. Schon 1913 beglnnt Steinmann-Maisky seine erstpn Hetzreden gegen Deutschland zu haiten. Ein Jahr spater, als der erste WeitHeg ausbrach, hat er nlchts anderes zu tun, als wild gegen die Deutwhen zu agitieren. Seine schmutzigen Artikel, die er in brttischen Zeitungen und Zeltschriften unterbrachte, achaumten von echt jiidischem HeB nicht nur gegen die deutsche Regierung, sondern auch gegen das ganze %eutsche Voik.
Inzwi^hen war in RufJlaijd die Februar-Reyoiution im Jahre 1917 auagebrochen. Das nutzte Stelnmann aus, um nach Petersburg zurlickzukehren und dort im Trtlben zu fisohen. Er entfaitete pine rilhrlge politische Tatigkeit und wurde als Abgeordneter in das damalige russische Parlament (Utschrcditelnoje Sobra-nie I von der Fraktion der Menschewik! ge-wahlt. Nach'iem diese nur kurze Ze't bestan-dene »Sobranie« durch die Bolschewisten аив-einandergetrieben wurde. flUchtete er nach der Wolga, wo sich die Menschewlsten unter dem Schntz der tschecho-slowakischen Bajonettn zusammengetuiiden haiten. Von hier aus er-klftrten sie den Bolpchewi.ston. ihren Fraktion.4-gegnern, den Kampf auf Leben und Tod, der aber nicht gefahillch und nicht von langer Dnuer war. Hier in Samara wUlete der »krie-gerische« Steinmann-Maisky gegen die Bolschewisten, drohte ihnen, sie erbarmungsics zu vernlchten, zugleich brach auch sein alter HalJ gegen Deutschland hervor und er agi-tiertc fur einen Krieg gegen dieses Land.
Vom Menschewikeii zum Bolscliewiken
Als die Front der Bolschewisten sich der Wolga nitherte, war Steinmann einer der er-sten, der mit anderen Rassengenossen panikar-tig aus Samara nach Ufa flUchtete. Als diese Bande ein.sah, d.4ll sie wedi^r in Ufa noch hln-ter dem Ural siclier war, wo der Admiral Kol-schak m It seiner »WelQen Armee« den Kampf mit dem Bol.schewismus aufnahm, kehvte die Clique um und begab .sich durch die Front nach Moskau, fest Uberzeugt, daU die jUUischen Bolschewisten ihnen, den jUdlschen MenseheWi-sten, nichts antun wUrden, was auch eintrat.
Гп Moskau muCte der reuige К.ч-Mensehewlk Steinmann vorerst eine ••polltis;;he Quaran-tiiiie ' dim h mac hen, um Fich der bolachewisti-schen Pal lei wUrdig zu erweiscn. FUnf Jalire iang muBtc er in dem sowjetischen Staatsverlag (Gosisdat) arbeiten, ruhig und bescheiden, und die analphabetischen Schrcibereien der bol-schewistischen GroBen und talentlosen sowjetischen Dlchter redigieren. Nachdem er diese politische PrUfung bcstanden hatte, wurde er als rechtgliiuhlger BoLschewik angesfthen. Nach elncr kurzen Prohezeit im Bllro der Press« des Konimissariats fUr auswartige Angelegenheiten kam er 1924 wieder nach London, wohin ihn sein Rassengenosse, der zukUnftlge Volks-kommissar fUr Handel Leiba Krassin, einberu-fen hatte.
FUnf Jahre spSter sieht man Steinmann-Maisky a la Botschaftsrat in Tokio; 1929 wlrd er von dort als Gesandter nach Finnland ver-setzt. Nach drci Jahren wlrd er zum Botschaf-ter der Sowjetregierung in England ernannt; somit wird der fUnfte Jude in GroBbritannlen als Repr&sentant der UdSSR eingestellt. Vor ihm waren es die Sohne Israels Leiba Krassin, Moischa Rakowski, Aron Rosenholz und Ger-schei Brilliant-Raakolnikow. Seine Hauptauf-gabe sieht Steinmann-Maisky darin die bri-
Als Jankel Steinmann lefiisiert, als Iwan Maiski bei His Majesty akmeditie
tische Regleiung tur einen zukiinftigen Krieg gegen Deutschland zu bearbelten und zu ge-winnen. Dies ist nicht nur «eln personllcher Wunsch, sondern auch der Wille des Weltju-dentums und seiner geliorsamen Dlener und Handlanger Stalin, Roosevelt und Churchill.
Maisky fUhrt. eine rego Propaganda gegen die »Nazis* unter der englischen Aristokratie, zu der ihm seine verjudeten Freunde und echte Juden aus der Groflfinanz und Grofiln-duetrie Zugang verschaffen. Auch die dffent-liche Melnung wird Immer mehr und Intensive r bearbeltet. Wieder setzt der jUdische Kriegshetzer alles in Bcwegung, um jede Ver-standigung mit Deutschland zunichte zu ma-Chen.
Auch auf anderen Fronten, wo der Bolsche-wismus aktiv wlrd, so 1936 in Spanie'n, unter-stUtzt Maisky die spanlschen Marxisten und Separatl.4ten mit Geld und Waffenlieferungen, die wiederum durch jUdische Hintermiinnct durchgefUhrt werden. Im >Komitee fUr Nlcht-einmischung in die spanlschen Angelegenheiten* versuicht er diesea Komitee zu sprengeu und agltiert fUr einen kommenden Krieg gegen Deutschland. Auch die Sudetenfrage 1938 nutzt Maisky-Steinmann fiir denselben Zweck aus und macht verzwelfelteste Anstrengungen, die britische Regierung zu der Uberzeugung zu bringen, dalS nun der richtige Moment ge-komnien sel, Deutschland zu Uberfallen. Sein helBester Wunsch geht ein Jahr spSter in Er-fUllung, als England mlt Frankreich uns den vom Weltjudentum lang ersehnten Krieg er-kiart.
In Maisky-Steinmann verkorpert sich das Weltjudentum als der groUte und gefiihrllch-ste Feind der Menschheit, der Kultur und des Christentums, sowohl auch Deutschlands und aller europaisrher Viilker.
A. Falkenhorst
WuBten Sie schon...
... dnU durch den deutschen Flugpionier August Euler die ersten Fliegerofflziere des Reiches ausgebildet wiirden?
... daiJ das Fadenkreuz, zwei sich recht-winklig schneidende Linien, wichtig fur die genaue Kinstellung im Okular von Fernrohr und Mikroskop let?
... dafi der weltberUhmte Itallenlsche Sanger Caruso Bauchredner war, doch auch der eln-stlge hollandlsche Prinzgemahl Heinrlch und KOnlg Eduard VII. von England sich auf das hochste fUr diese seltsame Kunst interessier-ten? Beide sind sogar in Privatsolreen als Ventrlloquixten aufgetreten.
...daU nach dem nordischen Sch6pfungs-mythus Ask der erste Mann und Embla die erste Frau hieflen?
... dali die Burg Franz von Sicklngens bei Ebernburg im Nahetal der bayerlschen Pfalz elnst den originellen Namen >Herberge. der Gerechtigkeit« fUhrte ?
.. . daB wohl die seltsamste BegrtiBungs-form bei den Tlbetanern anzutreffen iet? Man streckt dort be! elner Begegnung die Zunge heraus, fletscht dazu die Zahne und' kratzt sich hinter den Ohren.
'... dafl das Problem der Unsterblichkeit bisher nur durch das einzelllge Urtierchen ge-lost 1st, das sich durch Zweitellung vermehrt und fortptlanzt?
... dali Goethe nicht weniger als 24.000 Dokumente hinterlieli? Ein Teil hlervon bezleht sich allerdings nicht auf die literarlsche T&-tigkeit, sondern den Haushalt oder das Staats-amt des Dichterfiirsten.
... dali jede vierte Tierart In Deutschland nach elner neuen Statistik ein Parasitendasein an einem anderen Lebewesen fUhrt?
fhnfr SCriAržKASiLEIN
'Ijrosi beuii (^Q.eqea
Der Regen iUlt nicht ihm,
die Sonne scheint nicht ihr;
Du auch tint anderen geschaiien — und nicht dir.
Angelu« Silesiue (1657)
Grolier Wind und starker Regen 1st mir oftermals entgegen:
Ich duck mich, lali fUrUber gahn, Das Wetter will sein' Fortgang han.
Joh. Matih. Schneuber (1647)
PALMSTROM LOBT
Palmstrom Inht das schiechte Wetter sehr, Denn dann ist auf Erden viel mehr Ruhe; Ganz von selbst beschrankt sich das Cetue Und der Mensch geht wiirdiger einher. Schon allein des Schirmes kleiner Himmet Wirkt symbolisch auf des Menschen Kern, Denn der wirkliche ist dem Gewimmel, Ach nicht ihm nur, leider noch recht fern. Durch die Gassen oder im Gefilde Wandert Palmstrom, wenn die Wolke fallt, Und erfreut sich an dem Manschenbilde, Das sich kosmo-Iogischer verhalt.
Christian Morgrenstern
DIE WASSER DER WELT
Der Himmsl wurde zum wutenden Bach Wildwasser stiirzt alien Wegen nach, Der Regenlarm Isut die Stunden schilt, Sturzwasser aus Wolke und Acker quillt,
Doch von unsern HerzschVagen, den raschen, Kann nie der Regen die Spuren verwaschen, Und die Stunden, die sich warm zu uns
legen,
Konnen die Wasser der Welt nicht fort-
bewegen.
Max Dauthendey (1867-1918)
DER REGEN
Der Regen halt noch immer an! So klagt der arme Eauersmann;
Doch eher stimm' ich nicht mit ein, Es regne denn in meinen Wein.
G. E. Lesslng:
REGENENDE
Es liegt auf alien Wegen Der naoktgewaschene Stein Himmlische Stiirme fegen Die Welt vom Satan rein.
Es hiiten die Moose, die Matten Den neugeborenen Strahl.
Die Birken tragen den Schatten Auf zierlicher Schulter zu Tal.
Die Bache fluten und schaumen. Vom Turme die Schwalbe schreit. Ich geh wie in tapferen Traumen — Die Hand zum Schenken bereit.
Richard Blllinger
Die Legende von der wunschiosen Bank /
Von Priedrich Horslmann
Der Wanderer, der von Lugano aus den Collina d'oro hinaufstaigt und der Land-straDe Uber Blgogno iolgt, iindet, bevor diese sich in schmalen Pfaden zwischen Weinbergen und Wiesen verllert, am Ende des DOrichens Agra ein deutsches Haus, in dem Menschen aus alien Gauen des Reiches Heilung und Erholung suchen. Fruher stand an dleser Stelle der Palazzo eines alien Prie-Iters, der weniger ein Kftnder des Wortes ale ein Wohltftter der Menschheit war. Grofl waren seine guten Werke und segensrelch seine Arbeit fUr die Armen und Kranken. Oberhalb dec Hauses, das sich dicht an den Berghang lehnt, sieht eine Bank, die von den Gisten des Hauses „die wunschlose Bank" genannt wird und eine wundersame Ge-schlchte hat.
Der glutrote Ball der Sonne war bereits im Westen untergetaucht und hatte die driickende Hltze des Tages mlt sich genom-n-en, als an einem SpStsommeral»end- der Herr dee Agreser Palazzo mUhsam seine Lelbesfiille den Waldweg hinauftrug. Er war nun schon alt geworden, der Priester Don Alberto Ponclni aus Mantua, und sein Haar war welR wie Schnee, Unter seinem galstll-chen Habit verbarg er jedoch einen KOrper, der nicht auf lange Fastenzeiten und strenge asketlsche Obungen schlleBen lieB. Er hatte es sich wohl sein lassen In seinem Leben, hatte seinem Herrgott nach bestem Wissen und Gewissen gedienl, aber auch den Menschen geholfen, Freude und Trost gespendet und sich selbst ein frohes und junges Herz bewahrt.
Der geistliche Herr hatte nach Landessitte soeben ein schmackhafte* Rotkehlchen und eine zarte Kohlmeise zum Abendbrot ver-zehrl, die er selbst tags zuvor im Roccolo dl Nava, einem der VogelhSuser, die man auch heule noch uberall im Tessin findet, gefangen hatte, und liefl sich den Landwein daiu •chmeckm, der gut temperlert ob«n
aus der Felsengrolte geholt worden war. Als frommer Christ und Priester hatte er danach sein Brevier gelesen und konnte nun mlt Fug und Recht benaupten, am Ende eine: Tages zu stehen, den er zum Wohlgefallen Gottes und seiner Gesch6pfe verbracht hatte. So war er zufrieden mlt sich selbst und gar nicht geneigt, diese« irdlsche Leben, das seine Amlsbriider so gern als Jammertal zu bezeichnen pflegten, mil dem himmlischen zu vertauschen.
Ganz in Gedanken versunken, war er In-zwischen an jener Stelle angekommen, wo er vor elnigen Jahren einen Platz hatte her-richten und elpe Bank hatte aufstellen las-sen, von dem man nicht nur einen wunder-schOnen Bllck auf den See, die Berge und Taier hatte, sondern an dem sich seiner auch oft eine Stlmmung bemSchtlgte, die er nicht mit Worten auszudrUcken vermochte, wie der Mensch die helligsten Begriffe wie Liebe, Glaube, Gott nicht In Worte fassen kann, ohne ihrem Inneren Wert etwas zu'nehmeu, oder besser, zu wenig zu geben. War es allein das Gefilhl irdischen Gliicks, das seine Seele in jenen Stunden erhob und das wir auch nicht erklSren кбппеп? Er wuBte es nicht zu sagen.
So saB Don Alberto nun wieder auf dleser Bank, wahrend schon der Mond im Osten aufgegangen war, der ihm mlt den MilU-onen Sternen Slnnblld jener Fulle von Raum und Licht war, die Ihn nach seinem Irdischen Daseln erwartelen. Ein leiser Wind ging liber das Land und spendete erqulk-kende KOhle nach dtr Schwtlle des Tages Er zupfte splelerisch an seinem weiBen Haar, strich sanft um Mund und Kinn und nestelte an seinem Gewand, als wolle er Ihn auffor-dern, mltzukommen In den unendllchen Weltenraum. Und er war schon welt fort In den Bergen, die er als Junge fr.-tiegen, in den LSndern, In denen er als Mann gewan-dtrt war. Ein ж#!1д*ж LAchnln iagt« cich um
seinen Mund bel den Gedanken an jene schčne Venezlanerin, die er In seiner Ju-gend gern und vlel gekUBt hatte. An diese Jahre sich zu erlnnern, wOrde sein Herrgott ihm verzeihen. LSnder, Berge und StSdte tauchten vor seinem inneren Auge auf und verschwanden wieder im Dunkel, und jedes hinterlieB von neuem ein freudlges Gefilhl in Ihm, wie er es eben nur an dlesem Platz hatte. Ober seinen Gedanken war er in einen leichten Schlummer gefallen. Die Sterne splegelten sich im Wasser des Luganer Sees und bildeten einen bunten Tepplch von Millionen Lichtern. Der Mond am Firmament zog ruhlg seine Bahn und mochte wohl ver-schmltzt IScheln, als er den alien Don Alberto dort in seiner Zufriedenhelt sitzen sah. Um Ihn war nichts als schwelgsame Nacht. Aber in seinen Ohren brauste die gewaltlge Symphonie des Weltalls, das Slngen und Ju-bilieren der Sterne im Ather, das zu hfiren nur denen fergčnnt 1st, die von Gott ein Ohr dazu geschenkt bekommen, wie er nur we-nlgen Menschen die Gabe verleiht, das Wal-ten und Erleben Gottes in ihrer Seele in T6-nen als der unsterbllchen Sprache der Menschheit erkllngen zu lassen.
Pltttzlich vernahm er eine himmlische Slimme, die Ihn In ihrer Zarthelt und An-mut gefangen hielt und die sich an Ihn, den Priester Don Alberto Ponclni, wandte: „Eine Gn'de soil Dir gewAhrt werden, Don Alberto, als Dank fOr Dein ottwohlgefeillges Leben Im Dienste der Menschen. Sprlch eine Bitte, sie soil sich erfUllen."
„Ein Wunsch?---Alle Menschen, die
dlesen Platz betreten, sollen so frAhllchen Herzpns sein, wie Ich es bin. Sie sollen hier Ihre Sorqen vergessen und nichts welter als glttcklich sein."
Das waren die Worte, die Im leichten Schlummer fiber seine Llppen glngen, nle-mandem vernehmbar als jener Fragerln, die Ihm erpchienen war.
R?ine R'tte ab*r, Me in Ihr^r '■"'b'^tlosin keit seinem mensnhen'reundUchen Herzen entsprang, ging In ErfUllung. Alle Menschen,
die ijinen Herzens slnd. erleben dort die gftttliche Gnade des Zuiriedenselnes, des Gliicks und des seligen Erinnerns.
Die Menschen des Nordens f.ndan In dleser LandschaJt die ErfOllung ihrer Sehnsucht nach dem Siiden.
Das MSdchen wiegt sich in wjrbelndera Tanzen in den Armen ihres BrSutigams.
Des Jtingllngs vorwSrtsstiirmender Lebens-wille und seine jugendliche Begeisterung entzOnden sich aufs neue an dem Gedanken von Erfolg und Aufstieg.
Die Mutter iiberwindet die Wochen er-zwungenen Mvifligselns und wahnt sich im Kreise ihrer Kinder, umhegt von der sor-genden Liebe des Gatten.
Der Mann wird st*rker Im Glauben an die Zukunft, die ihm gehftrt mit ihrem Kampf, ihrer Arbeit und ihrer Pflicht.
Q)ei' JHutter Ж>ап(1
Tot bist du, Hand, die mich hielt,
Als noch des Knaben Locken mich umwallten,
Meine Stlrne, jung und rein,
Den Tag des Lichtes und der Freude spiegelte.
Jung warst du Hand, o heilige,
Wirkend im Jahr der Jugend,
Fliichtig streilend den Arm des Gellebten, Erschauernd und gliicklich. Gdttlicher Funke
Der Liebe. — Welkende Hand,
Runen des Schicksals zeichneten dich, -pulsendes Leben hat dich ausgebrannt. Und du segnetest mich.
Das Lied, das ich fur Dich erdacht,
Schweigt noch in meiner Brust,
Es hat mein Leben reich gemacht, Und voller Sehnsucht, Leid und LusJ.
Das kleine Lied, das Ich Dir schrleb,
ewig wirds !m Herzen ruhn.
Es klingt ganz leis': Ich hab Dich lieb,
Mein litbet. kleine: Heiligtum.
Sobota, 11. deremhra 19(3.
KARAWANKEV BCTE
stran 5. — fitrv. 38.
Vesti iz Ljubljane in okolkt
Domobranci na puliudu po ljuhlj.iiiskili ull-
c«h. Organizacija slovenskih domobrancev more vsak dan zabeležiti lep napredek ter postaja v rcsnici naša narodna vojska, ki bo v bodočnosti nedvomno Se bolj izpolnjevala svoje naloge, to je obrambo našega naroda .domovine, življenja in imetja. V nedeljo so se mogli številni Ljubljančani ki go bili na sprehodu po ljubljanskih ulicah, prepričati zopet o novem napredku legije slovenskih domobrancev. Sprehajalci po Zvezdi, po Selenburgovi ulici,, po Miklošičevi cesti in drugih važniiv ulicah so okoli enajstih naenkrat slišali mogočno petje slovenske domobranske himne in kmalu nato so zagledali močno četo slovenskih vojakov, ki je korakala, prepevajoč svojo himno. Četa je bila popolnoma uovo in enotno uniformirana. Fantje so bili oblečeni v sivozelene uniforme, s prav takimi plašči, na rokavih so Imeli slovenski grb. Pokrivala so jim bile jeklene čelade v sivo-rjavih tonih .na levi strani čelad pa je bil slovenski znak. Bili so to sami visokorasli, krepki fantje, ki so jim je že poznalo, da so izurjeni vojaki in da so pripravljeni na vse irtve, kakor jih bo od njih zahteval blagor domovine.
Uničevanj«! narodnega premoženja na Dolenjskem. Pred nekoliko dnevi je objavil Slovenski dom« daljše poročilo z žalostnimi slikami o grozotah, ki sta ju po 8. septembru doživela Novo mesto in okolica pod strahovlado komunistov po njihovem sramotnem begu pred nem-Sko vojsko. Poleg Številnih žrtev so ostali v Novem mestu in po vsem Dolenjskem še drugI kričeči In žalostni sledovi, ki bodo Se leta In leta pričali, kako so komunisti pod krinko »osvobodilnega« boja načrtno uničevali premoženje naroda Najvidnejši sledovi >osvobodll-.nega« boja so na železnici. Krasni železniški most je porušen, ker je tako zapovedalo komunistično vodstvo s posebnim ukazom »generala« Jake Avšiča in politkomiearja Vita Kraigherja. List prinaša tudi posnetek te »odredbe«. Sedaj se življenje zopet redno razvija. NovomeSčanl so s posebnim zadoščenjem pozdravili ukrepe policijske oblasti, ki je prav zadnje dni odločno pomedia z novomeškimi komunisti in jih spravila na varno.
Začetek konocrtne sezone v Ljubljani. Letošnja koncertna sezona se je začela brez hrupnih priprav in kar naenkrat je bil tu I. simfonični koncert velikega radijskega orkestra. Na prvem koncertu ,je orkester izvajal Mozarta, in sicer Simfonijo St. 39 v Es-duru. dve ariji Iz opere »Figarova svatba« s sodelovanjem eo-pranlstke Valerije Heybalove in Haffner — Serenado. Program je trajal dobro uro in to je ravno nekako prav za večer lepega muzlcira-nja In poslušanja. Dirigiral je M. Sljanec.
Padel v borbi proti komunistom. Dne 3. decembra ob štirih zjutraj je v boju v Velikih Laščah padel domobragskl poročnik Danilo Capuder, doma iz znane in odlične ljubljanske družine Capudrovlh. ki je žrtvovala v borbi /proti komunistom že vrsto ožjih sorodnikov.
Oregorln 25 let v Drami. Dne 8. decembra 1918. je Gregorin prvič nastopil In sicer na odru sedanjega opernega gledališča. Edvard Gregorin je v teh 25 letih, kar nastopa na odru slovenske dranje. prispeval nepozabne deleže k njenim uspehom.
lih jubilej v operi. V soboto opoldne se je vršila na opernem odru intimna In v vsej svoji skromnosti prisrčna proslava, štirje člani opernega zbora so slavili 25 letnico svojega opernega dela. To so bili: Helena Mauserjeva, al-tistka ženskega zbora. Avgust Ribič, basist. France Marolt II. tenor In Rado Povše I. bas.
Dip/om. Opfiker C« KK0NFUS5 Kfagenfurf, Bahaho^s^raђe 15
Bis auf . wcitcres jcdcn Vormittaj gcsclilosscn.
Aus dem Hreise Xrainburg
(^m (^rennpun^i dc^ Taqeh
KrainhiiFR. (Imenovanje sosvet a. i Dne 1. decembra 1943. se Je vršila v sejni dvorani mesta Krainburga prva svečana seja novega sosveta v navzočnosti obeh Ortsgruppen-lelterjev Pg. Jungachaffer In Rebcrnlg. Na predlog župana In z odobrenjem Kreislelterja so bili po Landratu Krelsa Krainburg Imenovani v sosvet: 1. sosvetovalec nadučitelj Pg. Lhorltsch Joscf 2. sosvetovalec obratovoclja Pg. dalle Hans, 3. sosvetovalec trgovec Helnrlch Korn, 4. sosvetovalec gostilničar Peterlln Frled-rich, 5. sosvetovalec gozd. Ing. Detela In 6. sosvetovalec brivec Welt Gabriel. župan Pg. Morth je v govoru obrazložil samoupravne zadeve In naloge sosveta, ki mu kot častni uradniki na eni strani posamezni z lastno odgovornostjo svetujejo, na drugI strani pa ustvarijo v
Izučite v moči samo za Ščite Osebe, ki bodo delovale kot moči samozaščite, bodo za te svoje naloge izučene o zračni obrambi v posebnih tečajih in je vsak posameznik dolžan, obiskati te tečaje.
vseh slojih prebivalstva razumevanje za njćgo-ve odredbe in tako vzpostavijo ozko povezanost le-tega z upravo. Nato je župan zaprisegel sosvetovalce in jim svečano izročil po Landratu Izdana Imenovanja.	«
Sfizach. (Prometna nezgoda.) V BI-snernu stanujoča zdravnica dr. Sternad je lme> la s svojim osebnim avtomobilom nezgodo na cesti pri Selzachu, pri čemer so trije potniki dobili lahke telesne poškodbe. Nezgodo je povzročalo vozilo, ki je prišlo nasproti v nepreglednem ovinku.
Selzach. (Rojstvo.) V Dolelnawael sta-
y žartsću dneva
nujoća zakonca Jakob in Annl Dermota sta dobila hčerkico.
St. Martin 11. d. Oroligfallcnbcrg;. (Zmešalo se ji je.) Iz žalosti zaradi smrti svojega najstarejšega sina, ki je, kakor smo poročali, poleti utonil, se je v Taznu 58 letni ženi sodarja in posestnika g. Franzlskl M e-d v e d o v i zme.«alo. Obžalovanja vredno ženo so morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v deželno umobolnico v Klagenfurtu.
Prijava k vojnopdklicnemu tekmovanju
v članku; ,,Kako se prijavim k vojnemu poklicnemu tekmovanju?" v 92. številki našega lista z dne 20. novembra t. 1. navedeni rok za prijavo je podaljšan do 15. decembra 1943. leta: prijave naj se IzvrSe v obratu ali pa pri Krelsberufswettkampfleitung Krainburg Post-faeh 82.
Hreit Radmanmdorl
Gtirlach bel Voldes. (Razno.) Frauenschaft si je marljivo prizadevala, da priredi malčkom vesel Miklavžev večer. — V zadnjem času sta se vršila tukaj dva kuharska tečaja, pri katerih so udeleženke z živahnim zanimanjem sledile praktičnemu pouku. — Pred nekaj dnevi je umrl kmet Johann Justin iz Grabtsche v 97. letu svoje starosti. Bil je menda eden Izmed najstarejših mož v Krclsu. V mladih letih je Izvrševal tukaj obrt orodnega kovača, na katero so tukaj skoro pozabili. Skozi dolga leta je bil gozdni čuvaj pri umrlem grajščaku baronu Schweglu in Izvrševal to službo preudarno in zvesto.
Wochelnpr Mltterdorf. (Smrt na bojišču.) V mesecu oktobru je padel na vzhodnem bojišču Sodia Jakob iz Kopriunlka, star 19 let.
Rodbinska kronika ii Gorenjske
KreiM Krainburi;
Krainburg. V novembru 1943. Je pri Standea-amtu Krainburg zabeleženih 30 rojstev In 6 smrtnih primerov. — Zakonsko zvezo so skle^ nlll Joeef Zelestlna In Aloisia Marta Ausee-negg Iz Krainburga; Mauritius Peterz In Johanna Peterlln Iz Komenda (vojna poroka); Franz Medla In RflSalle Egger Iz Krainburga (vojna poroka); Lorenz Mehlstelbl In Hermlne Puntsohart Iz Laak a. d. Zaler; Michael Koschnik In Antonia Feifek Iz Krainburga: Johann Fiohllch in Antonia Schltnlk iz Saf-nltz; Anton WoBchner In Anna Omann iz Laak ozir. Safnltz; Jakob Schwelger In Anna Ll-pouschek Iz St. Veit a. d. Sawe; Peter Golmeier In Franzlska Sor Iz Klagenfurt ozlr. Gallen-fels; Anton Urschltz In Marla Jugowitz iz Safnltz; Andreas Urbantsch In Josefine Strubl iz Krainburga; Josef Tschlbaechek In Agnes Krlstanz iz Komenda ozir. Predassel; Johann Laurentschltsch in Bemharda Tschasl Iz See-boden bel Spltal ozlr. Krainburg; Joeef Richer In Angela Pipan Iz Gallenfels ozlr. St. Geor-gen; Johann Jereb In Alolela Hafner Iz Safnltz; Johann GroB In Johanna Steffe Iz St. Georgen.
Krainburg. Rodila se Je: Veronika Hertha Tepina. — Umrla sta: MatthKus Podreker In Marla Podreker.
St. Georgen. Rojstva v novembru: Ludmilla Swetel, St. Georgen; Rudolf Bakovynik, Wai-sach; Anna Drolz, St. Georgen; Ludmllla Gro-sche, Wlnklern; CKcllle Kepltz, St. Georgen; Andreas Suppan, Prepratscheu; Maria Jenko, MItterdorf; Emll Arnschek, St. Georgen; Michael Stempicher, Wlnklern; Vlktorla Snedetz, Mlchelstetten; Stanislaus Matschpk, Adergas:
FranZ Mlaker, Wlnklern. — Umrll so: Maria Jetachnlk, Hrastie; Franzlska Prauat, Prepratscheu; Michael Ster, Walsach; Lorenz Rogel, HUlben; Franzlska Mall, Olscheuk; Johanna Bukounik Hotemaach; Ludmllla Grosche, Wlnklern; Josef Stempicher, Lausach; Marianne Frohlich, Walsach; Michael Stempicher. Minklem.
Krels Radmannsdort
KroAuu. Novembra meseca so bill rojeni: Anton Mrak, Maria Sore, Emma Lautlscher, Michael Koschler in Elisabeth Maria Ranter VBl V Kronauu; Veronika Petritsch In Johann Hrowat V Wurzen; Bruno ZuMier v Logu, Paula Hlebalna v Waldu. — Umrli so v Kronauu Michael Koschler in Blasiua Kaus v Waldu, Johann Suppan In Maria Robltsch in v Wur-zenu Katharlna Plesch.
Wochelner MItterdorf. V mesecu novembru ao se rodili: Oder Anna, Althammer; Schen Joeef, Jereka; Stare Franzlska, Koprlunik; Dobrawetz Stanislaus Gorlusche; Iskra Franzlska, Jereka; Sodla Maria, Woch. Mltterdoif; Kotzlanz Olga, Podelle; In dvojčki Maria In Antonia Oder, Studorf. — Umrll so: Dobrawetz Rosalie, Kerschdorf; Stroll Maria, Althammer In Koroschetz Franzlska, Koprlunik. — Poročila sta se dva para: Oder Jakob In Pekowetz Franzlska oba Iz Studorfa (vojna poroka) In Iskra Anton iz Jereka z Sodla Franzlsko iz Woch, Kerschdorfa.
StcInbIchI: Rojstva v mesecu novembru: Lombar Alois in Scholer Stefanle oba v Steln-blchl. — Smrtnih primerov In porok ni bilo nobenih.
Bis 15. voller Paketdienst
Ui> ij. iif .m; i> . 11 I	IV
Die Deutsche Rcidispost lifit fur die Zeit vein 6. bis einsdiliet^lich 15. Dezembcr 1943 den un-eingesdirankten Paketdienst zu, um der Bevol-* kerunj> ausreichenH Gclcgenheit zu geben, Wcih-naditsscndungcn emzuliefern. Zur Aul'arbeitunj diescr Weihnaditspakcte mul5 dann ab 16 Df-zcmber elne Annahmesperre fur Pakete und Piickchen eintretcn. Vom 27. Dez. an wird nebcn dem Piickchendicnst ein beschrankter Paketdienst voraussichtlidh wieder zugestanden werden kon-nen. Damit die VUsscn d'.r Wcihnachtssendunpi'n abgewickelt werden konnen, richtet die Reims-post die dnngende Bitte an die Bevolkerung, Pakete, die nidit fur Weihnaditen bestimmt sind, erst naA Wcihnadren einzuliefern. Da RCgen-wHftig mit lingerer Beforderungsdaucr zu redincn ist, wird vor der Versendung verderblidicr Lc-bensmittel jringend gewarnt. Feste Verpadiung und richtige Anschrift smd unbedingt erforder-lidi fiir alle Pakete und Packchcn. Audi soil jn jcdem Paket oder Padtdien ein Doppel der Auf-sdirift sein.
Unterhaltspflicht und Kriegsdienst
Dolžnost I'Nkrbf in vojnu služba
Gclegentlidi siner Unterhaltsklage hat das Amtsgericht Nossen bemerkenswerte Feststeilun-gen zur UnterhaltspHidit des Soidaten gemadit. Der Schuidner, der Empfanger von Rriegsbesoldung ist, hatte sidi auf den pfandungsfreien Betrag von I JO RM berufen und geglaubt, darauj das Retht zu emer eigenmachtigen Herabsetzimg des Unter-haltsbetrages fiir sein unehelidies Kind herleiten zu konnen. In der Entscheidung wird zunachst daraul hmgewiesen, da(5 der Betrag nur durdi ge-riditlidie Entscheidung herabgesetzt werden kann. Des wciteren wird oetont, dali die gesetzlidie Unterhaltspflidit des Sdiuldners durdi den Kriegsdienst nicht beriihrt wird Da es sidi um den Unterhaltsanspruch eines unehelichen Kindes handele, komme der pfandungsfreie Betrag voti 130 RM nidit zur Anwendung. Im iibrigen sei nur der Wehrsold und die freie Station des Sdiuldners unpfiincloar. Die Kricgsbesoldung, die in erster Linit fut jie Familte bestimmt sei, werde ausdrildilidi von der Unpliindbarkeit ausgenom-men. Es wid^rspradie audi groblidi dem gesun-den Volksemptinden, wcnn ein Soldat, dessen not-wcndiger Unterhalr dutch seme iibrigen Bezilge gede&t werde die Knegsbesoidung fiir sidi ver-wenden und die Unterhaltspflidit fiir sein unehelidies. Kind nut dessen Mutter oder die offent-lidie l-iirsorgc, abwiilzen diirfte.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
/ obale širnega Atlantika poSllJajo najlepše pozdrave vsem Gorenjcem In Gorenjkam sledeči gorenjski fantje: Sajowltz Janez Iz Krainburga; Markel Janko Iz Veldesa; Slanowitz' Hermann iz Gttriach; Poklukar Fralnz In Tor-kar Josef iz Mčjschnach; Supann Anton iz Hof: dorf b. Vlgaun; Strol Franz In Gogala Franz Iz Leschach; Werhbwschek Anton Iz Kladle b. Salrach; Trtschek Leopold Iz Mautachltsch; Bremschak Franz Iz Swilie; Walnlk Andreas Iz Dragotschalne; Stenowetz Martin Iz Tu-chein; Konzllla Jernej, Baloch Plllp In Supan-tschltsch Iz Tunlza b. Steln; Werhovniik Franz iz Metnik,'Drolz Marian.
I
Zatemnitev na Gorenjskem
Po uradni odredbi traja zatemnitev na Gorenjskem v tednu od 5. do 11. decembra od -16.45 do 7,00 ure.
Itake be je Honcaia ^ugobCavija
Spisal Danilo Gre^orić copyright 1943 by WUhelm Goldmann Verlag in LetpziR 23
Zdaj je bilo to zamujeno. N1 bilo več časa za etape. Dogodki ao se prekucavali in neznansko počasno In zavlačevalno vodstvo vsega vprašanja od strani Jugoslavije je zopet enkrat zgubilo veliko časa in veliko Sans. Na eni strani Je bila stalna mlaCnost.'na drugi strani pa tudi očitna želja da bi se vezali čim pozneje. In končno pa navadna sabotaža Iz vlade in Iz vladnih krogov samih.
Sicer pa, kaj je bil rekel pl. Ribbentrop pri slovesu ?
»Pojasnite vendar svojim rojakom, da ima Jugoslavija zdaj veliko Sanso, ki je ne bi smela zamuditi. Take Sanse so enkratne«.
To se je ujemalo. Ujemalo se je že novembra. In sedaj zopet zakasnitev za en teden. Zakaj prav za prav? Človek bi si kar pulil lase.
Poročal sem pismeno in ustno Cvetkovlču, Cincar-Markoviču In ministru dvora. In sedaj sem Imel priliko, videti kako nerazumljivo se je zopet vedel Clncar-Markovič. Najprej je Izjavil Cvetkovlču, da mora uradno preko poslaništva dohiti vprašanje glede roka, ki bi bil všeč, in šele potem, ko bi se ta rok zopet javil preko poslaništva v Berlin, čakati na ve-leoflclalno povabilo. To pa da ne gre tako preprosto in neuradno. Potem ko je preko poslaništva zvedel, da naj meni sporočijo datum, se je končno vdal v to, da je nastopil to neuradno pot. Toda tUdI nasproti Cvetkovlču se je naj-energlčneje zoperstavljal, ko se je zopet pojavilo vprašanje, ali se naj jaz tudi peljem ali ne. Bil sem zopet povabljen. Cincar-Markovlć je to zopet preprečil, čeprav sem pred odhodom zvečer dobil še enkrat po telefonu poziv, ki me je še enkrat povabil.
Tako je prišlo do tega. da ml Je Cvetkovlč lahko Izjavil:
CIncnr-MarkovIč ml je kategorično rekel, da ostane on v Belgradu, če se vi peljete z (nenoj«.
Seveda meni sploh nI prlilo na misel, da bi ustvarjal kakšne napetosti, ki bi mogle škodovati stvari Zato se nisem peljal. In to obžalujem še danes.
Tiste dni ko sta se gospoda pripravljala za vožnjo v Berchtesgaden, me je obiskala neka nemška poluradna osebnost. Govorila sva o potovanju v Berchtesgaden in o snoveh, ki se bodo tam razpravljale.
Obiskovalec iz Nemčije — videl sem, da je bil to namen njegovega obiska — mi je rekel:
>Ne vem, če bo Jugoslavija zdaj pristopila k paktu treh sil. Bojim se, da je nasprotna^ro-paganda, ki jo rade volje niso čisto nič zadrževali, napravila v državi razpoloženje proti temu, vtem ko vlada nI ničesar podvzela zoper to. Na drugI strani pa sem prepričan, da bodo z nemške strani predložili obema Jugoslovanoma vprašanje pristopa. Bilo bi morda umestno, če bi oba pri tej priliki odkrito Izrazila svoje pomisleke — če jih Imata — in potem takoj napravila protipredlog, da se sklene pogodba, ki ne bi bila docela člatl pristop k pogodbi treh sli; v njeno besedilo pa bi lahko vstavili klavzulo, da ве organično včlenl v sistem tega dogovora treh sil. Praktično bi to Imelo Isto vrednost kakor ustalitev. Na drugI strani bi pa to morda bil tudi preceden-čnl primer za ureditev vprašanja glede raz-to Imelo Isto vrednost kakor ustalitev. Na pr. za Svlco, za Švedsko, za Finsko, morda Turčijo tudi Španijo Itd. Tako bi se potem razvrstile okrog Osi dve vrsti držav: take, ki so z Osjo neposredno povezane s paktom ■ treh sil; druge, ki bi bila s paktom treh sil v nekoliko prostejšem, pa vendar ravno tako nedvoumno ustanovljenem odnoSaju. Mislim, da bi Berlin to sprejel«.
Stališče mojega obiskovalca Je bilo zelo zanimivo. In njegovo svojstvo je bilo tako, dp sem prisodil največjo pozornost in pomen te mu protlpredlogu.
Obvestil sem zato takoj Cvetkovlča o vsebini tega govora in mu svetoval ,naj napravi kak protipredlog, če iz razlogov, ki jih jaz nisem mogel pregledati, trenutno ne smatra za priporočljivo .da bi Jugoslavija pristopila k paktu treh sil. Tudi Cvetkovlču je bilo mnogo do možnosti, ki jo je hotel napraviti za snov bel-grajskih razgovorov, ki so pripravljali odhod. Tako sta se toiej oba gospoda odpeljala v Berchtesgaden. Vse njuno spremstvo je obstajalo Iz enega mladega tajnika v zunanjem ministrstvu in enega policijskega komisarja.
Oba sta bila v Nemčiji zelo prijazno sprejeta. Razgovorom z Rlbbentropom je sledil večurnl sprejem pri FUhrerJu. V daljši razlagi političnih vidikov Nemčije je FUhrer natančno ponovil In potrdil, da Nemčija nima nobenih asplraclj proti Jugoslaviji. Zaradi tega tudi nI nobenega razloga za Jugoslavijo ,da bi se bala česa od strani Nemčije. Nasprotno, Berlinu je največ do tega, da se nadaljnji odnošajl razvijajo mirno tako v gospodarskem kakor tudi v političnem oziru. Zlasti stremi Nemčija za tem, da prepreči razširjanje vojne na Jugovzhodu. Zato — in ravno tako tudi zaradi izvedbe nove ureditve Evrope, ki bo trajna — Je Relchu sedaj pri srcu, da ustvari stabilen položaj na evropejskem Jugovzhodu. Važen pomen, ki ga Ima Jugoslavija na Jugovzhodu, usposablja to državo, da izvrši velike naloge, in Ji daje možnost podviga v bo(Jočnosti.
Nendo In napeto sta poslušala Cvetkovlč in Clncar-Markovič FUhrerjevo razlago. FUhrer je govoril naprej.
Poudaril je, da so nameni Nemčije nasproti Jugoslaviji čim najprijaznejši. Poudaril Je tudi, da do konca vojne nemške čete ne bodo zahtevale niti cest niti železnic Jugoslavije za uporabljanje. Položaj Jugoslavije je pač tak, Ja bi se v nadaljnjem razvoju vojne in zlasti pri končnoveljavnl organizaciji Evrope po končani vojni lahko uveljavljale želje drugih sosedov Jugoslavije glede njenega teritorija. Zato je v Interesu Jugoslavije, da se priključi veliki evropejskl formaciji reda In pristopi k paktu treh sli, V trm primeru bi Imela seveda popolno varnost glede svojih mej, svoje suverenosti in svojega razvoja.
v svojem odgovoru je pouduni Cvetuovic s svoje »tranl, da Jugoslavija pozna In ceni pH-jateljstvo Nemčije In da se hoče, kakor doselj, tudi v bodoče posvetiti Izgradnji tega prijateljstva kot najvažnejši Izvenpolltlčnl nalogi. Za Jugoslavijo je jasno, da je In bo tudi ostal merodajen v Evropi nemški faktor reda. Zato In гагат svojih naravnih Interesov se Jugoslavija popolnoma zaveda svoje povezanosti z Nemčijo. Ne more se nikdar odločiti za Anglijo; za Nemčijo so izključena presenečenja v tem ozlru.
Razgovor je trajal dolgo in se dotaknil vseh problemov nemSko-jugoslovanskih odnošajev In tudi bodočnosti Evrope, oblikovanje po veliki ureditvi, ki sta Jo začeli Nemčija In Os. V glavni stvari pa sta oba Jugoslovana vzela FUhrerjeva Izvajanja na znanje,, ne da. bi se bila končnoveljavno in obvezno izjavila o vprašanju pristopa k paktu treh sil in ne da bi s svoje strani napravila konkreten predlog. Razgovori so bili vedno prijateljski, niso pa dovedll do nobenega končnoveljavnega rezultata.
H koncu je potem FUhrer še omenil obema Jugoslovanoma, da bi sedaj tudi rad prav kmalu razpravljal o vsem tem kompleksu s kraljevim namestnikom Pavlom, in tako namignili Cvetkovlču in Cincar-Markoviču naj se ukrene potrebno za skorajšnji sestanek med njim in kraljevim namestnikom.
Ko se je Cvetkovlč peljal z Rlbbentropom po cesti od Berghofa navzdol, mu Je Reichsaus-senmlnister še enkrat ponovil, da je vprašanje pristopa Jugoslavije k paktu treh sil pobuda, v nobenem primeru pa ne zahteva Nemčije. O bodočnosti Jugoslavije Ima odločati le Jugoslavija sama brez slehernega pritiska od druge strani.
Razpoloženje v vladnih krogih je bilo po povratku obeh državnikov Izredno svečano. Cvetkovlč ml je rekel, da vidi bodočnost države popolnoma zaslgurano pred sabo. Ukrenje-ne bodo sedaj vse priprave, da se lahko čim preje začnejo neposredna pogajanja za pristop Jugoslavije k paktu treh sil.
(Dalje prihodnjič)
Strrrn G. — Stev. PS.
KARAWAVKI^N R0TT5
Sobofa, IT decembra 1343.



VEIIKI
Mnogo lepega se da povedati o trenutku, najlepše besede so ргеокотпе, ko vztre-petajo trepalnice na licu otroka, ko se veke po globokem spancu odpro in se še ves v pisanih sanjah zazre v svet. Ta pogled je za nas nekaj daljnega, tujega, nekaj kar se ne vrne več, odsev lepšega — boljšega »veta.
Toda komaj mine nekaj trenutkov, se že z vsem svojim bitjem polasti okolice, in že pozabiš na vsa mehka čuvstva. Mamica prične vzdihovati, stokajoč vzravnava križ. Ta mala žaba! Stokrat mu pohlivno poda punčko v voziček, stokrat sirči ta gumijasta stvar, hitreje kot ji moreš slediti s pogledom zopet v velikem loku na tla. In če ne bi spremljal to igro zadovoljen, vesel vrisk, bi nas to dejanje skoraj zapeljalo v iealost-
no razmišljanje in k sklepanju na hudoben, nevarne nagnjenosti skrivajoi. značaj. In zopet, ves tih in miren, s široko razprtimi očmi vprašujoče zasleduje vsako kretnjo odraslih, ali pa ure in ure nekaj pripoveduje v svoji nerazumljivi govorici. Kaj se le takrat dogaja v tej mali dušici?
Toda, ko prične ta stvarca kobacati! Takrat pač nič ni varno pred njim, potegijaj, in že je namizni prt na tleh, z vsem ostalim kar je na mizi, bum, že trči z glavico ob omaro, ne utegneš se še prav ozreti za njim, ž-e je potolažil svojo bolečino ob izpraznjenem za-bojčku za premog in snežno bela haljica je kot kaka grda sanja izmaličene umetnosti. Nič ni varno pred njim, njegovo radovednostjo in željo za novimi odkritji. Ne muca, ne krožnik, ne omara. In vse gre v kose ob tem njegovem nagonu po »dejanjih«, vsa brezmočna si proti otroški vztrajnosti, s katero zasleduje svojo namero.
Od kod le ima otrok ta nagon za same hudobnosti?! Mala, neumna mamica, nikar ne išči predolgo v vrsti prednikov, za kakšnim sličnim, skrb vzbujajočim izvržkom, ne jezi se na nedolžnega očka, o katerem tašča tako ponosno pripoveduje, da je bil prav takšen, da je delal to, storil ono — ti nisi bila boljša, in vsi razsodni, modri odrasli, ki so bili v otroških letih resnično zdrgyi in
SVfT
a	6-č.eJi
so postali pozneje tako modri in razsodni, so, bili taki. To je otroški svet, iz katerega zre z velikimi očmi v svet odraslih. Morda se ti bo nudila prilika, da si ogledaš kulturni
Koliko zanimivih stvari je v okolici, ki odvračajo od slikanice.
film »Veliki svet v otroških očeh«. Tu ti povedo ljudje, kateri ne opazujejo samo in se čudijo, marveč tudi mislijo in primer' jajo, ki poznajo ta drobcena bitja, ker gre mnogo otrok skozi njih roke: Kar tu v tvoji sobi razgraja, preobrača, kar je spodaj, navzgor, in vse na glavo postavi in še sebe poleg — to je vneta, vedoieljna duša raziskovalca! Tako rekoč veleum v svoji radovednosti, poiskusih, v svojih nezaslišanih^ popolnoma novih iznajdbah in odkritjih — no da, tu in tam je tudi neprekosljiv v pri-' zadevanju bridkosti, mar, ne? Pa tudi, koliko prisr-^ čnih ur ti poklanja in ko^ likokrat izzove smeh, smeh, ki te razvedri v dno duše.
Opazuj, kako si otrok osvaja svet, kako vadi svoje očke v opazovanju, kako z ročicami otipava predmete in si jih podredij kako si ustvari odnos do velikih pošasti »omara, miza, klavir« in z drobni" mi koraki z brzino vetra premeri ogromen prostor »sobo« in se z žarečimi očmi postavi ves ponosen nekje sredi sobe, češ, ali nisem že »fant od fare«?
In že poskuša posnema-* ti odrasle v dejanju in govorjenju. Se si prepričana o tem, da ne dojame ben sede, ko te nekega dne iz* nenadi s svojo zgovor-nostjo in že se porajajo prva vprašanja v drobni glavici.
Da, vse to pripoveduje film in otroci, kadar nam zrejo navihano, sijoče, ku-javo, jokajoč in zopet s prisrčnim smehom s plat-na naravnost v srce.
%
Na deenl. Ah, kako zanimivo to so torej lasje! Da, toda kaj je to: lasje ? Vse je tako novo ... V sredi: Vse uboga na moje povelje! Zeio resno izpolnjuje otroJ^ dolžnosti, ki si jih заш naloži. — Na levi: Lutka bi bila >raziskana«, kaj pa je to? Tako si korak za korakom dete osvaja okolico	(Foto
Mlada Ijutie/en - prvi iioiiiib
Spisal Paul Anton Keller
3
Strašno težko mi je bilo govoriti o tem, kar je tako silno hotelo na dan. Med potjo
Nemoteno smo se igrali dalje, in zopet sva se izogibala samote. Globoka, osrečujoča složnost naju je navdajala: besede 80 bile odveč.
Toda zvečer, preden sem zaspal, sem me »pomnil Karlovih besed in globoko premišljeval, najvažnejše sem pač pozabil: poljub!
Poljub je pečat tajne zveze in te zveze srečna, vedno se vračajoča obnova. Most je, preko katerega se dve duši brez besedi spo-razumete. V spominu nanj se vzbude utripajoči občutki in njih odmev nam prijetno in kot zvezda jasno sveti v bodoče čase. Tako je bilo in bo vedno, če se imata dva resnično rada.
Naju pa je ločil. Zgodilo se je pa takole.
V moji notranjosti se je vzbudil nek demon, ki mi je šepetal o polovičarstvu te zveze, ki je bila zapečatena z udarcem roke; torej nič boljše kot kaka kupčija s fmikulami in lesenim tomahavkom, ki sem jo sklenil z Herbertom. Da, bil je nek demon, ki me je postil in ni izpustil iz krempljev.
Ide nisem sedaj nič pogosteje srečal kot poprej in nikoli nisva več poskušala biti sama. Toda neko posnosno veselje nama je zasijalo v očeh, ako sva se, pa četudi samo bežno sredi vseh, srečala z očmi.
Nekoč pa je dobil ta tajni nagon nad mano premoč in mi izsilil besede iz ust.
Ko je bila Ida na potu domov, sem si ji pridružil.

%
П.Х
f J*
UM

sva videla na reklamnem stebru ogromen kinski lepak, na katerem je nekdo objemal strašno svetlolaso dekle in jo poljuboval z vso silo. To mi je bilo. kot kako razsvetljenje, pokazal sem nanj.
Ida je zmajevala z glavo.
»Može se ne poljublja«, odgovori jezikave.
Odgovor je bil malo nejasen in me ni zadovoljil.
»Toda pri naju«, sem obotavljaje .pripomnil, »bi se to spodobilo. Taka navada je. In tako povsod delajo.«
Ida je sklonila glavo in molčala.
Zbral sem se za zadnji močan zalet.
»Mar misliš — da ne bi bilo lepo —^če bi —«■
Pokimala je. Poudarjal sem, kajti naenkrat sem dobil čisto mehka kolena, potem pa rečem živahno:
»Mislim, da drugače sploh ne gre. Midva enostavno morava to storiti, ko vendar skupaj hodiva.«
»Da«, je pokimala znova.
Složno sva kor&kala nazaj k »Нагхпоше«,
iz previanosti sva pa šla ргеко zaanjega dvorišča v hišo in sva prišla tako, od ostalih neopažena, na hodnik, kjer sva se prvič zmenila.
Tu sva si stala nasproti, hromeča odrevenelost se naju je polastila. Molčala sva in zrla drug mimo drugega. Srce mi je divje bilo; nenadoma sem se spomnil, da sem doslej poljubljal samo svojo mater, sicer nikogar. Toda demon je ukazoval. Položil sem desnico na Idino ramo, se dvigni! malo na prste in približal svoj obraz njenemu.
Nenadoma sem videl čudno blizu znojnlce njene kože, tako natančno, kot jih popreje še nikoli nisem videl. Sončne pege na nje-

nih licih so bile nanavadno grde in bolj gosto posejane, kot pa sem to kdajkoli popreje opazil. Ustnice so bile razpokane in so se lupile.
Ne vem, kako se je zgodilo; Nenadoma sem se spustil na pete, brezmočno sem se oziral okoli sebe in zašepetal: »Počakaj malo, moram nekam!«
In potem sem se bliskovito pognal k nekim vratom, na katerih je bila napisana beseda »Tukaj« s prebodeno ničlo, jih odprl in. zapahnil za sabo.
Tam sem oDSlai in urez шпа prioiusKoval ter slišal, kako se je Ida naglo splavila pe hodniku in stekla po stopnicah navzdol.
Čez nekaj časa sem previdno odprl vratS in se ozrl naokoli. Zrak je bil čist. Tudi na dvorišču ni bilo nikogar več. Stekel eem po stopnicah navzdol in dalje proti domu< Mati se je razveselila mojega veselega pogleda. Jaz pa sem vzel žagico iz svojega rezbarskega za-bojčka in sem rezal,
zgibal in lepil, kot da bi živel v nekem novem svetu. In nenadoma, med delom sem se dvignil in poljubil mater, brez besede in vzroka.
Začudila se je nekoliko temu nenadej&ne« mu čustvenemu izlivu in se ozrla vame s potrpežljivim materinskim smehljajem.
Ide dolgo nisem več videl. Kari mi je po" zneje pripovedoval, da pase na stričevem: travniku piščeta. Dolgo za tem sva se sre-i čala na cesti; pa izognila sva se drug dru-i gemu v velikem loku, s povešenim pogle^ dom. kot da bi naju težila velika krivda.
To je bila moja prva ljubezen. Ni bili zadnja.
Nihče ne ostane nepopisan list, tudi y mojem življenju so se vrstili različni do4 življaji.
Toda, ne vem, če je še kateri izmed teh bil tako razburljiv, okruten kot, negotovost^ tuj v svoji silovitosti, v vsem pa prva, teŽM ka, toda n&pak razumljena poslanica živ-. Ijenja mlademu zemljanu, ^Konec.)]

Sobota, 11. decembra 1943.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — štev. 98.
Dr. F. 7. Loka*
AmedmeMeBl
Фелј&ејј meihiodiSbeh lutd ptaktisek
234. STUNDE.
Einige Sprichwttrter. — Nekaj pregovorov.
1. 2.
5.
Eigwlob stinM, fremđes Lob klingt. Wie die Alten sungen, so zwitschem die Jungen.
Der Furchtsame erschrickt vor der Gefahr, der Feige in ihr, der Mutige nach ihr.
Der Stolz friihstiickt mit dem tJber-fluS, speisrt zu Mittag mit der Armut. und iUt zu Abend mit der Schande. Das Geheimnis ist mein Sklave; ent-echlUpft es mir, bin ich der seinige. , Nichts ist elender als der Mann, der alles will und gar nichts kann.
Ehe wir wissen, was Leben sei, ist das Leben halb vonbei.
Samohvala smrdi, tuja hvala zvenL Kakor so peli stari, tako cvrče mladi(2i).
Bojazljivec se ustraši pred nevarnostjo, strahopetec med njo, hrabri po njej.
Ošabnost zajtrkuje z obiljem, obeduje s romaštvom ia večerja s sramoto.
sl-
Skrivnost (tajnost) je moja sužnja; če se mi zmuzne (mi uide), sen^ jaz njen Buženj. Nič ni bednejšega od moža, ki hoče vse in nič ne zna.
še preden vemo, kaj je življenje, je Mvljeaje na pol (skoraj) minilo.
Nicht verwechseln!
L Der Band die B&nde — zvezek, sno« plč zvedel, snopiči
Ж. das Band die Bande — spona, okov spone, okovi
S, das Band die Bander — trak, vrv, trakovi, vrvi
4 die Bank die Banke — Mop, klopi
5.	die Bank die Banken — banka, banke
6.	das Wort die Wflrter — (posamezna)] beseda (posamezne) besede
7.	das Wort die Worte — beseda (▼ stavku, besede (v stavku)
— Ne zamenjajte!
8.	der Kunde die Kunden — kupe«, odjemalec, kupci, odjemalci
9,	die Kunde (keine Mehrzahl) — vest, poročilo (t nemščini brez množine)
10.	der Ort die Orte — mesto, kraj — mesta, kraji
11.	der Ort die Orter — Silo, šila
12.	die Steuer die Steuem — davek, davki
13.	das Steuer (Steuemider) — krmilo
14.	der Erbe die Erben — dedič, dediči
15.	das Erbe (Erbschaft) — dediščina
16.	der Zins die Zineeoa — obrest, obresti
17.	der Zins (Miete) — najemnina
18.	der Stift die Štifte — kiin, piealo — klini, pisala
19.	das Stift (Kloster) — samostan
20.	das Tor die Tore — vrata
Man sagt.
1.	Nehmen Sie an der Versammlxmg tell ?
2.	Ich werde mich tun ihm itchen.
3.	Er leidet an Kopfschmerzen.
4.	Gehen wir an die Arbeit!
6. Glauben Sie an diese Sache?
6.	Ich war im Begriffe wegiugehen.
7.	Ein Gewitter ist im Anzug.
8.	Ich bin auBerstande, Ihnen zu helfen.
9.	Sind Sie in der Lage, mir 100 RM zu leihen?
10.	Falls Sie in die Lage kommen.
11.	Die Arbeit ist ins Stocken geraten.
12.	Kommunisten haben das Gebaude in Brand gesteckt.
13.	Das bringt mich in Wilt.
14.	Ich brachte ihn in Verwirrung.
15.	Haben Sie schon etwas dartiber In Br-fahrung gebracht?
21.	der Tor die Toren — bedak, nore« bedaki, norci
22.	der Verdlenst die Verdfenste —* Blužek, zaslužUd
23.	das Verdlenst die Verdlenst* — «a» sluga, zasluge
— Rečemo.
Ali se udeležite shoda (sestanka).
Miažčev^ se bom nad njim.
Muči ga glavobol.
Pojdimo na dek> (lotimo ee dela) I Ali verjamete to?
Nameraval sem oditi.
Nevihta se bliža; k hudi uri se pripravlja.
Ne morem vam pomagati
Ali mi morete posoditi lOO RMf
Ce boste mogli.
Delo je zastalo.
Komunisti so poslopje zaigaJi.
To me razkači (razjari)'
Zbegal (zmešal) sem ga.
Ali ste že doznali kaj o tem?
9VetU
Vsekakor Je precejšen dogodek, ako se najde na cesti en milijon. Neka ženica v Parizu je na51a sredi pešpoti zavoj z bankovci, samimi tisočaki. Ko so jih na policiji prešteli^ jiti je bilo za cel milijon. Lastnik ee doelej še nI Javil.
СкифоД l/iida Ooaton te Mont-Lucona blizu
Vichyja je prepričan, da je lastnik najdaljše
brade na svetu. Njegova znamenit« brada, katero je dal cel6 fotografirati po nekem operaterju francoskega filmskega tednika Je tri metre In 35 cm dolga. Da ga ta brada ne moti pri delu, jo noal spleteno In pripeto na rameo«.
V okolici Ohartreea v ArmenovUle la Grande se nahaja pač edina Sena т Evropi, ki lahko trdi, da biva M let ▼ ietl hlM. Piše ee Mme. Hallouln in je bila vrne življenje perice. Stara je 102 leti in živi tam a avojo hčerkico, ki Stej« 81 pomladi.
Izgubljeno # Prodam - Menjam
Poučno kramljanje o Malib oglasih" našega Usta
Iz krogov nagih bralcev nam pišejo:
Ce redno prebiramo sodobno časopisje n. pr.: dnevnike, tednike ali večkrat na mesec ali teden izhajajoče časopisje, posebno oglasni del, (V Karawanken Bote so tako zvanl »Mali 0-glasi<), naletimo na oglasno rubriko z naslovom »Izgubljeno«.
Branje malih oglasov Je Jako zanimiva reč, in je tako rekoč dolžnost vsakega naročnika časopisa, ■ da jih redno In točno prebira, ker mu nudijo tako rekoč priliko o marsičem, na kar bi morebiti še ne mislil naročnik oziroma bralec časopisa. Kolikokrat ta ali oni povpra-fiuje pri svojih znancih in sosedih za to ali ono reč, ali pa morda po njih ponuja, kar bi rad prodal, pa ne more spraviti zaželeno v ugodno kupčijo, a doma na mizi ima pa morda posredovalca v malih oglasih v časopisju, morda za ravno isto prodajo ali nakup, kot bi Jo sam želel, a ne ve za to, ker ne bere malih oglasov.
Za nobeno stvar pa niso mali oglasi važnejši, da se jih poslužujemo, bodisi da jih v potrebi naročamo in prebiramo ter sploh v vsakem oziru pazimo na njih vsebino, kot so oglasi o Izgubljenih predmetih. Mali oglasi , v rubriki »Izgubljeno«, so med vsemi oglasi najbolj zanimivi, in vsak naročnik tega ali onega časopisa, bi moral prav ta del oglasov najprvo med vsemi drugimi prebrati, posebno pa še, če je morda kaj važnega in dragocenega našel, da bi na temelju svoje poštenosti pomagal bližnjemu do zgubljenega predmeta, ki je za najditelja morda brez pomena In vrednosti, a za osebo, ki je zgubila pa lahko velike važnosti in vrednosti, zlasti če je izgubljeni predmet kak dokument ali kaj sličnega.
Med oglasi »Izgubljeno« beremo čestokrat o najrazličnejših rečeh; o Izgubi denarja, o-blek, aktovk, tudi živali, osebnih legitimacij
1.1, d. Kakor smo že rekli. Je zgubljena, reč za osebo, ki zgubi, čestokrat večje važnoetl kot pa za osebo, ki zgubljeno reč najde; to ee tiče zlasti raznih listin, osebnih legitimacij (»Kenn-karten) ter dokumentov sploh. Osebne listine, dokumenti, legitimacije Itd., Imajo eeveda vpisane podatke oaebe, kater« lut so bile, In jih lahko direktno vrnemo potom poŠte osebi, ki jih je Izgubila, če pa tega nočemo ali ne znamo, moramo pa vse dati policiji, oz. žandarmeriji ali pa tudi občinskemu uradu.
Živimo v vojnem času! V takem čaau pa se dobe razni ljudje, ki kaj radi zlorabljajo razne nevšečnosti, ki* zadevajo ljudstvo, v svoje nepoštene namene. Zato so oblaetva prisiljena, da poštene in miroljubne ljudi zavarujejo % potrebnimi osebnimi leglttaacljami, ki eo običajno tudi opremljene "tekočimi Številkami, ki so tudi v uradnih aktih vknjižene za primer morebitne Izgube, ali pa radi kake nepoštenosti. S tekočimi Številkami so o]()remIjene razne karte za preskrbo, tako »Reichsklelder-karte«, »tobačne karte«, »RelchsBeifenkarte«, In pa papirnate denarne novčanlce, bankovci. Te tekoče Številke listin, kart In bankovcev so važne za vsakogar, ki je v posesti omenjenih reči. Zakaj? Vsakomur bi svetoval, da naj bi si napravil doma, po svojem okusu nekakšno kartoteko za omenjene listine In karte pa tudi za bankovce večje vrednosti (5 RM 10 RM 20 RM 50 RM 100 RM 1.1, d.). Kajti v primeru, da zgubi omenjene predmete, si lahko zelo pomaga, če ve za tekočo Številko tega ali onega dokumenta, listine, kart, denarja i. t. d., a katerimi nudi policiji, pa tudi trgovcem mnogo olajšano kontrolo, če najde nepošten najditelj omenjene reči, s katerimi bi se hotel sam nepošteno okoristiti, da se ga kaznuje kot zasluži v takem primeru.
Krainburger Textilfabriken o.in.b.H.
IKIPA№IBIUIR€
Ifse/tCfiuUke мш1е vfMtsati/
H-.vi Ч
le more. Takoj doseže vse. ki se zanlnajo la Vaše ponudbe ali pro^mle. Oglašajte v Karawanken Bole! Splača sel
Oglas« iprejemaie de ponedeljka In ir«dei NS.-Gauvedag KSrnhMi, Klagenlurf, Bismardcring 13 in NS.'Cauverlag Karnien, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6
Opuščene tovarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Kla^enlnrt
Saimetralie Femrut 1486
Gegtn Emkaufilcheme.
Sperrplatteo: Budie, Fidite, Panelplattm •
Eidufeldet Spenturen.
Ohne Einkaufs/chem.
Furnierc 0.8 bis 3 nun iniandifdie und aoslimdifdie Herkunft ftir аивеп and innen.
HANS TRANINGER
Klaganturt, VMkarmarhtar SIraB«- Rut 1998
KREISSPARKASSE KRAINBURG
in Kramnburg
Odobrena devizna banka
Ж glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in SL ¥eii/Sawe
Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkasse fiir die Ostmark Zirokonti: Reichsbanknebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 - Giro-zentraie der Ostmarkischen Sparkaesen, Wien Nr. 10/720 - K&rntn«-risdie Sparkasse Klagenfurt - Postsparicaseenkonio Wien N*. 62.283
Telefon 149
i
9
Sfnui 8. — iter. 98.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 11. decembra 194®.
Xithtspiele
Allpemelne fllmlreohand 6.ni.bJI..ZweigsielleYeldes
AssUng
10.	ХП. шп 19 Uhr	.....
11.	XII. um le und 19 Uhr
12.	ХП. um 14.30,' 1« und 19 Uhr
13.	ХП. um 19 Uhr
GefMhrtin meines Sommers FUr Jugendlicbe olcht zugelaasenl
14.	XIL um 19 Uhr
15.	ХП. um 19 Uhr
16.	XII. um 19 Uhr
Stunde der Versuchung
FUr Jugendllche nlcht xugel&ssen!
Đomschale
11.	ХП. um 19.30 Uhr
12.	ХП um 17 und 19.30 Uhr
Der dunkle Tag
FUr Jugendllche olcht sugelaseen!
15.	ХП. um 19.30 Uhr
16.	ХП. um 19.30 Uhr
lugend
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
Krainburg
10.	XII. um 19 Uhr
11.	ХП. um 16.30 und 19 Uhr
12.	ХП. um 16.30 und 19 Uhr
13.	ХП. um 19 Uhr
Der Hochtourist
FUr Jugendllche nlcht sugelasaeni
14.	ХП. um 19 Uhr
15.	ХП. um 16.30 und 19 Uhr
16.	ХП. um 19 Uhr
Der Kleinstadtpoet
FUr Jugendllche zugelassen!
Ltiak
10.	ХП. um 19.15 Uhr
11.	XII. um 19J.5 Uhr
17.	ХП. um 16.30 und 19.15 Uhr
13.	ХП. um 19.15 Uhr
Dieeel
FUr Jugendllche zugelasseni
14.	ХП. um 19.15 Uhr
15.	XQ. um .16,80 un4 19.15 Uhr.
16.	ХП. um 19.15 Uhr
Der Stammbaum de$ Dr. Pistoriut Jugendllche unter UJahren nlcht zugelaesen!
Littai
11.	Xn.um 19 Uhr
12.	ХП. um 15 und 19 Uhr
13.	ХП. um 19 Uhr
Die Jungfem von Bischofsberg Jugendllche unter 14Jahren nlcht zugelasaen!
16. ХП. um 19 Uhr 16. ХП. um 19 Uhr
Symphonie des Nordens
FUr Jugendllche zugelaesen!
Miess
11. ХП. um ao Uhr
13. ХП. um 16 und 20 Uhr
Sp&te Liebe
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Neumarhtl
10.	ХП. um 19 Uhr
11.	ХП. um 19 Uhr
12.	ХП. um 14, 16.30 und 19 Uhr
13.	XII. um 19 Uhr
Der Seniorchef
FUr Jugendllche nlcht rugelassen!
15.	XII. um 19 Uhr
16.	ХП. um 19 Uhr
Dae Verlegenbeitskind
FUr Jugendllche nlcht cugelaseenl
Rađmannsđorf
10.	ХП. um 19.15 Uhr
11.	XII. um 19.15 Uhr
12.	XII. um 16 und 19.15 Uhr
SQphlenlund
FUr Jugendllche nlcht sugelaasenl
14.	ХП. um 19.15 Uhr
15.	XII um 19.15 Uhr
16.	XII. um 19.15 Uhr
Warum konntest Du Veronika FUr Jugendllche nlcht zugelasaen!
Stein
10.	ХП. um 19.30 Uhr
11.	ХП. um 17 "und 19.30 Uhr
12.	XII. um 17 und 19.30 Uhr
13.	ХП. um 19.30 Uhr
Ein Walzer mit Dir Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaasen!
15.	ХП. um 19.30 Uhr
16.	ХЦ. um 19.30 Uhr
Frau Sylveline Jugendllche unter 14 Jahren nlcht Eugelaasen!
Velđes
10.	XII. um 19.15 Uhr
11.	XII. um 16.45 und 19.15 Uhr
12 XII. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhi
13.	XII. um 19.15 Uhr
Die kluge Marianne
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
14.	ХП. um 19.15 Uhr
15.	ХП. um 19.15 Uhr
16.	XII. um 19.15 Uhr
Nordlicht
FUr Jugendllche nlcht zugelasaen!
St. Veit
11.	ХП. um 19 Uhr
12.	ХП. um 16 und 19 Uhr
Ich klage an
FUr Jugendhche nlcht zugelassen!
Schwarzenhach
Arztlidier Sonntagsdienst
Kraliibiirj;: Am 12. Denpimber IMS: Dr Karl Petriteoh, Krainburg Veldeser StraBe 14, Fem-ruf 179.
DONAU
concordu
чткнЕтшг
IIETEN SCHUTZ GEGEN АЦЕ GEFAHREN
WENDEN SIE SICH AN UNSEREN ORTSVERTRETER
ODER DIREKT AN DIE GAJUGESCHAFTSSTELI..E IN
KLAOENFUKT
PUU der SaarptiU 2, Ruf 27-43
Gtsparf-mitMeM,
mitFeltundBi
und đoch-
gutv
Weihnachts- Д:
backer«!!
nach ttnepten, aus dem
fRA6EN SIE IHRENltAUfMANN I
ШКЕс
Ш1
Pabrik C Wensei Klac^nfun
m
All O-i
ШШ
Služb«) dobi
Prikrojevalca za čevljarsko obrt, sprejmem. Vsi oskrba v hiši. Naslov pri K. B. Krainburg.
1484-1
Več prešivalk (Steparic), sprejmemo, damo delo tudi na dom. Sdiuhfa-brik Obereder, Krainburg, Vel-dcserstralfe 41.
___ЧЗЗјЈ.
Pletiljo in vajen-ko z dovrženim službenim letom sprejme Stricke-rei Pretnar Neu-marktl. Oskrba v hiši. 5796-1
Sprejmejo se mlinar za valjčni mlin, hlapec za kmetijsl vo, in dekla za kmetijstvo v mlinu. 5705-1
Učt se k dobri družini v Krain-i^narkter burgu dekle z o-pravljenim dol-žnostnim letom ali mlajše dobro in čisto dekle za hiSno pomočnico.
Ista bi smela stanovati eventuel-no tudi doma. Več ustmeno.
Naslov pri K. B. Krainburg.
1009-1
Kupim pisalni stroj, tri ali 4-tonsko harmoniko, gramofon, fotopovečeval-nik, fotoaparat 6X9 ali ЈоХм z boljšo optiko — ali zamenjam
za fotoaparat 9X12. 4 J com pur z nekaj fo-tografičnimi potrebščinami, violino, ali žepno uro. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zelo ugodno" 1466-7.
Išče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage alt trgovine » vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Но1г-groIShandel, Kla-genfurt, Volker-Stralie,
Bahniibersetzung.
1O83.7
Služkinjo na malo kmetijo sprejmem takoj, ali z novim letom. Naslov pri K. B. Krainburg pod
200I-I
Službe Išče
Meniam
Zamenjam žensko kolo za žen ski šivalni scro). Razliko dopla čam. Ponudbe na K. B. Krainburg ppd števil ko 1478-15. Manjšega konja zamenjam za mlado kravo, ev. ga prodam. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1500-15
Zajke, belgijski želi poročiti pri^ orjak, plemenske memo dekle z — zamenjam za dežele, čiste pre-' krmo, event, jih teklosti, trezne-
tudi prodam. Bar, Krainburg, Ha-biditgasse 9.
5805-15
Dopisi
Srce v samoti mi trepcie, želi tre-notek vsaj te sreče, da bil bi ljubljen, ljubil bi, osvojil deve srce si. Oh, pridi in osreči ga izpod Šmarne gore Janeza. Dopise pod „Želim toplote" upravi Karavan-ken Bote!
I 516-10
ga mišljenja in z znanjem šivanja. Resne ponudbe na K. B. Krainburg pod značko „Osamljen" It, 1461-11.
izgubljeno
17 letni mladenič, lepe srednje postave, brinet, želi radi pomanjkanja znanja dopisovati z srčka
V nedeljo 5. 11, sem pozabil т
popoldanskem vlaku proti Laak siv trendicoat plašč z mbno-gramom A. G, Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda prt K. B. Krainburg pod 1003-11.
v petek popoldne dne 3. ti. sem v vlaka . , . i Krainburg — St. mm m liubczm-, Veit porabila čr-yim dekletom I moško suk-do 24 let starim.i„jQ y kupeju, nt Cen), dopise prostoru, ki so sliko na K. B. g,	^ go-
spodične, v Krainburgu in
Krainburg pod „Ljubljenka".
2013-10
so se peljale ▼ smeri Stein. N»-1 prošam taiste gospodične, da suk-
Fant, srednje ve- |
lik, 34 let star, '
tovarniški delavec, želi znanja '
z gospodično ali"J°_^"T. " nrrnk K.. B. Krainburg
vdovo brez otrok Tudi ločenke niso izključene. Zenitev z dobro •žensko gotova. Samo resne ponudbe s sliko, ki
Brejo kobilo dam
iroti nagradi nt kev. 1007-11
Dne 6. II. v ponedeljek je bilt v Krainburgu na se na željo vrne, postaji vzeta ve-nasloviti na К.јјјј^ј rjava aktov-B. Krainburg pod k, s perilom in
I raznimi predme-1014-10 . .j.*^ ,. -ti. Najditelj na)
aktovko proti
, Vesela
. , , . , Polnoč	v zvoni-
za mladega konja: ]^ц ura je odbila, . , .	,.
od 4. leta naprejjsiip	^a ne- ^'^^i nagradi
, , .... .Starega. Naslov L,,	Dekle odda v Kram-
I^do'rknim d5^lguL^'iS7ilmi ostalo.b^gu na K. B.
Durg pod 1001 '5,^1 ivesto, ko sem pod 1010-21
11.	ХП.
12.	XII.
um 20 Uhr um 16 und 20 Uhr
Sommerliebe
FUr Jugendllche nlcht sugelaaaen!
Wart
11.	ХП. um 16 und 16.30 Uhr
12.	XII. um 14, 16 und 18.30 Uhr
7 Jahre Gluck
FUr Jugendllche nlcht zugelaseen!
W oćfkein ewtai
11.	ХП. um 13.30 und 1» Uhr
12.	ХП. um 15.30 Uhr
Liebeskomodie
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Zu IMem Plim dim OeutiM-hp \Vochen*rhaii:
^ Ш1Шк it Jtass
Kohl*-, Kolci- und Baumatarialiangro^hand«! Kr#lnbwrg " Buret Adolf-HitUr-Piaf) IS, Tal, 193 Lagan Savavorttadf und Valdesartlr. 12
SENF
Pabrtk C Wenger Klagenfurt

V.MiUDITSCP
KRAINBURG
POSTSPARBUCH
Dit« freiztierlK« Spmrbneh ftir Jedermann
Bin- tint AaiHMhlaiitca kei all«B PoiUmlcra and aodiUiceii FnKdieiut-•tellrn towie M mlkm Lu4raat«U«tii
ll>r apart, hilft aimgeni
SEIT JAHRZEHNTEN
%.__________
'4arki
DARMOL-WERK
l>tAiiLiCHMID<iUl
W I E N
DEtmCBB
■X
RIICnPOflT
GuteAnlage
Hirer Eifpariime
VP rtrtnpmSicdrii koden-iolriiAnlage-R.dtflcbet dhrrlfrufrUcoflntlintcs Rauriraim und ddsVtrmfr Ooisfjiami Uri dn (jroetrn unddlldlai В<)и1ј)а11<а(Гг indmOonaii-Alnniaducn
штш
I
žnostnini letom se želi izučiti v trgovini z mc-blaRom
najraje v Krain-, , , burgu ali okoli-ci. Zna nemško. Nastop takoj ali z novim letom. Ponudbe na K.
B. Krainburg pod „Poštena".
5803-2
Kravo mlekari-iv' nesreči njo,. CO dam za brejo, iskal. — Se en-l kravo ali za ire-ikrat bi srčno,.
Razno
. be. Razliko do-| ljubil, prevari Cevlfe, damsk« Nislov.bridki sc izogml, ln moSkc (Str*-
'ob svitu luninem fienschuhe) n«
dckliču, srce in Bezugschein 1. :z« du5o ."oč.l.	meri
S korakom lan-	^
kim šel bom da-lMaru Peklenik, Ije nasproti bli-Krainburg, Berg-■ IstraGe i(.
Prodam
1 postelji in 1 posteljni omarici, dobro ohranjeni prodam za RM 200.— Naslov pri K. B. Krainburg pod 5804-6
Stire, dobro o-hrinjene stenske in žepne ure prodam ali zamenjam. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1012-6
Prodam 8 matic za pleme čiste sevkc, letos vzgojene. J. Susdi nik, Brod Woch. Feistritz. 5760-6
ri K. B. Krain-lurg pod štev. 2005-15
Menjam dve spomladanske svinje za enega
1404 J3
težkega. Menjam sončne zarje. 1 tudi kobilo za P® — " "9"I_
'js s Р0З тАСк.",;
prodam. Naslov LLubljenka bom »bonmaiu popri K. B. Krain-Tvoja" na K. B. hm predal --
burg loii-is. I Krainburg.
— .--—--2015-20
Brejo svinjo za--------------^—
menjam za debelega
prašiča
Ženitve
zakol. Naslov pri Delavec v več-K. B. Krainburg! jem industrij-pod 2008-15 I skem kraju, z Rjavo smučarsko '»"nira domom, jopo zamenjam 37 let, zdrav, ■гл radio „Volks-mednje postave,
empfanger". Po-1—--
nuibe na K. B.
Krainburg pod 2006-15
Laak t. d. Zaier.
5664-23
Tehnik prevzame kot postransko zaposlitev razna tehničn« risanja in preri-sovanja. NasloT v upravi. 1494-2}
Zamenjam dobro ohranjen ženski
Šivalni stroj, znamke „Ptatt'v za dobro kolo z
Kupim
gumami in ravno balanco. Mc-njalcu ne bo
Štedilnik za v/.i-j^?';
dati kupim.
bernik AntonjberK	53. Oppen-
Krainburg, See-'dorf	b. Cilli. landstraBe 94. 5801-15 1004-7
Sedlarski šivalni
Ktbrik C Wengct Rlajenfurt
heiOt andern nicht ins Auge leuchten. Der Riick-ilchtsvolle IdGf das blow gedampfte OSRAM -Licht der Taschenlampe senk-rechf nach unten fallen — Immer nur zwel SchriH voraui. nichi welter.
, OSRAM ,
stroj za vsa dela, dobro ohranjen, kupim. — Barth. Kokol, Sattlermeister, Tupalitsch 39.
1481-7
Moško kolo in gitaro zamenjam za dobro ohranjeno klavirsko ali tritonsko harmoniko. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobra kupčija" 5802-15
KAUFHAUS
НЕМИ
KLAGENFUR1
HILFI
PUNKTE SPAREK
durch Rvpurafur vbn Sfrumpicn und Trikotwftsche

A
ZAHNPULVER
schdumendes
Geschmock
worde
NiveaZohnpasto
WUIffiDg- alk-PrUparate
dienen zum Aufbau und zur Festigung des Organlsmus und mUssen heute vor al-lem fUr Verwundete, fUr Kinder Im Wachstumsalter und fUr werdende und stll-lende Mutter erhfiltllch sein. Man darf sie also jetzt nicht auf Vorrat oder fUr icUnftigen Bedarf einkaufen. War das doch tut, vergeu-det Rohstoffe und Energlen und gefahrdet , die Arbeit Im Dlenst der Volksgesund-helt. Johann' A. WUIflng, Fabrik pharmazeutischer Preparate, Berlin.