Posamezna številka stane 20 t.
30. številka.	Maribor, dne 25. lullja 1918.	52. letnik.
List ljudstvu v pouk sn zabavo.
Izbija vsak četrtek it; velja s poštnino vred m v Maribora s pošiljanjem na dom «a celo ieto 8 K, poi !eta 4 K ia za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za drage Izvenavstrijske dežele 8 X, Kdor hodi sam po njega, placa na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravnjštvo „Slovenskega Gospodarja" \ " "	....._. . . ..	--
:'if«h?ki<i«í ^/»híioiA líuí nfOí nACaKin«	.	Dno "n.nmi liofi elonti ? A. «rs__I • , I»« • A,> . IAavaoI/'; »».->,-.J ^ Sin«. F
■Sraštva" dobivajo list brez posebne naroči.'ti t.
..-..-	_	. .v Mariboru. — List se dopoiflja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega
Posamezni listi stanejo Jb vsa. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokapisi se ne vračajo. — Upravništvo< Koroška cesta štev. 5, sprejem
naročnino, inserate in reklamacije
Z a inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkra 4S vin., aH kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primera popust V oddelka „Mala naznanita"
stane besed.: 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije «o poštnine proste.
Seidler je sel.
Ministrski predsednik vitez Seidler jt v pondeljek, dne 22. julija s celim svojim ministrstvom odstopil. Cesar je odstop sprejel. Za naslednika bo baje imenovan železniški minister pl Bah ihans ali trgovinski minister baron pl. Wieser. To ministrstvo bo samo začasno. V jtftni se bo poti ni et sililo stalno ministrstvo. Seidler je moral rad ali nerad odstopiti, ker je bila velika večina drž zbora proti n|emu. Seidlerjevi vladi ni maral državni zbor dovoliti začasnega proračuna in ne dati dovoljenja za najetje vojnih posojil. In zakaj? Sedier je odredil preganjonje Jugoslovanov, nje geva vlada nam je prepovedala zborovanja, Seidler je dovolil nemškutarjem romanje na Du-ijaj. Seidler je hotel odtrgati Slovence od ostalih Jugoslovanov in nas izročiti na milost in nemilost Nemcem Seidler je delal s svojo vlado na to, da bi se po slovenski zemlji zgradil vsenemski most do Adrije, z ena besedo: Seidier je bil eden največjih sovražnikov Jugoslavije. Seidler je enako nastopal tudi proti drugim Slovanom. Lepo češko deželo je razdelil v okrožja, kakor so zahtevali Nemci, kliu-boval je Poljakom, njegova vlada je ustavljala slovanske liste in na važna mesta v slovanskih krajih nastavljala same zagrizene nemške uradnike. Kratko rečeno: Seidler je bil agent vsenemške klike, ki je hotela Slovane v Avstriji popolnoma podjarmiti Nemcem in nas iz-strebiti. Seidlerjeva vlada tudi ni storila nobenega resnega koraka za mir, ker so tako zahtevali vaenemci, bratci naših nemškutarjev. Pod
Seidlerjevo vlado je tudi naš kmet najbolj občutil nasilnosti raznih rekvizit lj In stdajjeta Seidier vendar le moral iti Vrgla ga je slovanska vtčina. Slovani pa smo še ostali.
Državni zbor.
Dne 16. julija se je sešel državni zbor, brez vladne večine. Opozicija, ki jo tvorijo Cehi, Jugoslovani, Poljaki, nemški .socialni demokratke in 4 I-talijani, šteje 247 poslancev, vladna manjšina pa 210 glasov. Ob otvoritvi je govoril miniistrski predi-«ednik dr. pl. Seidier. Glede zunanje poliMke se je skliceval na izjave grofa Buriana, ki se popolnoma krijejo z nemškim stališčem in so vse prej nego mi-voliubne, glede notranje politike pa se je odkrito in brezpogojno postavil na stran nemškonsjcionalnih strank in rekel, da gre Nemcem v Avstriji prednostno stališče pred drugimi narodi; Nemci so navdušeno ploskali. Vlada je med drugim predložila zakon o splošni delovni dolžnosti za 6asa vojne in mirovne pogodbe z vzhodnimi deželami. Cehi so vlo -žili predlog za obtožbo Seidlerjevega ministrstva, ki jo je podpisal tudi Jugoslovanski klub. Jugoslovanski klub je vložil veliko število interpelacij, med te -rci interpelacijo glede preganjanja 'Jugoslovanov, za takojšnjo uvedbo mirovnih pogajanj, o razširjenju zveze z Nemčijo, o protiustavnem sklepu vzhodnega miru itd. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril v prvi seji dr. Verstovšek. Zbornica je sklenila, da se takoj prične prvo branje šestmesečnega začasnega proračuna. Dne 17. t. m. se je vršila 2. seja; zastopnik Poljskega kola dr. Tertil je izjavil, da hočejo Poljaki, naj se sklene mir od naroda cto naroda, ostro je obsodil Seidlerjev govor. Italijiafn ronci je izjavil, da bo glasoval proti roračunu in za obtožbo ministrov. Dne 18. t. m. ¡e zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. V imenu Jugoslovanov je podal izjavo dr. Smodlaka, ki je navdušeno povdarjal. da smo Slovenci voditelji vseh Jugo -Slovanov v ravičnem boju za. naše osvobojenje.
Krvava bitka ob Marni.
Ko smo pred tedni umaknili svoje čete z desnega bregia reke Piave na levi breg, nam je ta u-mik razno vsenemško Časopise Nemčije zelo zamerilo, češ, naš umik so povzročile razne obsodbe vredne okolšČine, za katere bi se bilo moralo že vnaprej vedeti in računati na nje.
Pribito je, da se je naš umik vršil vsled raznih vremenskih razmer. Reka Piava in njeni pritoki so vsled neprestaneiga deževja tako narasli, da so izlstopili iz strug ter poplavili vso beneško ravan. Kakor daleč je segalo oko, je bilo vse pod vodo. Čeprav so vstrajale naše čete do zadnjega in je bilo njih zadržanje naravmost občudovanja prodno. ie bilo vendar umevno,. da je bil sklep našega vrhovnega armadnega vodstva umesten, umakniti pravo -časno čete iz ogroženih postojank. Da smo imeli pri tem umiku izgube, je pač umevno, toda pribito je , da ni zmagal Italijan s svojim orožjem, marveč so zmagale neizprpsne narav,'ne sile, proti katerim je vsak človeški odpor zaman. Pribito je pa tudi, da je naša odporna sila ob laški fronti nezlomljena. Ce pa sedaj napoveduje italijansko časopisje ofenzivo i-ialij<anskih čet proti naši fronti, nas tako prerokovanje ne more spraviti iz ravnotežja, saj smo že navajeni iz prejšnjih italijanskih ofenziv in vemo iz last:;e sT-ruŠnje, da so se vsi dosedanji italijanski navali razbili, kakor peneči morski valovi ob skalnatem obrežju, ob junaštvu naših zlasti jugoslovans -kib Čet.
Dne 15. julija je pa pričela Nemčija z novo o-fenzivo na ilranccpkem bojišču in sicer med rekama Aisno in Marno. Po poročilu švicarskih listov je bila nemška ofenziva skrbno pripravljena. Znano je , da pošilja Amerika v enomer svoje čete v Evropo in sicer v ogromnem številu. Iz poročil ameriških listov je razvidno, da je bilo do dne 1. julija VA milijona ameriških čet na fra,ncoskem bojišču. ¡Meseca junija je jjoslala Amerika 280.00ft mož v Evropo, a za mesec julij je t: a določenih čez 300.000 mož. Spričo teh dejstev je bila. Nemčija prisiljena, da prejko-slej, torej še. predno bi prišle v pošte v nove ameriške čete, izsili odločitev na francoskem bojišču, kajti vsak zamuieni teden pomenja za četver osporazum ojačenje in okrepitev, nasprotno pa za Nemčijo vedno manj upanja na končno zmago.
11.'.. «UPU —H

H * E fí
1 c
Usoda u oge družine
Včasih priobčijo časniki životopist slavnih ; mož. Dane's hočem priobčiti v vašem listu nekrolog j •sthoge rodbine naše vasi.
Spoznala sva se in vzela, kakor se to navad- ■ ao godi med ljudmi. Bila sta menda obad v a lepa , I vsaj tako so rekli ljudje, bila sta zdrava in močna, drugega pa nista imela nič:
„Ce vrabec sme iskati si družice, kdo to človeku braniti bi kanil? Naravne, pravijo, so to pravice."
Živela sta dobro in slabo, a slabo bolj kakor j «lobro, kot <e že v navadi v delavskih rodbinah . Cez nekaj let skupnega življenja je zapustil naš Svet mož — rodbinski oče, V cerkveni knjigi je samo 'pripomni en dan, kdaj je umrl in opazka: se je obesil.
Ljudje pa vedo na kratko povedati sledeče:
Bil je pijan in v pijanosti je obležal na cesti sredi vasi. Prišli so poredneži in so ga z annom namazali po hrbtu. Ko se je zbudil in vstal, so se nabrali okrog njega otroci in se mu smejali, ker je bil tako zaznamovan. Bilo ga je tako sram, da je šel in se obesil.
Ostala je žena z otroci. Pobirala je po vaseh I8?ca, maslo in drugo ter nosila prodajat v Trst. — Takrat še ni bilo železnice iz Stanijela v Trst in hoditi je morala peš. Ko go otr^^5 odrasli, so morali služiti.,
Prva hči je šla služit v Trst. ostala tam, do-o .'a tam nezakonskega otroka in ga prinesla materi. potem se pa vrnila v mesto ter se je Izgubila oo-potnoma, da nikdo ne ve zanjo.
Druga hči je šla tudi služit v Trst, držala se .¡e prav pošteno, bila je članica Marijine družbe, delala je pridno po vseh službah in bila priljubljena, dobila jetiko ter prišla umret domov.
Tretja hči je ostala v domači vasi in je služila za kmetsko deklo. Poleti, dokler je delo, je bilo i nekaj jela, pozimi pa, kdo bo držal deklo, Če še sam n;ma kaj jesti. Bila je tudi nekoliko slaboumna, bala se je ljudi. Prišla je torej domov k materi, pa med vojsko je malo jesti, od treh kilogramov moke, kolikor da približno vlada na osebo, je težko živeti. Poprej močna oseba je stradala in hirala ter slednjič umrla — na mrliško oglednem listu stoji zapisano: sušica, ljudje pa govore bolj po domače: lakota .. .
Edinega sipa je mati dala učiti ključavničarstva. Kar si je j>rislužila, ko je na glavi nosila jajca in maslo v Trst, je plačala za sina. da bi se izučil. in ji potem pomagal.
Izučil se je res, med fem je pa — ravno, da dokončal nauk — izbruhnila vojska in moral je na fronto.
Mati je prosila, da bi se ji priznala vzdrževal-i- na. Prošnja ie bila odbita, češ» da ni sin vzdrževal matere, nego mati sina.
Naziranje komisije je bilo vsekakor napačno, in nezgodno v smislu'postave.' Ne gre; kdo je bil rževatel; pred vo;sko. ampak kdo je moralni vz-cb i.evatelj' ob času. ko je doučnik pri vojakih.
Pred vojsko je mati vzdrževala sina, ker ta -krat je bila sama diela zmožna, a sin ni mogel niS zaslužiti. Sedaj je sin v položaju, da bi lahko vzdrževal mater, a mati ni dela zmožna. Torej je on vz-držcvatelj, dasiravno vsled poklica ne more vzdrževati in ravno zato ga mora/ odškodovati vlada Gospodje so pa bili drugačnih nazorov in pritožbe m bilo nobene.
Ženska je prišla na stroške občine, a občin? sa^a ni producent in ni mogl dati živeža. Plačala je iz občinske blagajne one kilograme moke, katera je dala vlada. Več ni mogla in tudi ni bila dolžna ¡?'<:i'iti. Saj ima srna pri vojakih, pa naj jo vzdržuje vlada.
Ženska je zbolela, dobila je jetiko, po domačo iakoto in teklo u je iz nog,, istotako je zbolel otrok, in mu je teklo iz nog, a poslednja hči je ležala v bilegu na smrt bolna.
Med tem smo se dve leti nranlaii za vzdrže -valnino ter delali vedno nove prošnje. Slednjič se je po Čudnem naključju vendar le posrečilo dobili vz-drževalnino.
Mati je pregledovala obleko, katero ji je pos-laJ sin, predno je odšel k vojakom-. V obleki najde zašito pismo in nekaj denarja. V pismu jo tolaži in obeta, da bo vojska traj<ala samo nekaj mesecev, a potem se pa zppet vrne in bo popolnoma za njo skrbel. Denar je bil pa prvi denar, katerega je prislužil kot ključavničarski pomočnik.
To se je priložilo novi prošnji in na tej podlagi se ie ženi priznala vzdrževalnina.
Denar je prišel nekaj dni pred njeno smrtjo!! Rabiti ga hi mogla več. Žena, ki je btregJa v ■* njih dneh, ga je prinesla župniku:
jfJtr^n f.
Z ogrtomnimi silami je Nemčija dne 16. julija 'navali 1 a na četvierosporazumove armade med rekama Aisno in Marno. Nemški naval je bil naravnost strahovit. Nemcem se je posrečilo predreti prve sovražne obrambne Črte in udreti v druge, da, i^osre-lilo se jim je celo prodreti do reke Marne in še cela poslati velike dele svojih armad v noči od 17. na 18« julija na južni breg reke Marne. Toda zgodilo se je nekaj. Česar Hindenburg ni pričakoval. Vrhovni poveljnik četverosporazumOvih čet, francoski general Foch, čegar zmožnosti kot vojskovodja nikakor ne are podcenjevati, ie hipno zbral rezervno armado 71 divizij, med temi 300.000 mož ameriških čet ter začel od vseh strani pritiskati na nemške čete , ki so se nahajale na južnem bregu reke Marne. — Hmdenburgu ni preostajalo ničesar drugega, kakor umakniti v noči od 19. na 20. julijta svoje čete z južnega brega na severni breg reke Marne. O izgubah na obeh straneh molčijo poročila, da so pa bila ogromna, je jasno kot beli dan.
Nizozemski listi pišejo, da je v tej nemški ve-ieofenzivi in četverosporazumovi protioJenzivi paidio na obeh straneh na stotisoče mož in vsa poročila soglašajo, da v svetovni zgodovini ni znane bitke, ki bi bila zahtevala več človeških žrtev, kakor ravno sedanja nemška veleofenziva in četverdsporazumova protiofenziva ob Aisni in Marni.
Kar je bil za Avstrijo umik ob Piavi, je zdaj nemški umik ob Marni, toda z razliko, da so naše Sete prisilile k umiku naravne in vremenske sile, ne pa sovražno orožje, doSim je vladalo ves čas borbe ob Marni krajsno vreme in je le premoč Četverospo-razumovtih čet ter spretnost vrhovnega potvelijstva Setverosporazumovih armad prisilila Hindelnburga k umiku ob Marni — kljub najlepšemu vremenu. Angleška, francoska in amerišik!a pjorcjčila sogla&ajo , da prinese ta teden odločitev na zapadnem (iranco-gkem) bojišču.
Govornika Jugoslovanskega kluba v drž. zboru.
Vi proračunski razpravi zadnjega tedna sta govorila poslanca Uugoslov. kluba dr. Verstovšek in dr. Smodlaka.
Dr. V.erstovšek je imel velepomemben govor, ki je bil temvečje vrednosti, ker so govorni -ka poslušali zastopniki vseh nenemških strank» Žal, da ne moremo objaviti celega govora, ker bi nam gotovo tudi cenzura ne pripustila. Cel govor je bil huda obtožnica Seidlerjevega ministrstva in vsenem-Skih nacionalnih kričačev. Vlada je kriva neznosnega položaja, ker se ne bavi z mirovnim vprašanjem. Vsi narodi, vsi sloji ljudstva zahtevajo le mir in le samo mir. Toda vlada je dosedaj storila za mir le to, kar se ji je dovolilo iz Berolina. Druga obtožba je bila naperjena proti vladi radi slabe prehrane in preskrbe ljudstva* *
Nadalje ožigosa dr. VerstovSek brezbrižnost ministrov, k*c lepo sedijo v velikih dunajskih palačah. V vseh državah se že vršijo posvetovanja o pripravah za bodoče gospodarstvo, samo v Avstriji se nikdo izmed vlade ne zmeni za bodočnost našega gospodarstva. Vlada ne utegne se baviti s temi velevažnimi življenjjskimi potrebščinami, ker tuhta le na povelje vsenemških krogov dan na dan, kako bi tlačila slovanske narode, zlasti Jugoslovane. To je tudi njeno edino delo v teh resnih Časih. Govornik opisuje preganjanja iz letošnjega leta, označi postopanje vlade nasproti Slovencem in biča ukrep glede avdijence ttajerčijancev. Nato dokaže na podlagi člankov r
SLOVENSKI GOSPODAR.
nemških listih in na podlagi govorov na raznih vsenemških Volkstagih „domoljubje" naših vsepemce-? in nemškutarjev ter dokazuje z dejstvi, odkod je izvirala gonja proti našemu ljubemu cesarju in cesarici. Ta dokazi so osupnili nemške zastopnike, da so se kar penili jeze in dasiravno so trije nemški govorniki Marckhl, Barbo in Malik se pečali z Vers-tovšekovim govorom, si niso upali izpodbijati navedenih dejstev» Dr. Verstovšeku so čestitali na tem govoru zastopniki vsen nenemških strank.
Drugi jugoslovanski govornik je obravnaval naše jugoslovansko vprašanje in dokazal na podlagi zgodovinskih dogodkov, da so Slovence, Hrvate , in Srbe na jugu smatrali ve^no kot eno pleme in kot tako pleme mora biti celotno v Jugoslaviji. Posebno je vzbudilo pozornost njegovo izvajanje o Slovencih. Govornik kot dalmatinski Hrvat poVidarja , da se bodo Hrvata in Srbi branili do zadnjega moža, če bi katerakoli vlada hotela odcepiti Slovence odHr-vatovin Srbov. Slovenci so na jugu med narodi vojdilni, ki imajo vse najboljše lastnosti in so najbolj nadarjeni in zmožni. Zaradi tega ne morejo Hrvati nikdar privoliti, da bi se izročili Slovenci — nemškemu žrelu! To tem manj. ker se ima ves jug od Boke do Balkana zahvaliti le Slovencem, da se ljudstvo zaveda, da je začelo samostojno misliti in ne odjenja od svoje zahteve po samostojni svobodni Jugoslaviji.
H julija 1918.
in ne vidijo in ne slišijo, ampa£ so tako zagamani * svo.io nemškutarijo, da bi slavili tudi vsakega vse-nemškega hujskača, ki bi jim zažgal hišo — Se bi le kričal, da je velik nemški prerok.
fc
Vinski davek zopet straši.
Nemškonacionalni finančni minister Wimmer si je zmilslil, da bi bilo začetkom sedanjega državno-zborskega zalsedanja prav umestno uvesti vinski dar f vek. Misli si namreč s svojimi nemškonacionalnimi pajdaši, da bi bilo dobro uvesti ta visok davek, ker bi zadel najbolj Jugoslovane kot vinograldnike. Toda zmotili so se neprijatelji slovanskih vinogradni -kov;
Zadeva ne gre tako gladko. Slovenski poslanci so dobili močno oporo v čeških» poljskih in soci-aldemokraških zastopnikih in so že v četrtek, dne 18. t. m., preprečili razpravo o tem davku v finančnem odseku. Upamo, da se bo še ta teden — preprečila ta nakana vlade in s tem se bo tudi vsaj za nekaj časa zavlekel od vlade in Nemcev predlagan! vinsEi davek.
Nemški nacionalci, radikalci, vsenemei in kakor se že sploh imenujejo vsi naši neprijatfelji m nemškem taboru z nemškimi krščanskimi socialci v-red, bd Samo na ljubo vladi radi upeljali visok vinski davek. Kaj pomaga, če pošilja n. pr. gornjerad-gonski Wratschko papirnate proteste okoli po svetu, t oslanci Stajerčijancev: Marki, Malik, Barbo, Lu-čovnik in drugi pa že komaj Čakajo, da bi z ogromnim novim daviom obremenili in s tem tudi ugonobili vinogeadnika, Stajerčijanci, ki ste romali na Dunaj protestirat proti svobodni Jugoslaviji, le primite vaJŠe nemfike poslance za uSesa. Na ljubo Seidler je-vi nemSkonacionalni vladi hočejo naprtiti viniogtrad-nikom velik davek, katerega se ne bi megli menda nikdar več znebiti, Nemčurskim poslancem pač ni za svoje vpliloe, ne za blagor vinogradnikov, ampak oni bi samo radi držali Seidlerjevo protislovajnsko vlado in ji z dovolitvijo novih davkov pomagali iz blat*.
Nemfurji pa radi tega svojim poslancem Se zamerili ne bodo. Saj sami tudi niso boljši. Kakor sami niso na Dunaju zinili besedice o potrebi miru , tako tudi njih noslanoi ne bleknejo ne črke o miru. Ti ljudje hočejo, da se vojska Nemčiji na ljubo nadaljuje in zategadelj je tudi treba, da se ljudstvu še nalagajo nova bremena. Naši nemčurji pa so slepi,
Ta denar sem našla pri ranjci. Vzemite ga in berite za njo maše za mir njene duše. Nič prida, ni Imela v življenju, naj ima vsaj po smrti večni mir.
Djc* L. L»
Ozdravljen pretepač.
Cesar Frano ni maral častnikov, ki so iskali svoje časti v tem, da so se izkazovali v dvobojih — take je pošiljal cesar brez vsakega usmiljenja ven na kmete. Usoda jo doletela mladega pretepača, čla^ na zelo ugledne hišo. Moral je na granico v Ogu-lin. Prišel j? 2večer v majhno gnezdo in se je vse-flel v krčmo, ki pač ni bila podobna dunajskim gostilnam. Sodi tako in pise v sobi svojo jezo. V drugem kotu krčme jt sedel star gospod od vojaščine« gvft.0 janko Je kar odpeto, kaidil ie ia vielike pb> do, pil iz bokala in bulil v sveio.
Mladi gospod si je mislil: Aha. to b» mol nori stotnik.
Gnan od svoje pretepaSke nravi, se le poflal ss naglimi koraki k staremu in mu stresel n znali za* nlfievanja pei>el svoje smodke na pleša
Nate se ie -vrnil d» svoj prostor, RaEo» Qa S no bil razžalil niko«ar. H tudi stari stotnik, Mlaffl te Ie nasmejal, teRt- BriSeJ som nas m krasno IUdI Kaki možje 1
Stori na Je ftiffik OoKter ai tzfcafla pgpa. UsteJ B in se prisffittaj piJtesi to aemGhm. pKdp v »R, db mhUfctfa. ObnaS * *4k> te <skm& vcotv na i&rob
Ta je skoiil in vpil: „Gospod, vi se preveč predrz-oetor
jSte, no", ga je miril stari stotnik v slavni graničarski nemščini, „j»az sem mislil, on pride iz Dunaja in je moj nadporočnik. Jaz ubogi graničar sem se hotel naučiti nove manire, menil sem, ker mi je stresel pepel na glavo, da je to običajni pozdrav med častniki na Dunaju.*
Grof se je tresel jeze. Vzel je sve?to raa mizo io potisnil graničarju v roko in žvenketal do druge stene. Od tam je pomiril in rpihnil js strelom luč . kriče:
„Sedaj vidite, gospod stotnik, po Sem je mast., Užalili ste me in jaz zahtevam, da se bijete takoj z-menoj I"
„Rad* gospod brat", je prižgal mirnoduSno stari graničar svečo in io potisnil grolu v roko, — Jaz ee bom bdi s vami. Ali vi ste že streljali, zdaj pridem jaa na ivrato, Dajte mi drugo pištolo in stojte mirno i*
¡NeroOno se !» ziflal stotnlt ■ zSBn, nenadno Ji ■arO, stara roka se je tresla
GboJ iS prebtedel In znlrtEn»; Jgh i^spnilkt» aSotnli, saj ne znate streljati»"-.
JSev*8rt ne znam*, ie tnttrtffi dotteoflniSno «taf-nflBk na ee togem naufiiti'
GiDl je SflepetaJ s zdTfcal ta ao zjgsntffl Hb» Sfejtofll pfe&J sw) BbEai to HiutmJ so te «M p«u» vcmiim wti m-vneto*	JL G V
CVetke ^ M^ic?}« živine.
(Piše kmet iz mariborskega okraj a J
Živinorejci smo uboge pare. Fišerjevi nakupovalen delajo z nami kakor svinja s plevami. Gorje tistemu, ki se ne zna na ta ali drug način prikupite oblastnim gospodom. Povsod sicer ni tako, a reveži, stokrat reveži smo tam, kjer pašuje kak naš nepri-jatelj kot nakupovaJec. Ker nobena prošnja pri *Fi-ferju, ne pri graški vnovičevalnioi nič ne pomaga, sem priporan se obrniti potom časopisja do javnosti in okrajnega glavarstval da bodo videli, kako se postopa z nami slovenskimi kmeti*
Najprvo poglejmo, kako izgleda tiisti instrument, ki se mu pravi „dvojna mera," Meni so vzeli zadnje vole in mi pustili samo 1 kravo, 1 teličko ia 1 tele. Posestva imam nad 20 oralov. Sedaj le obdeluj, če moreš, svoje njive! A kaj to mar g. nadzor^ ntku in naetgoveimu nakUpiovaJeu !' Moj sosed pa ima še vedno 12 glav ivine, čeravno mora za isto kupovati krmo. Kako se je pri njem zasukal oni čudni inštrument, mi je in ostane uganka.
Drug slučaj : Uboga posestnica s posestvom o-koli 18 oralov zemlje, ima moža na fronti. Vzeli so ji že oba para volov. Posestvo je hribovito. Obljubili so ji vprežno kravo. Sirota je bolj omejena, si ne ve sama nič pomagati. Ali mislite, da so ji dali obljubljeno kravo? Kaj še! Posmehujejo se ji, ko toži, da ne more obdelati posestva, ne pridelkov spraviti pod streho. Kaj bo rekel mož, ko bo našel ugonob-Ijeno posestvo? Druga žena, vdova, ki zna jeziček bolje rabiti, pa je dobila za stare vole celo lepe in mlade voličke, dasiravno jih ne rabi tako nujno. Ce pa pride revež se pritožit ali prosit k nadzorniku , pa se ga kratkomalo zavrne. Odkrito povedano: Za uboge ljudi ima pravica zavezale oči . . .
Poznam prijatelja v sosedni občini, kl se je pismeno obrnil do nekega posianca. Ko je nakupovar-lec to zvedel, je rekel: Ker si se pritožil, boš moral dali svoje vole, sicer bi ti bili pa ostali. Torej še prositi ali pritožiti se ne smemo, ker se s tem čutijo nekateri nemški gospodje užaljene!
In potem, poglejte na dan prevzemanja živine na sejmišče v Mariboru, v Rače, v Bistrico ali na Pesnico! Cela tropa mesarjev, večinoma dobroreje-nih nemSurjev, se vsuje in „kontrolira" cenitev živine. Krik in vik ljudi, ki so neizmerno obogateli v vojnem času na račun kmetskega ljudstva, se razlega daleč naokoli. Nesramne psovke, pravo mesarsko zabavljanje in zbadanje leti na nas. In ali mislite» da se kdo zavzame za nas, ki smo s težavo zredili živino? Kaj Se! Tisti, ki bi nas morali braniti, se-dijo pri mastni pečenki in litru sladkega vinca, tf kmet pa le Čakaj cel dan pri svoji živini na dežju, mrazu ali pekočem solncu. To so razmere, da' s& Bogu sinili! Vprašam: Okrajno glavarstvo, kje si, da mirno gledaš, k;iko se mestni bogataši in razni drugi trebušniki norčujejo iz kmetskega ljudstva. Zahtevamo, da se tem krivičnim in kričečim razmeram pride v okom.
Naše potrpežlji vi bo prav kmalu konec!!
Krompir. «@no in slama.
Na nmoga vpn Sanja glede zasege in cen sena, slame in krompir ia objavljamo po uradnih dolo» lilih:
Z naredbo uracks za ljudsko prehrano je doBv ôena zaplemba letošnjega krompirja. Zaplemb*, stopi takoj v veljavo in zadeva tudi zgodnji! iromiptf* Urad določi Času primerno, katere množine krompirja se imajo oddati za prehrano prebivalstva, čot in v industrijske svrV Kikor hitro je dosežena le-ta množina, preneha zaplemba. Kljub zaplembi se prepusti kmetovalcem z. i rehrano svojcerv, delavcev in uslužbencev potrebni krompir, krompir za seme ia i določenimi omejitvami za človeško prehrano nesposobni krompir za krmo. Tudi so morejo navzlic zaplembi pod pogoji, katere je prehranjevalni urad že priobčil, sklepati pogodbe za prodajo krompirja. prevzetje zaplenjenega krompirja so poklicani samo nastavljen ci vojnoprometnega zavoda. "OcSfc^ja kr.ora-pirja je vezana na uporabljene izkaznice in se v mestih z nad liO.OOO prebivalci dodeli določenim od-flajalnicam. Najvišja oena pridelovalca za krompin, Id se odda do R juhja prostovoljno, se določa na 100 K za metersM stot Po preteku vsakih 12 dni sft aniža ta cena za 16 K, tako da bo dne 4. septembra v veljavi najvišja oena 20 K. V teh oenah ic o^v Stena nagrada B K za meterski stot za prosil olj' o oddajo, ftko se nB izvrfd prostovoljna oddaja, i? a-porab! w naredbJ One a mama 191)7 določena Qa oena 13 K, ki ge pri prisilnem otivicetju krurnpl-* O» zniža zb 30 torej na 19 A
Ks seno tu slamo raoraio w ottreSl^ urada za UuflsBti prehrano a Hne S, Junîîa J018, drtt. Bifdi. ^ IHL ptaltofi poRnažnic» Posredovalnic» za frino iJrf oaftmn sotat la câtune pHdabmifton aa stot is MMi IMtâ sWeii	t za seae *o»S vrat
23, julija 1918. __
23 K, 2. za rženo fkopoo slame- (s čermi zmlnifeeno islamo) 14 K, 3. vse druge vrste slame 12| K. Te «ene veljajo za zdravo, suho, nezamazano, nezaprar-Ženo in nesprijeno blago. Ako blago tem pogojem ne ustreza, se odračuni primeren odbitek od prevzemne cene. Ako se o višini tega odbitka ne moreta ze-diniti oddajalec in prevzemnik, razsodi okrajno «glavarstvo po zaislišanju izvedencev. V tem slučaju mora podružnica plačati pri prevzemu kupno ceno, kar tero je ponudil prevzemnik. Proti razsodbi okrajnega sodišča se lahko v teku 8 dni pritoži. Proti razsodbi II. stopnje ni nadaljnega pravnega pripomočka. Oddajna dolžnost se vsled jsodnijskega postopanja ne odloži. Za stiskano slamo in seno se pri računi prevzemni ceni za meterski stot K 3.20, pri Čemer so vračunjeni stroški za žico ali drugo vezivo. Za dovoz sena in slame iz skednja (Kopic) do poslo-vnice za prijavo se plača 1 K, ako ni odjemalnica oddaljena nad 5 km, za vsaki dalje načeti kilometer se plača 2,5 v. Vse druge odškodnine, ki so v zve-z. s prevzetjem, z dovozom in nakladanjem zaseženega blaga, določi urad za ljudsko prehrano sporazumno s poljedelskim ministrstvom. Pri oddaji tu-žeinskjega sena ali slame potom Posredovalnice za krmo ali njenih rodružnic se priračunijo k prevzemnim cenam odškodnine in pribitki, po potrebi tudi voznina in stroški za razdelitev. Ako kakvost od podružnice, oziroma od njenih pooblaščencev oddane -ga blaga ne odgovarja pogojem glede dobrine* se primeren odbitek od te oddajne eene odračuni. Ako se o višini tega odbitka oddajjalnica in prevzemnik krme ne moreta aediniti, razsodi komisija izveden -cev borze za poljedelske pridelke onega upravnega okoliša, v Čigar obsegu se je blago oddalo in če komisije vešičakov v dotičnem upravnem okolišu ni, — razsodi komisija veščakov borze za poljedelske pridelke na Dunaju Odredba je veljavna od 5. junija 191&
SLOVBNSKI O OS P O D A R._
dne 18. julija sledila protiofenziva četverosporazumo-vih čet. V hudih bojih se je Četverosporaaumovim četam posrečilo prisiliti nemške Čete. da so morale izprazniti južni breg reke Marne. Izgube v teh bojih so bile na obeh straneh ogromne. Cetverdsporazum ,e po nemških poročilih baje izgubil 5—6 divizij. — Boji ob Marni so sedaj dobili nekoliko milejšo obliko. Le ob izlivu reke Ouroy v Marno se še vrše hudi boji. Na ostalem delu ironte razmeroma mirno.
r i
i i
Stran CL.
iiaiijaasiii DojišCe.
Na italijanski fronti od iasa do iasa hudi artilerijski boji. Iz premikanja čet, iz raznih poizve -dovalnih sunkov in številnih zračnih poizvedovalnih poletov je sklepati, da se Itaiijalni pripravljajo na novo ofenzivo.
Sovražna ofenziva v Albaniji
Na albanskem bojišču je postalo živahno gibanje. Vsled premoči italijanskih čet smo bili prisiljeni, da smo umaknili naše čete na ozemlje gornjega dela doline Devoll.
Kako je v Rusiji?
V Rusiji vladajo razmere, o katerih se lahko reče, da se danes ne ve, kako se utegnejo spremeniti čez noč. Iz razvalin Rusije se še vedno dviga' v zrak dim In požar.
Koncem meseca jucija je priiidbčiilo časopisje , da je bal bivši ruski car Nikolaj umorjen. Vest o u-moru se sicer takrat ni obistinila. toda postala je sedaj resnica, kajti bivši ruski car Nikolaj je bil na povelje sovjeta Uralskega dne 16. julija v Jekateri-novem v Južni Rusiji ustreljen.
Umorjen je Ml torej od revDlii^kfti a,roev1 iz strahu, da ne bi prišel živ v roke češko-slovaškim Četam, ki v Sibiriji zmagujejo in katere podpirata japonska in angleška vlada.
iO sedanji ruski vladi -se ne more reči in tudi ne prerokovati, kako dolgo bo ostala na krmilu. — Cetverosporazum je sMenil, da noseže z oboroženo silo v notranje razmere Rusije. Anglija je poslala v Belo morje ob severni evropski Rusiji veliko število vojnih ladij in je na polotoku Kola ob Murmanski o-bali izkrcala 10.060—20,000 mož, s katerimi je zasedla važno Murmansko železniško progo ter važno ru-sko pristanišče mesto Arhajngelsk. Anglija najnerar >n očividno prodirati s svojimi četami dalje proti jugu in sicer proti Petrogradu, kar bo storila temlo-žje, ker prodira ob Železnici in kar so razmere v Rusiji tako zmedene, da ne ategne trčiti na noben resen odpor.
Nadalje ]e četverosporazum dal Japonski po-ol lastilo,, da sme ukorakati s svojimi četami v Sibirijo ali celo v evropsko Rusijo, da napravi tamkaj red ter da odstavi sedanjo rusko vlado. Kdor bi to-irei mislil, da je konec homaiij v Rusiji, bi se zelo motil. V Rusijo prodirajo sedaj na severu anglešKe, i Sibiriji pa japonske žete. Ker je Japonska sprejela Četverosporazumovo ponudb©, da vkoraka v Sibirijo, je neva vojna med rusko vlado in Japonsko neizogibna.
Odveč bi pa bilo že sedaj .odgovarjati na vpra-Sanje, kakšen bo končni izid te vojne. Rusija je z-ootraj popolnoma razdrapana in nesposobna za vsak resen odpor. Na vojno pozorišče pa stopa nova, sveža in mogočna velesila — Japonska, ki je že v ru-sko-japonski vojni pokazala vojne zmožnosti, ItakorŽ-suih ji ni nihče pripisoval.
Japonske čete že korakajo v Sibirijo, Končna CBoda Rusije utegne biti dvojna in sicer bo Rusija *<• bolj razkosana, kakor je Že sedaj, ali pa bo sedanja vlada sirmoglavljena in bo prišla na kjrmilo rrlada, ki bo hotela imeti nazaj vse dežele, katere ji je Nemčija odvzela, oziroma katere so postale samostojne države, kar bi pa ne pomenjalo nič drugega, lakor pričetek novih vojn z Rusijo. Četverosporazum, posebno Anglija pa hoče tise«, da bo morala Nemčija poslati na vzhod mnogo svojih 6et. Odzvati Jih bo morala na Francoskem in tako bo ¡manjšala svojo mofl na zahoda
Francosko bojišče.
Nemäki ofsnam dna 14 julij«, m katar» m j« ntfrašfct® četam posrtflilo prakoraAitt r»ka Mamo fefeflaiö «tel tmaifi wouukä tm JoBbji tem Mhtös.
i !• I
ML&mm® poiitioiüi vmanči.
Državni zbor. Na dnevnem redu pondeljkove seje je biil predlog poslancev dr. Stranskyja, dr. Korošioa in tovarišev, da se dvigneta ministrski predsednik dr. Seidler in bivši notranji minister Togenburg na zatožno klop. Poročevalec dr. Stranakj (.Ceh) je v ostrih besedah ožigosal neustavno vladar nje Seidlerjevega ministristva, ki je izdalo neustavnim potom naredbo glede delitve Češke v okro)žjas kakor so zahtevali Nemci, On je tudi kriv avdijence nemšfcutarjev pri cesarju ter kriv, da je smel ptujski župan Ornig prositi cesarja, da naj ukine ustavo v Avstriji. Slovenski poslanec dr, Ravnihar je izrazil obžalovanje, da Nemci niso razumeli velike sedanje dobe. Lahko bi bili v Avstriji prevzeli vodstvo, ;4ko ne bi bdi hoteli vladati. (Kurz, katerega ¡e napovedal dr. Seidler za Avstrijo, je nemški in je že itak zmedene razmere v Avstriji ¿e bolj poostril. Socialdemokraški poslanec Seitz je rekel, da smatra naredbo glede delitve Češke v okrožja za pogrese -no, ker vendar ne gre. da bi se naredba izvedla le samo za Češko, kajti izvesti bi se morala povsod in sicer na Štajerskem v prid Slovencem, na Tirols -kern v prid Lahom itd. Poslanec dr. Grandi (Lah) je izjavil, da bodo Italijani glasovali za to, 'da se dvigneta ministra na zatožno klop. Prečitan je bil nato nujni predlog poslanca dr. Korošca in tovari -šev glede dogodkov na italijanski ironti, Predlog se glasi: Vlada se poživijo, da poda natančna pojasnila (glede dogodkov na italijanski fronti in vi zaledju. O tem nujnem predlogu se je vršila razprava v torkovi seji. Ob zaključku seje je naznanil zbornični predsednik dr„ Groß, da je Seidlerjevo ministrstvo odstopilo ter da je cesar sprejel ostaivko. — V torkovi seji je zbornica nadaljevala razpravo o preoo-gu Cehov in Jugoslovanov, da se dvignita ministra dr. 6» dier in Toggenturg na zatožno klop Vsene-mec P-eher ja zahteval, da se nemški del Cei^o po-poluom? loči od čes»fc\c«. Za njim je govorii ü'<uTfn-ski po^ancc J-"*o. m ju u pritoževal nad preg^u janji Jugoslovanov, zlasti kar se tiče zatiranja jugoslovanskega časopisja. Ožigosal je tudi premešče-nja kadrov junaških slovenskih polkov ter pritisk sdade na slovenske uradnike. Sklepčno ie povdarjal, da bodo preganjanja in zatiranja Jugoslovanov še trdneje strnile vrsta Jugoslovanov. Predlog Cehov in Jugoslovanov, da se dvignita na zatožno klop ministra Seidler in Togfienburg, .ie državna zbornica odklonila z 213 «glaisovi proti 162 glasovom« Za predlog so glasovali Cehi, Jugoslovani, poljski socialni demokratje ter en del Italijanov. Vršila se je nato tajna seja državne zbornica o predlogu Cehov in Jugoslovanov glede dogodkov na italijanski fronti in ie zbornica sklenila, da o tej tajni seji ne pride ni-lesar v javnost.
Hussarek novi ministrski predsednik? Cesar je poveril bivšemu naučnemu ministru baronu Hus-sareku nalogo, da v svrho sestave novega ministrstva stopi v stik z načelniki raznih tetrank. ¡V torek popoldne je imel razgovor s Cehi, Inekoliko pozneje ca z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem in podnačelnikom Spinčičem. Razgovor je trar jal čez eno uro in se je vršil tudi o jugoslovanskem vprašanju» Pogajal se je tudi z zastopniki Rusinov, Italijanov in nemških krščanskih socialcev. Njegova dosedanja pogajanja baje niso bila mnogo obetajoča in )se še nadaljujejo. Hussarek je nemški kršč. aocialeo. a hud Nemeo.
Razmerje strank ▼ avstrijskem državnem zbora naslednje: Češki Svaz 90, Zveza nemško-naci-onalnih stranfl 94, Nemški krščanski socialci 67, U-frajinci 28, Poljsko kolo 64, Nemgki socialni demokratje 42, Jugoslovanski klub 82, Italijani 14. Poli« ski sooialist! 8, Vsepoljakl g. Humani & Sfaanamoi 8 to Divjaki f» Skupaj 46? poslanoev.
Interpelacija Jugoslovanskega Hubto Dne Ifl, inIS» 1»	JuacoloTanaki klnjbi mod drugimi tu-
di naslednje interpelacije posl. Ravnihar in tovarišev: isia ministrskega predsednika in pravosodnega ministra radi ustavljenja časopisa „Domovina" jv Ljubljani; na železniškega ministra radi premešče-nja inšpektorja južne železnice g. Vrečkota iiz Maribora; na pravosodnega ministra radi imenovanja dr. Wiesthalerja notarjem v Mariboru; na domobr.. ministra radi surovega obnašanja nadporočmka peš-polka št. 17, Seuniga; na pravosodnega ministra radi imenov,amja sodnih slug na Kranjskem za pod h uradnike: na pravosodnega in finančnega m(inistra radi službene obleke slugam in eksekutorjem današ-n,im razmeram primerne; na trgovskega mmistra radi službene obleke poštnih uslužbencev v Ljubljani; na ministrskega predsednika v zadevi intervencije načelnika nemške nacionalne zveze posl. \Vald-nerja radi izvestnih dogodkov pri ustanovnem zboru jugoslovanske demokratske stranke. Dne 16. juL interpelacija na dc|mobranskega ministra posliancev: dr. Verstovšeka, Brenčiča in tovarišev glede mnogo večje uporabe slovanskih nego nemških in majdžar-skin Čiet na fronti; poslanca dr. Verstovšeka, Brenčiča in tovarišev zaradi protizakonitega, Slovence žalečega postopanja nemškonaicionalnih sodnikov raznih spodnještajerskih sodišč nasproti slov. stran -kam; poslanca dr. Benkoviča in tovarišev radi proglasitve prekega soda v vojaških obratih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, Dne 22. julija interpelacija poslanca dr. Ravniharja in tovarišev na ju-stičnega ministra v zadevi neresničnih navedb v odgovoru na interpelacijo poslanca dr. Ra-^niharja, vloženo v seji državnega zbora dne 26. februarja t. i., ki se tiče uradovanja dr. Bračičav I. državnega pravdnika v Celju; poslanca dr. Raviniharja in tovarišev na domobranskega ministra glede zadržanja madžarskega bataljona v Ljubljani.
Konrad nI. Hecendorf — *	V „Straži"
čilamo: „Švedski pisatelj Sven Hedin opisuje v knji-g. „Nach Osten" na strani 75 obednico bivšega načelnika avistrijskega generalnega štaba. Tri stene male dvorane so krasile slike cesarja Franca jožefa i., Gustava Adolfa (v SOletni vojni zagrizenega sovražnika Habsburžanov,), Melanhtona (prijatelja Martina Lutra), Četrti pa mal k|ip Lutrov. To nam dovolj pojasnjuje, kakega duha je ta mož. Mož ni le protestant, marveč se je odpovedal katoliški veri, da se je mogel poročiti z žensko, ki se je ločila od svojega moža, pokoren služabnik pruskega militarizma m vsenemških načrtov." — Kakor smo že poročali , ie maršal Konrad pred dobrim tednom odstopil kot poveljnik naše armade,, ki bi nai bila iz Tirolotv prodirala na beneško ravan.
Posvetovanje nemških prostozidarjev. V nedeljo, dne 21. t. m., se je pričel v Beroliiiu kongres prostozidarskih velikih mojstrov in odposlancev ogrskih, turških in bolgarskih ter nemških prostozidarskih lož. (Veliki mojster oficirske lože prostozidarjev »a Nemškem je princ Henrik Pruski, brat nemškega cesarja.) Tudi zajstopniki so že v Berolinu, Kontgres nai sklepa o prijateljski združitvi velikih lož štirih zavezniških osrednjih držav. Načrt imajo, odstraniti posebno v Avstriji upliv katoliške cerkve. Katoličani na plani
21 milijard vojnega dolga. V pondel,">kov1 seji državne zbornice je poročal finančni minister baron Wimmer, da je naša državna polovica najela za tekoče leto 21 milijard kron vojnega posojila za vojne namene. Nadalje je naznanil, da ie naša državna polovica izdala za vojne namene v teku štirih let sedanje vojne 38% milijard, K. V prvem letu vojne se je uporabilo za vojne namene 6 in ena tretjinka, v ▼ drugem y tretjem 11 in ena tretjinka in v četrtem 11 in ena tretjinka milijard K, za peto vojno leto se bo pa uporabilo za voine namene 12 milijard
Mnmcem vse, Slovencem nifl. V Celovcu se o-tvori s prihodnjim šolskim letom višja trgovska šola Dala jo je vlada celovškim Nemcem s tako mrzlično naglico, da niti za najpotrebnejše predpriprave ni poskrbljeno, ker glavna stvar je, da jo le dobe. Vzprejemni izpiti se n. pr. meseca julija niso mogli vršiti, ker še ni določeno, kaj in koliko znar nja se zahteva za vsprejem v I. razred. To mora še Je ministrstvo določiti in tako so izpiti preloženi na »eseo september! Na ubogo slovensko šolstvo se pri vsem tem niti ne smemo spomniti, a Nemci vpijejo naprej, kako so — tlačeni!
Plešejo In rajalo. Nemci in nemčurji prirejajo radnji čas plese, koncerte in druge celonočne veselice. Tam imajo petroleja dovolj, kmet in delavec pa ga ne dobita. Taka poročila smo dobili ,o Siidmarki-niii slavnostih v Svečini. Gornji Sv» Kiingoti, v St. Lenartu, na Bregu pri Ptuju, v Ormožu, na Breznom itd. Vse to je šlo na račun „velike nemške zma^ ge na zahodu." Na bojiščih umira na tisoče mož in mladeničev. na tisoče ljudi strada, nemčurska in »emška gospoda pa sedi ob bogato obloženih mizah i» pleša t«® raia » . .
HItHWWIftf»]
J81loyenel9* Slovenke, darujte za Tiskovni doni!
j
Sfcrau A>
*
Odlikovana štajerska Slovenka. Anica Pučko, bolniška sestra na bojišču, je bila že v drugič odlikovana s srebrnim križcem s krono na traku hrab-rostne svetinje«
Podiiuuice Slovenske Straže posnemajte! Podru žnica Slovenske Straže za Spodnjo Miali^jsko do lino v Pamečah je poslala osrednji pisarni lep prispevek v znesku 22i K; nadalje dar g. J. Plev-Ilifea rr\('C.frt v*rir'A V» h E' Wi'"m"r 10 K.
Za jugoslovanske sirote. V proslavo praznik« sv Cirila in Metoda se je nabralo pri Kapeli pri Radincih za jugoslovanske sirote 372 K in sicer so oarovali: Hrastje-CVlofta 91 K, Radinci 80 K.85 K , Kapela 117.65 K, Murščak 35.30 K, Rihtarovoi 32,20 K, Boračeva 15 K, Vsem plemenitim darovalcem prisrčen : Bog plati! Posebno pohvalo pa zaslužijo požrtvovalne na.birateljice, vrle mladenke: Ter. Zitek, županova hčerka na Moti, Nemec Marija, Puhar M.. Rihtarič Alojzija, Safarič Jožefa, Knez Antonija, Rautar Marija, KetiŠ Marija in Rožman Ana, ki SO kliub obilnemu delu — ravno ob žetvi — našle še čas za dobro in rodoljubno delo. Žalostno pa je dejstvo, da se Očelslavci niso odzvali poziva z nobenim vinarjem. Ce že nimajo ljubezni do svojega naroda naj bi imeli vsaj usmiljeno srce za uboge triadne sirote!
Za invalide. Domobranski minister je na neko interpelacijo poslanca Gostinčarja izjavil, da i -majo vsi superarbitriranci pravico zahtevati od svo-jiii nadomestnih oddelkov dnevno tri krone od dneva superarbitracije do dneva, ko se jim nakaže invalidna penzija. Ti zneski se morajo izplačati prvega vsakega meseca za cel mesec naprej.
Oproščenje najstarejših letnikov. Poslanci Jugoslovanskega kluba so se oglasili dne 19. t. m. s-kupno z večimi Češkimi poslanci pri domobranskem ministru Capu in mu izročili obširno spomenico o vojaških oprostitvah. Minister je odgovarjal na vsa vprašanja precej ugodno. Izjavil je med drugim, da se bo potegoval za kar najhitrejšo odpustitev letni -kov 1867—1869, ki bi morali vsled cesarskega povelja biti itak že koncem leta oproščeni. Deloval bode tudi na odpustitev letnika 1870 in na vsa|j začasno oproščenje onih črnovojnikov iz let 1871—1873, ki niso zmožni za službo v bojni črti. Oddelek za opro-st;tve bo prideljen odslej, v kolikor pridejo v poštev oprostitve kmetijlskih delavcev, poljedelskemu mini -strstvu. Ministrstvo bo ugodno reševalo tudi opros -tilne prošnje onih obrtnikov, ki delajo za kmetijske obrate.
Vojaške oprostitve. Radi Skrčenja oprostitev in radi zajgotovil, ki so jih dobile nem&ke stranke dne 15. t. m. glede vojaških oprostitev, so poslanci dr. Korošec in tovariši vložili vložili nastopno interpelacijo na ministrskega predsednika in na ministra za deželno brambo: V zadnjih mesecih se v ministrstvu za deželno brambo odklanjajo prošnje za oprostitev, ne da bi se navajali vzroki. In to celo pri o-sebah, ki jih vse nižje instance in strokovna mini -strstva priporočajo ministrlstvu za poljedelstvo. Ra-iL takega postopanja je ogroženo vse gospodarsko življenje na jugu. Glasom poročila v „Neue Fr. Pres-se" je ministrski predsednik dne 15. t. m. zagotovil nekemu odposlanstvu nemšvih poslancev v navzoč -nosti sekciiskega načelnika Lehnet da se bodo zahteve nemških strank glede oprostitev uvaževiale po možnosti. Ker se pri prošnjah za oprostitev s slov. juga in severa brezobzirno postopa in se mnoge o-i rostitve preklicujejo iz političnih razlogov kot per-sekrucijske odredbe, more nastati nevarnost, da od vlade dano zagotovilo velja le za prosilce, ki jih priporočajo nemške stranke. V tej bojazni nas pod-kreplja iziava poslanca Wielitla v Slov. Bistrici, da Nemci morejo biti pomirjeni, ker je gotovo, da so Slovani v vojni pretrpeli veliko več žrtev in da jih bodo trpeli, nego pa Nemci! Vprašujemo gospoda c. kr. ministrskega predsednika in gospoda o. kr. ministra za deželno brambo, sta li pripravljena, obvezno izjaviti v parlamentu ter naložiti referentom v ministrstvu za deželno brambo, naj- z vsemi narodnostmi enakomerno in pravično postopajo ter a nai upravičene prošnje za oprostitev ugodno rešuje j
Strašna toča na Dolenjskem. Iz Dolenjskega prihajajo žalostna poročila, da je tamkaj na mnogih krajih strašna toča. kakoršnje ne pomnijo niti stari ljudje, poljske nridelke tako uničila, da zre ondo-no prebivalstvo v žalostno bodočnost Prizadeti so bili celi okraji. Žito na polju je zmlačeno in zbito v zem-1.10, kakor bi bilo z valjarjem pomandr&no. Ubogo prebivalstvo'
Mesečno za 1 milijardo bankovcev. V držav-nt zbornici je rekel finančni minister, da Število papirnatih bankovcev v Avstriji stalno narašča. V zadnjih mesec n ie bilo mesečno redno izdanih za eno milijardo papirnatih bankovcev. V naši državni po-iovioi kroži sedaj v prometu papirnatih bankovcev za 14 milijard K. A ko se bo izdajanje papirnatih ftankovcev nadal evnlo še neka' mesece^, bo sicer (Avstrija plavala v papirnatih bankovcih, dočim so ie sedaj zlati, srebrni in celo nikljasti novci popol-aomo izginili iz prometa. Se več! Primanjkovati jo xačeIo še celo novcev iz — železa 1
Razkošne pojedine v gostilnah. Štajersko ces. «amestništvo razglaša: K£<nt> resnim čssom in Po-
SLOVENSKI GOSPODAR.
manjkanju živil se dogajajo slučaji, da se oddajajo po gostilnah in hotelih jedila gostom v mnogo večji meri in v naravnost razkošnem številu ne ozirajoč se pri tem na tozadevna zakoinsika določilk. Vsem gostilničarjem, hotelirjem itd. se ponovno kliče v s-pomin tozadevna zagonska doioičba s pripombo, da !< do politične oblasti zoper tozadevne prestopke po-sto. ale z ostrimi globami, oziroma se bd moralo do-tičnemu gostilničarju,' hotelirju itd. odtegniti obrtna pravica za izvrševanje gostilniške obrti.
Dnevno 33% milijona vojnih izdatkov. Koliko stane Avstrijo sedanja svetovna vojna, je pač najbolj razvidno iz našega državnega proračuna. Vojna je dosedaj stala našo državno polovico 57% milijard K. Vsak dan nas stane vojna 33 in ena tretj. milijonov K, vsako uro pa 1 % milijona K. Ker se še pa vojna vedno nadaljuje, bomo prišli vedno globlje v dolgove, tako, da bodo znašali dolgovi naše države koncem tekočeiga leta čez 100 milijard K.
Novo zvišanje cen voznim listom na železni -cah? Ogrske državne železnice pripravljajo dalek»-sežno zvišanje svojih tarifov, kar bodo samdobsebi umevno uvedli kmalu tudi na avstrijskih državnih železnicah. Tudi osebne tarife bodo baje zvišali. To zvišanje bo znašalo najmanj 50% sedanjih tarifov» Z oziram na to bodo zvišali tudi tarife za blago itd. S tem se bodo povišali dohodki državnih železnic v enem letu za najmanj 200 milijonov K. Novi tarifi že bodo najbrž v jeseni stopili v veljavo.
Misli 121etne deklice v šoflski nalogi: „Vse že strada, naši očetje in bratje tam zunaj tudi, pa zelo Kmetu vse vzemejo; rekvirirajo tako natančno, da je smešno. Najlepše pa je, da nas komisije obiščejo le tedaj, kadar kaj imamo; vzamejo vse, a delat pa ne pride nobeden."
Letalec ponesrečil. Iz Ormoža poročajo dne 20. t. m., da je padel tam na tla letalec Vtičar iz letališča Phonik v Aispernu pri Dunaju, ker se je aparat zlomil» Metal je na tla letake za vojno posojilo.
Dopis iz Ukrajine. Vsem Čitateljem pošiljamo fantje in možje iz celokupne Slovenije prisrčne pozdrave. Usoda nas e prignala daleč v tujino, tako da le težko pridemo v dotik z našo milo domovino — Jugoslavijo. Razveseli nas vsak sklep naših vrlih zastopnikov v državnem zboru in odločen nastop Jugoslovanov pod Ščitom majniške deklaracije. Mi pa smo v duhu z Vami na vsakem shodu in pri vsaki prireditvi. Kličemo Vam: Naprej do zmage!' Živela Jugoslavija! — Sledijo podpisi.
Voz mu šel čez trebuh. Jakobu Hertiš v vasi Sv. Lovrenc na Dravskem polju je dne 22. t. m, šel voz opeke čez trebuh, Nesrečnež je še isti dan u-mrl.
(f --

Slovanski kmetski poslanci so v drž. zboru ustanovili agrarno zvezo. V to skupino so vstopili Slovenci, Hrvati. Srbi, Cehi, Poljaki, Rusini, Lahi m Ptumuni. Zveza šteje 150 poslancev. Načelnik je slovenski poslanec Jarc. Zastopniki novoustanovljene Zveze nenemških kmetskih poslancev so imeli te dni daljši razgovor z domobranskim in poljedelskim ministrom v zadevi oproslitev kmetskih delavcev. — Domobranski minister je zagotovil, da dela na to in da upa tudi to doseči, da se letnik 1870 še tekom tega leta odpusti brez izieme domov in da se kmetje letnikov 1871, 1872 in 1873, ki imajo izvid B ali C , stalno oproste. V smislu zahteve Zveze nenemških agrareev se bo urad za oprostitve preuredil na ta način, da se preseli v oddelek za kmetijstvo v poljedelskem ministrštvu. Tako bo omogočeno hitrejše u-radovanje in ne bo treba Čakati na rešitev prošenj mesece in mesece. Domobranski minister je izjavil. da so govorice, češ, da so nekatere narodjnosti (in sicer Nemci) deležni večjih ugodnosti pri oprostit -vah, popolnoma neutomeljene. Dostavil je tudi, da se ie zavzel pri poveljstvu armade na bojnem polju, da se oproste tudi taki prosilci, ki so na bojnem polju, Kmetski obrtniki Ckovači, kolarji, sedlarji, sodarji i., i d.) bodo dobili kot doslej ob času najhujšega nujnega dela daljši dopust. Z ozirom na to, da so v zadnjem Času preklicali večje število oprostitev, je rekel domobranski minister, naj mu poslanci naznanijo slučaje, v katerih se jim zdi, da se godi velika krivica; pripravljen je takoj pomagati.
Za kmeta ni sladkorja! V Mariboru in drugih mestih so že dajvino dobili večje množine sladkorja za vl-uhavanje, a kmetske občine ga ne dobijo. Prehranjevalni uradi pravijo, da ga ne dobijo. Zakaj pa so pravočasno no pobrigajo. Ce ga dobijo mesta, moralo bi ga Še nrej dobiti kmetsko in delavsko pre-bivaijivo. Škandal je, da ima mestno prebivalstvo tako prednost pred kmetskim!
Prevzemne cene za žito in sočivje glasom na-urada za ljudsko prehrano in finančnega mi-tva z dne 27. junija 1918 "So: Za 100 kg pše-ni(V45f& ,K, rži 53 K, ječmena 50 K. ovsa 50 K, prosa 5CMC, koruze 50 K,, ajde 100 K, graha 120 K, leže 150 K, fižola 100 K. Pri oddaji v fcasu od počet-fira žetve do J a, julija se zviša cena aa 25 K, od IG, do 31, julija aa 20 K, tekom avgusta za 16 K, tekom septembra za 10 K, od 1. oktobra do 20. decembra za 5 K. Za semensko žito bo poljedelsko ministrstvo š» ros»bej določilo prebitke. Za polno p rev-zorimo ceno jo prevzeti samo zdravo, očISSeno fn sn-ho Žato.
25. julija 1918.
Rekvizicijske cvetke. Kmet od Sv. Jurija ob Pesnici nam piše: Posestniki moramo posili oddajati seno. Čudimo pa se, kako se sme iz največjih travnikov v občini, ki so last graške šparkase in njenega ravnatelja Kaiserleida, krma prodajati izven občine, a se le malo odda erarju. Toliko več torej pride na nas druge. Upamo, da se občina za to reč takoi in resno pobriiga!
Oddaja krušnega žita. Prijatelj iz Pesniške doline nam piše: V vseh občinah (razun ene edine) našega (mariborskega) okraja .¡e že urejena in na posamezne posestnike razdeljena prostovoljna oddaja krušnega zrnja. Zagotovilo se nam je, da vsled te oddaje vojaških rekvizicij ne bo. Prepričani smo, da bomo predpisane žitne množine spravili skupaj, čeprav so nekatere občine v razmerju skupne velikosti bolj obremenjene kot občine s 'širnejšimi polji. Pri političjni oblasti zboruje takozv.anii gospodarski svet, ki pač goji premalo stika z občinami, oziroma z občinskimi žetvenimi komisijami: le te so v stanu posameznih občin posebne rodovitnostne razlike poznati in jih dalje sporočiti; zato bi trebalo več občevanja med gospodarskim svetom in temi. Ljudstvo je tudi vsled mnogih nakan postalo črnogledno, kar se ni čuditi: zelo dobro bi bilo. da bi politična oblast nekako javno kmetovalcu zagotovila, da se v slučaju gladke oddaje krušnega zrnja ni bati vojaških rekvizicij.
iiako se rekvirira. Iz slovenjgraškega okratf nam pišejo: Naj Vam navedem par slučajev, kaJ$» se rekvirira živina pri nas v slovenjegraškem okra-ia: Mestni mesar pride in odbere najboljše in najlepše živinče ter ukaže, da se mora določen dan pri-gnati na določeno mesto. Ce je kmetu živino mogoče oddati ali ne, zato ne vprašujejo in ako kmet iz -javi, da živali ne more oddati, so tako. pri rokah z vojaki, ki odvzamejo žival s silo. Za predpis, da mora župan v sporazumu z občinskimi možmi razdeliti živino, ki se mora oddati, se ne brigajo. Prvo in glavno besedo imajo nemčurski mestni mesarji, in kdor se ne pokori na prvi migljaj, mu naženejo nai vrat vojake z nasajenimi bajoneti. Tako "iam torej gospodarijo v naših hlevih razni mesarji in kmet naj ima potem Še veselje do živinoreje., Jaz imam 8 oralov posestva in ravno tolika v najemu. A imam 5 za delo nesposobnih otrok in bolehno ženo. Posestvo obdelujem s težavo z dvema krajama, s kate -rima moram zvoziti vso steljo in drva tri ure daleč po zelo slabih potih. Imel sem lepo telico, še precej pod 2 leti staro, a so mi ,io vzeli s silo. Sedaj pa imam še 2 kravi, eno mlado in eno staro, ki že skoraj ne bo več ne za vožnjo in ne za pleme. Kaiko naj si potem sploh pomagam, ker si ne morem izroditi nikake mlade živine? Pri večjih grajščinah in grofovskih posetvib pa imajo polne hleve lepe stare in mlade živine. A tam jo vzamejo še le, ko jo sam ponudi, dočim se vzame manjšim posestnikom tudi skrajno notrebna živina.
Promet z jajci zopet prost. Štajersko n«mest-ništvo razglaša, da je romet z jajci zopet prost. Izvoz jajc iz Štajerske e pa slejkoprej prepovedan.
Kaj pa to? Ojkii ifjnn glavarstva so obljubila , da bodo dobili posestniki, ki so maja meseca prostovoljno oddali žito erarju, za 100 kg oddanega žita 2 kg sladkorja zastonj. nogi še sladkorja sploh niso dobili, kjer pa so ga dobili, so morali plačati 1 kg po 1 K C0 v do 1 K 8C v. Ali se to ne pravi. i-meti kmeta za norca?
Tatovi v mlinih, *<s tatovi pokradejo kmetsko žito v mlinih, mora mlinar kmetu povrniti škodo. Po namestnišld naredbi z dne 26. januarja 19l8, dež. z. št, 13. § 30, je namreč mJ nar dolžan zavarovati ži-to in moko proti vlomu nožaru. Stroške mora plačati mlinar.
Letošnja pšenica n Ogrskem je prav zadovoljive kakovosti, ker je h ino vreme na razvoj zrna ugodno vnlivalo. Pšenica je precej Čista in tuja semena ne znašajo niti 2%. Povprečna hektoliterska teža presega 76 kg.
Premog za mlatilnict aaj kmetje takoj naročijo pri svoje n županstva. Občina naj pošlje proš njo takoj glavarstvu.
Rodoljubi,
sifomiijjajte se sloienske šola i Mariboru!
Maribor. Načelnik tukajšnje delavnice juž ie železnice Valenta ie pred kratkim dobil iz Hrvatskega večjo množino špeha. Ta Špeh se je potem oro-daial železniškim uradnikom po 30 K in delavcem
r o 50 K za 1 kg. Ko je delavstvo to doznalo. je zabadalo med njim veliko razburjenje. Ker je vladalo
med delavstvom tudi sicer veliko nezadovoljstvo proti
načelniku Valenti in racli prehranjevalnih razmer v fitie, se je podalo odposlanstvo delavskih zaupnikov
v pisarno načelnika ter zahtevalo izboljšanje obstoječih prehranjevalnih razmer. Zaupniki so načelnika Valento predvsem internirali radi Špeha. Toda ott je odgovoril, da je io šivan ki nikogar nifi no briga, češ, da on lahko stori s svojim špehom, £as bočo. To je seveda popolnoma naot-cen nazor, ker ir- jo Valanta dotnl d*voiietiie za uvoz Špeha iz Hr
/
25. julija 1918.	SLOVENSKI GOSPODAR. .	Stran 5.
A atske, tega dovoljenja ni dobil za sebe, am,,ak za svoje podrejene uslužbence. Toda delavski zaupniki je niso spustili a Valento v nikako razpravo, prijeli ?o ga in vrgli enostavno iz njegove pisarne ven — zgodilo se ie to tako hitro, da ie to opazil zastopnik vojaške oblasti še le, ko ie bil Valenta že zunaj. — Daljnja posledica ie bila s: lošna stavka. Ker so delavci prodrli s svoio glavno zahtevo, da se Valenta c4strani, so zopet začeli delati. -- Tako piše ljub-1-anski „Slovenec," V „Straži" ie mariborska cenzura podobno poročilo zaplenila.
Maribor. Soproga moža. ki je že deli časapn vojakih in je poprej s svojim zaslužkom preskrboval družino, nam piše: Vložila sem prošnjo za odporo. Policaj je prišel poizvedovati o mojih premoženjskih raamerah. Dasiravno sem mu dokazala črno na belem, da še imam večji dolg, vendar je mož z bridko sabljico zmigal z ramami, kakor bi hotel reči: Ne boš nič dobila. Policaj je začel stikati po mo; i os-lovni knjigi. Izpisovati si je začel moje prejšnje dohodke in izdatke. Proti temu sem odločno ugovarjala in mu vzela kni^o proč.. Mož se je seveda razvnel in ie razburjen odšel. Vprašam, ali ima stražnik pravico stikati po mojih knjigah? — Odgovor: Ne: V Vaše poslovne knjige ima vpogled edmo le finančna oblast v zadevi odmere davkov in sodnija, če se gre za kako kočljivo zadevo. V tem slučaju policaj ni imel prav nobene pravice zahtevati Vašo poslovno knigo in si delati iz nje izpiske. Podporo pa morate dobiti. Ce Vam je magistrat noče dati, pritožite se na deželno pritožno komisijo v Gradcu (pri cesarski namestniji). Radovedni smo, ali mestna komisija tudi ¡ ri Nemcih da tako natanko preiskovati premožen ske razmere prosilčeve.
Zerkovci. Tukaj je umrl g. Ivan Rebernik, občinski svetovalec, posestnik in vrl narodnjak, oče ; našega somišljenika g. A. Rebernika. Rajni je pri j \seh volitvah stal zvesto na slovenski strani, Bog j nam daj mnogo tako zavednih mož! Svetila mu ne- j beška luč!
Kaniža pri Pesnici., G'. Eftrlich nam poroča , f ti« so tatovi sicer pokradli nekaj praznili vreč in jer- j menja, a žito je ostalo nedotaknjeno. Mlin še naprej melje kmetsko žito. Preskrbljeno je za varnost pred tatovi.
Sv. Jurij ob Pesnici. Grobovi daleč od doma. Pri nas se je zdaj že vdrugič zgodilo, da begunska družina dva svojih dragih položi v grob: pred tre- ; mi leti sta tu umrla dva otroka kmeta Gašperina iz Plavi na Goriškem-: dne 5. t. m pa smo pokopali posestnika Jakoba Zaje iz Renč pri Gorici, ki -e i o hudi bolezni umri star 66 let. In 14 dni nato je o-froška bolezen pretrgala nit mlademu živi en ju njegovega vnuka Jožefa Martinič, čigar mater je vojska zajela daleč v Egiptu in torej še dolgo ne bo iz- : vedela o izgubi 131etnega sinčka. Bodi Bog tolažnik vrlim beguncem v teh bridkostih! — Zacinji čas se j je tu močno razpasla otroška bolezen ošpic in škr - ; iatica, ki so iima trije dečki že podlegli. Tako nam mori odrasle vojska, deco bolezen in vse sku aj — j lakota«
Št. Ilj v Slov. gor. Na narodni praznik (God ;. sv. Cirila in Metoda) so vrle mladenke nabrale z j stradajočo deco v jugoslovanskih deželah 50 K. -Kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 28. mal. srpana v Slov. Domo kratko zabavo \ petjem ir predstavo. Začetek ob 5 ari popoldne! Prosta 7?<? dvnr«ni o orpd*tavi!
Sv. Jurii ob Sčavnici. Bridka usoda je zadela f hišo StumbfovO, p. d- Lahovo., v Kraljevcih, Umrl je j obče spoštovani posestnik in občinski svetovalec, ve- ; ren in naroden <ros odar, dolgoleten naročnik „Slo- j venskega Gospodarja" g- Anton Stumpf, po mučni, f štiritedenski bolezni. Bil je operiran na sleniču. Dne ■ 11. t. m., ob 10. uri dopoldne, ie, previden s sv. za- | kramenti. v 57. letu svoje starosti v Gospodu zas Zapustil je žalujočo ženo in edinega sina Ludovika. J Pogreb se je častno vrčil dne 13. t. m., popoldne od petih iz radgonske bolnišnice na pokopališče k Sv. • Petru pri Radgoni. Pogreba se je udeležilo veliko bud' od Sv. Jurija, Sv. Antona, Sv. Križa in iz G. Radgone, trije čč, m- duhovniki in vojaško veteranska društvo odr #v. Antona v Slov. ¡zor. z godbo. Pokojni Anton ie bil redni ud imenovanega dntštvft. . Rad se je udeleževal pogrebov umrlih udov in vsa- ; kih prireditev. Bil jo vzoren gospodar in skrben o-fce. Bog je vidno blagoslovil njegovo in njegove soproge delo. Žena Mica je ostala sama. Sin Ludovik je dijak. Iz sedme šole je moral k vojakom. Med o-¿etovo boleznijo je dobil osem dni dopusta, a 4 dni pred očetovo »mrtjo je moral oditi. Žalosten prizor.:' Oče in sin sta se objemala in poljubljala za slovo -kakor da bi oba slutila, da jte to ločitev za večno na tem svetu. Oče je blagoslovil sina, ki ie šel jokajoč od hi&e. Ti pa, dragi nam Tonek, v miru počiva, in sveti raj uživaj! Na svidenje na onem svetu!
St. Peter pri Radgoni. Padajo in umirajo nam j najboljši. Borba z Italijani nam je ugrabila vzgled- ] nega mladeniča Antona Mulec iz Presberga, sina- > edinoa v najlepši mladenišii dobi 24 let. Kakor pira^ i vijo poročila, je bil dne 28. junija v vročem boju z j Italijani hudo ranjen in Sez dva dni, dne 30. iuni- ] ia, ie v vojnem lazaretu nadloge! svojim smrtnim ra-j nam. fOd ■ omladi leta 19115 je bil celih 22 mesecev ; na ruskem bojišču, v junijski ruski ofenzivi leta 1910 i •je komaj osel s tremi tovariši iz preteč« nevarnosti, ; ¿a ga ujamejo. Lansko pomlad i« prišel v Jnžnoti- i
rolske planine, kjer je kot saper v podzemskih ro- \ vih doživel marsikateri vroč boj, dokler ga ni zdaj v zadnji ofenzivi prehitela vladarica bojnih poljan, i nemila smrt. Starcem bodi v uteho, da draga in mi- i ia je Bogu smrt dobrih in pravičnih. Junak sloven- i ski, počivaj v miru v tuji zemlji!
Središče. O priliki narodnega praznika se ie v naši župniji nabrala ter, tozadevnemu odtioru od-, poslala lepa svota nad 400 K za oskrbo slovenske , , hrvatske in srbske dece na Hrvatskem. Za to vele-narodno in samaritansko delo bodi na tem mestu izrečena javna pohvala marljivim mladim nabiralkam Jaki Rozi in Zidarič Otiliji iz Središča ter Amaliji | Stamberger iz Obreža,
ZDigo»ci pri tidogoni Dne 18. t. m. zvečer smo imeli neurje, močen veter, ki je lomil dreve i sa, razkrival uiSe itd. Precej škode je napravil* j i«idi na vinogradih. Hnitga vremena reši nas, o < G >sfK>d!
Velika Nedelja. Na polju ste se sprli dve de- J ! lavki. Jedna izmed njiju Marija Bratuša je vrgla ! srn na svo o nasprotnico, zadela pa ni te, marveč : drugo delavko v bližini, ki je izkrvavela in umrla, S predno je mogla priti zdravniška pomoč iz Ormoža. \ Ponesrečena delavka je bila mlado pridno begunsko » dekle,
5v. Lovrenc v Slov. gor. Kmetijska podružnic ; naPolecšaKu priredi prihodnjo nedeljo zborovanje v stan Soli po ram miši, kjer bo poročal zastopnik Kmetijske dfužbe o novem načina oddaje zr nja in se bo vršil o tem predmetu tudi razgovor.
Maišuerg. Kmetijska podružnica za okolico Ptuj priredi v nedeljo, dne 28. t. m., po rani maši, gospodarsko zborovanje v šoli. Enako zborovanje se vrši ob 3. uri j o; oldne v šoli v Stopcrcah. Gospodarji in gospodinje, pridite!
Zlatoličje pri St. Janžu. Umrla je mladenka Julija Žunkovič iz spoštovane Žunkovičeve rodbine j Naše sožalje!
Ituše. Opozarjamo še enkrat na občni zbor po- : dravske podružnice Slovenskega Planinskega društ- j va. ki se vrši v nedeljo, dne 28. julija, ob 2. uri po- j poldne v gostilni g. Priča Glaserja na Smolniku — \ ker se bodo sprejela nova društvena pravila in se | mora potem takoj vršiti volitev novega odbora. — Načelništvo.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na lovrenško nedeljo, dne 11. avgusta, se bo vršil popoldne po ve- \ černicah v mežnariji občni zbor, obenem podučen s- ] hod tukajšnje Dekliške Zveze. Govoril bo priljubljen I mladinski organizator prof. dr. Hohnjec iz Maribo- j ra. Pridite dekleta, starši in prijatelji mladine! U- j budno so vabljena tudi dekleta sosednjih župnij!
Šmartno pri Slovenjjgradcu. PreČ. g. nadžup- 1 nik Ivan Lenart je obhajal dne 22. julija z vso slovesnost^ svojo zlato sv. mašo. Povodom 5;01etnice mašništva so aa imenovale vse občine šmartinske žn- i pnije svojim čajnim občanom ter tako pokazale svo- j jo hvaležnost plemenitemu dušnemu pastirju in nav- E dušenemu narodnemu boritelju. Kresovi so na predvečer napovedovali redko slovesnost in strel možnar- i ev je raznašal po mislinjski dolini srčno veselje vrlih Šnnartinčanov. Na dan slovesnosti se je zbralo polno vernega ljudstva, da prisostvuje zlati sv. mar ši. V slovesni procesiii je s; remljala duhovščina verno ljudstvo in šolsko mladino f od vodstvom dobrih učiteljev gi. zlatomašnika v cerkev, kjer je vlč. g. prof. Vreže imel navdušeno, slovesnosti primerno pridigo. Po ! ridigi je bila slovesna sv. maša, katero je g. jubilant v izredno krepkem glasu popOval Bogu v čast. Slovesnosti sta se udeležila tudi jubilantova seistra, stara 80 let in brat, star 82 let. Oba f sta še kakor g. jubilant zdrava in krepka. Želje j vseh udeležencev so se zlivale v gorečo molitev, 'da l ubi Eop g. iubilanta ohrani še mnoga in mnoga leta!
Starltre; pri Slovenjgradcu. Dne 19- t. m. je I minilo 50 let, odkar je bil preč. g. Anton Slander . t f-astni kanonik, dekan in župnik v Starem trgu. posvečen v mašnika. Ravno ta dan je služil v s cvet-iem in zelemem okiinčani prižupnijski cerikvč svete Rrlegunde v Staremtrgu ob veliki asistenci in lepi udeležbi ver n epa ljudstva svojo zlato sv, mašo. G. ZLatomaŠniku želimo še biserni in žel.-zni jubilej!
Sv. Mihael pri Šoštanja. V nedeljo, dne 4 »v $usia, ob 10. uri dopoldne, bo v tokajšnji cerkvi blagoslovljenje dražbene zastave. K tej slavnosti vabimo vse sosednje Marijine družbe.
Konjice. »Sveta vojska« priredi v tukajšnji »Dekliški zvezi« r nedeljo dne avgusta no ve-černittih javno predavanje. Govorila bo gdč. Stope, iz Maribora o pomenu treznost« za naš gmotni in
V- ■•■■■' ■' ' r.,1 ♦	•	-	'Ml
Kostrivnlca. Letos pretečo 150 let, odkar se ic žumria oreložila od cerkve Sv. Lentarta k sedanji župnijski cerkvi Matero božje, ki je bila pred 150 leti dogotovljena. To 1501etnico bomo slovesno proslavili v nedebo, dne 28. julij?». ko obhajamo cod župnijske rvatrone poliske Matere božje. V predveče«, bo pridejo romarji iz Ptujske gore. bo ob 7, uri romarska pridiga in večernice, v nedeljo Bo dvojno o-nruvfla ob 10. url prideio v procesijah dekliške Ma-ri'ine družbe t* rogaSke in sosednih BelaMj. da so udeleži;'© prooesiie sv. Rešn cga Telesa, iruT^ce in
slovesne sv. maše, od 1. do 3. ure se vrši v prostorih župnišča dekliški shod z govori, deklamacijami in petjem v proslavo loOletnice cerkve in obenem 60-letnice prikazni lurške Gospe, ob treh slovesne večernice in pridiga za dekleta, ob štirih odhod deklet v procesijah. Častilci poljske Matere božje, posebno še dekleta Mari.inih družb na veselo svidenje dne 28. julija pri čenstohovski Materi božji!
St. Jurii ob iužni žel. Šentjurska združena narodna družba priredi o priliki občnega zbora G. M podružnice v nedeljo, dne 28. t. m., ob treh pop. pri Zajcu v Lokarjdi pri Št. Juriju veliko narodno slavje z gledališko predstavo, s petjem in drugim v prid slovenski šoli \ Mariboru, stradajoči jugoslov« deci in oslepelim slovenskim vojakom. Z ozirom na velepomembni dobrodelni narodni namen prosimo vse zavedna Slovenke in Slovence, da delujejo za mnogoštevilno udeležbo.
Gaberie pri Celju. Prostovoljno gasilno društvo Gaberje priredi v nedeljo, dne 11. avgusta veliko vrtno veselico v Sokolskem domu v Gaber,u ter se im> blagovolijo vsa druga bratska društva na to o-zirati.
Celje. Naši mesarji so v času od 17. do 23. junija 1918 zaklali: 6 bikov, 31 volov, 7 krav, 20 te-lic, 16 telet. 5 svinj,, Sam mesar Peter Bračič pa je v tem času zaklal 720 — konj. Dober tek!
Smarjeta pri Rimskih toplicah. Mala a prijazna vas Šmar eta je bila okrašena v nedeljo, dne 21. t. m., kar najlepše, da so s tem dobri iarani pokazali tudi na zunaj svoie otroiško spoštovanje in ljubezen do preč. zlatomašnika g. Edvarda Janžek. In zato je tudi vsa slovesnost ob primeroma lepem vremenu in ob asistenci precejšnjega števila čč. gig. duhovnikov prav lepo uspela. Vso slavnost pa je posebno povečala pomenliiva pridiga č. g. dekana Iv. Krulira, v ka.tjeri je razložil vse težavne dpIžTiolsti duhjovmka:' na prižnjci in v spo^eidnici. 0>črtal je tudi zlatomašnikovo veliko skrb in vnemo za povzdi-¿0 le ote hiše božje ter njegovo vsakodnevno molitev za svo e farane, za kar pač res zasluži, da zvestega 501etnega delavca v službi Gospodovi \lsi s hvaležnostjo spoštujemo ter mu iskreno želimo zdravja *e mriogo let — do biserne in železne sv. maše!
Dol pri Hrastn ka. V nedeijo due 28. julija po prvem sv. opravilu bo pri nas adauovni občni zbor kmetijske zadrage na Dolu, Pride g. nadre-vzor Pašenjak iz Maribora. Ciani, ki ste se prijavili zadrugi, pridit« polnoštevilno na zborovanje! Lskreno vabljeni vsi, ki vedo ceniti važnost in pomen zadružništva!
Tibovije. V nedeljo, due 28. t. m., popoldne ob 8, uri priredij' dekieta m fantje Bralnega društva v Društven" n dcrru 5«H »Raz Marijino srce« in kč
Trbovlje. Občni zbor našega Bralnega društva se vrši v nedeljo, dne 4. avgusta, ob 4. uri popoldne, v dvorani Društvenega doma. Vsi prijatelji društva dobro došli!
Eat&d ice.
Kurent. V Ljubi ani se je ustanovil konzorcij, ki bo izdaiial humor črno-sajtiričen ¡šaljiv) list „Kurent." List bo izh; i no dvakrat na mesec teu izide prva številka že oncem tega meseca. Kurentu se je posrečilo si pride ,ti mnogo odličnih sotrudni-kov. tako humorističnil oi ¡ateljev kot satiričnih risarjev in karikaturistov, b '<o se bo glede vsebine in .slik mogel vfet ;ešno kosat z najboljšimi podobnimi edicijami drugih narodov. Ker se bo vsled velikega pomanjkanja papirja d. :la nakllada po številu na-rojčnikov, prosimo vse, nameravajo Kurenta naročiti, da store to takoj aročnina znaša do konca tekočega leta 10 K ter pošilja upravi Kurenta v Ljubljani, Stari trg 19 Tvezna tiskarna). Rokopise s;,rojema uredništvo Ku er.ta. Križevniška ulica 3» - Konzorcij Kurenta je ' 'al humoristični almafali „Kurentov Album", ki vsebuje 18 originalnih risb (Gasparija, Pcndrekarja i?; Jmrekarja ter šaljive li -Lum stane 4.20 K ter >bi v vseh slov. knjigar-terarno prispevke zub slovenskih pisateljev., A> nah in upravi Kurenta
Poiodiiji na 0grskti.i. Vsled več dni trajajočega deževja je mnogo rek in potokov, zlasti Donava in Tisa tako močno naraslo, da so poplavljeni kar celi okraji Velik del Bodimpešte in Seged na se nflaja pod vodo škoda znaša na stotisoCe.
Orel in zrakoplov. Dne 10. ju!ija se je nudil dv«»»a častnikom* na zračnem poietu iz Budimpešte f a Danaj redsk prizor. V bližini Budimpeite se jt v visočiai 700 m začel zaganjati v zrakoplov orel velikan. Na vsak način je hotel priti v bliiino letala, toda zračni pritisk propelerja je bil tako močen, da orel ni mogel blizu. Konedno je orel trčil *b propeler, ki je orla zadel tako hud«, da je telebnil mrtev na tla.
Sleparski agentje ia slabo milo. Po raznih ča-«opitih ponujajo sleparski agentje razno milo, ki vsebuje zelo močne kislina Te kisline že po pač-žrratni nporabi skoro docela uničijo zlasti finejš» p«rilo. Torej pszor pri nakupovanja slabega in še -v	m l»'
Stran ft.
Narodna slavnost v Slov*
Bistrici«
Slov. Bistrica, 22. jul.
Naš konoert z gledališko igro se je razvil minulo nedeljo v sijajno narodno slavnost. Čeprav so se ravno po kosilu zbirali nad nami črni oblaki, se je vendar zbralo že davno pred začetkom tako ogromno število gostov, da so nam bili sicer precej ve-liKi prostori v „Avstriji" mnogo premajhni. Najsijaj-nejše pa so povzdignili našo slavnost Crešnjevčani, katere je pripeljal naš zavedni in od nemčurjev preganjani g. Pušnik v krasno okinčanem vozu v mesto. Krepko so donele njihove mile pesmi po mestu, nad njimi pa je mogočno plapolala slovenska tro -bojnica. Potem smo pa se peljali še na kolodvor po Mariborčane. Ko smo nato v slavnostnem sprevodu peljali v mesto drage nam goste, se je med pevan -jem in nepopisnim navdušenjem marsikomu orosilo «ko. Vsi smo s ponosom čutili, da smo v Slov. Bistrici vendar mi gospodarji, čeprav nas naš župan ni prišel pozdravit.
•Naše navdušenje je rastlo od trenutka da trenutka, ker so se nato pripeljali še iz Ložnice, O -l-lotnice, Studenic in drugod! v opletenih vozovih« Iz j daljnih Makol, Rač in drugod so pa celo peš prišli, ker niso mogli dobiti vozov. G, proiesor dr. Anton Medved pa je pripeljal svojo hrabro gorsko četo od Sv* Areha.
Kmalu so se tudi črni oblaki raztrgali in zasijalo je svetlo a vroče solnce, vendar pa smo kljub viočini sledili z zanimanjem do konca igri in krasnemu petju. Pri igri je žel posebno profesor Marin zasiuženo pohvalo, pevce pa so hvaležni poslušalci naravnost burno pozdravljali. Po glavnem sporedu smo se preselili na širno dvorišče, ki pa je bilo zopet komaj dovolj veliko za vse. Bih smo vsi žiuan0 volje, pri vseh mizah so se oglašali pevci, naša vrla dekleta pa so nas okrasila z rožami, šaljiva poŠta je pošiljala znancem in prijateljem pozdrav© v bližnje in daljne Jcraje, tudi v Jiugoslamjo smo veliko pisali, končno nas je osrečil še srečolov, skoiv-bi rekli Miklavž, ker na zemlji je danes že malo takih nebeških darov, kot smo jih mi dobiili: n. pr. kruha, krač, medu, božjo kapljico itd.
iZvečer pa smo se zopet razdelili v dva dela: starejši so ostali večinoma pod milim nebom, ena z s drugo so donele slovenske pesmi v lepo noč, mladina pa se je zopet preselila v dvorano, kjer so vrio Mariborčanke zopet igrale, pele in deklamirale. Vo-liifca dvorana je bila zopet nabito pollna, poslušalci so Še po polnoči klicali igralke na oder.. Končno pa smo šs zdražbali za 100 K velikansko srce, ki nam .¡o je poslala dobrotnica iz daljne Ogrske.
Naenkrat pa je stopil na oder naš deželni poslanec g. Peter Novak in nam izprelgovoril v poz -drav par prisrčnih besed, ki so šle od srca k srcu. Cajiile so nas njegojvg	a gorke, besede ,
mladina mu je burno	m- obsula z lopim
cvetjem.
Da pa ne bi poztii1* JMtt * turovem n*m-fiursicem gnezdu, so b$g;K.ifi volni aob&kar' najeli
LISTNIC 4 UREDNIŠTVA.
Studenioe pri ¡Poljčajnah: Preosebno. Si-. cer pa bi bil Vaš dopis gotovo zaplenjen, če bri ga l uvrstili v list. — K r i ž e v o i: Nam ni znan naslov j lake šole. Ostanite raje doma. Pozdrav! — Kmet i iz mariborskega okraja: Hvala za članek! Le več-' krat nam kaj poročajte. Jugoslovanske pozdrave! — \ Sakušak: Tožljivo. — Dornova: Takih reči | ne kaže objavljati. — Sv. Anton v Slov. gor.: j Glede žalostnih šolskih razmer je težko kaj svetova-| ti, ko je skora povsod tako- Pritožba na šolsko ob-? last bi malo pomagala. — S v. Marjeta ob Pes-; niči i n d r u g i: Se enkrat Vas prosimo, pišite s \ črnilom. Stavec ponoči pri slabi luči ne more čitati f rokopisa, pisanega s svinčnikom.
Loterijske številke.
Grade«, 17. julija 1918 6 14 65 82 69 Lin«, 20. julija 1918 54 80 50 58 38
Otvoritev mlina. Inžener Bedacht je kupil mlin g. Ašenbrener ja na Črni gori Ptuju in prosi cenj. občinstvo, da se poslužuje njegovega mlina in da f v njem mleti svoje žito. Zagotavlja vse najboljše | in cajtcčm jše poslrežbe. Mleti se bo začelo takoj kakor hiti o bo ceDj. občinstvo prineslo v mlin za dostno množino žita.
á
iü

En» besed» ¡ttaa? 10 »Iiiart er,
XX	XX
Sadni mlin. Kdor bi ga imel na prodaj, če tudi stareg» v dobre® stanja.Na željo 69 plača tudi z živili. Foti ud >e o a upravo tega lista pod „Goreniek it. 8>0."
Proda se novi cerkveni topih Velikost: 138 cm X 188. Več pove žapaijiki urad 8v. Štefan pri Šms* ju.	862
Iivrsteo hrvatsko domačo milo z* ¡trs oje dobiva se brez kurt v trgoviisi Felber, Dravska ulica šs 11. Maribor.	8S3
Kumno v vrl ki mali mn<žini kupim. F anc Huber, t-givtc, Maribor, Tegetthif ova ulica. 929
Kupim peststvo, tudi vinog-ad, t hišo iu gospodariMm poslopjem, vse v dobrem -tanju, Ponudbe z ceao do 15. avg. na uredo št»o tega lista pod ,1'osestvo 9t6."
Mfirf M&éi Me: X
Lepa hiša z ntom kler za kra vo ib svinje in njiva se proda Maribor, Cesta na Sp. Radtanie it. 10. &82
Hiéa
sto-
.snii tolpa takoj oobrisft'« p^t*» «d ad &irczl vrata«	,
Pozno v ?utro smo se razšli, « viri üfc misli :t Bilo je lepo! Po dolgih in mučnih štiifl» letih smo «o prvič zbrali v našem Narodnem domu. Sedaj, ko vidimo, da smo močnejši, kot kedaj poprej, pa bomo skušali dohiteti, kar smo zamudili, da ne bomo prišli kot leni zaspanci v Jugoslavijo.
Mariborskim gostom-prirediteliem pa izrekamd iskreno zahvalo za njihovo res veliko požrtvovalnost Na skorajšnje svidenje!
Naše žrtve za domovina
Katcor poroča vojni knrat č. g. Mejak, je dne 20. junija t. I. padel ob Pijavi vsled sovražne granate junaške smrti vrli mladenič Jožef Partlič, krojač iz P o b r e ž j a pri Mariboru. Služil ie uri prostovoljnih strelcih ter bil še le 21 let star. Pokopan je pri kraju Caserma di S. Kroce pri Redevole ob Pijavi» Potrti rodbini naše sožalje!
V	nedeljo, dne 2. junija t. 1„ je umri ▼ bolnišnici v Zagrebu Slovenec-Četovodja Prano Cvetan o viči, rojen v Dekmarci, župnije Sv. P « t • r pod Sv. g o 13 a m i. Svetila mu večna lu|!
V	cvetu svoje mladosti je padel dne 18. junija ob Pijavi na Laškem mladenič Frano Kavjač|ičw P* <L Lumberski. star Š» le 22 let
Pavalec Jožef, posestnik y 3oli8ki vasi »ri jarenini, je umrl t Skoplju v Srbiji dne H. iar »uarja 1913 v tamošnji rezervni bolnišnici. Pokopan Je na pokopališču e Skoplju. Star je bil 40 let. Bil te naročnik „Slov. Gospodarja" In dbčinski oObornik poličke občine. Vest a njegovi smrti !• prigla Se la cadavno. Zapuita ženo in veS malih otrok.
Ob Pijavi na Laškem j« 'dne iS. i. peSiel vrl ml aden i &-če tovod j a Frano Oa^ran. 'dama fe Bn* fefneo pri Ljutomeru,
Vsam padlim olox«cn^£tm ®cfv*m mi 9» fcsJd» epomm	jes? 1
za trg«vr*o na voglu, 2 nadstropna. Hiša za najemnike 1 in pol nadstr. 1 minuto o t mestne m« a v Graden in Eggsnbergu se obe takoj prodat», iz piost» r<ke za nafcupn« ce»* K' 12<".000. Bremen ca 4i/00 K. Hiša se proda samo Slovencu Dop; si se naj poä'jejo na na»l»v: „HiSa v Gradcu — dobro naložen ka ital J. J. £81 na upravo „Slav. Gosp."
üS? v.««
Gostilna, sredi Maribor», v dobrem stanju, jako obiskovan», sobe za tujce, veliki hlevi, lokal za me šarijo, leden ca, vit s se leži in zelenjavo, stavbeni prostori, je na predaj. Posrtdovalci izključe-■ i. Poiasnila daje: A, Elemtniič, Parkst. ¿4.	922
Težka kobila temnosiva, 16 '/, pe»ti visoka, 8 '/i 1«*» sta-a, brez pogreika s» proda. Vpraša s' pri Jos Šerec, Maribor, Tegetthoffova nlif* 67.	918
Proda se posestva v šmartaem pri Celju. Rrdi se lahko 12—14 el v goveje iivise in par konj. Poslopie je »se tidano, z opeko krito. Leži 5 minut od velike e. Cena "e i i ve pri posestniku Francetu Dobič v dmartnem pri Cdj« št 12.	907
L«po posestva se proda. Hiia z opeke krita, z dvema sobama. 2 kebimi. pralniea, klet, novo zidan blev, vrt, njiva in travnik, skupaj 2 orala. Dogoie 40 pri Maribora.
910
Ve8 metrov finega domačega platna se proda Kdoy ieli knpitl, naj se oglaii pri Ernstu Msjheaiž t Pobreiju, p. Sv. Vid niže Ptuja.	879
Imun in kannolorr n Doiačk« gc re vsakovTatae mlinske kamne ns prodaj. Tndi irmlje za donačo rabo. .Toicf Planina Bogato«. Jta 'cvako.	667
Decimalne tehtnic« od 160 i» 1000 kg. Kakor tndi tobt ite ta naglo rabo, na vsak kraj proda fnvne ¿nider, Cente na Pik^e M. S, HariSM»,	«07
XX Mu&be:
Sprejmeta se 2 hlapčeka v Ku. št. dijaškem aemeniiiu v Maribora, Nadvojvoda E'geaa ulica 12.	909 .
Priden konjski hlaeec, »mesiji\ se sprejme pri Eooradn Gorfnjas, Celje, Ces. Viljema eesta. 43 9 0
Deklica 14—16 letu« is dežele ali pa taka brez staršev se tasoj s prej»e v dobro službo in pres-kr io. Saslov p ve uprava „Slov. Gosp. pod št 896."
Hlapca, sprejme vinarska šola
Bu gwa<d pri Maribora, Plača po dogovora.	891
Za šivai>je se vzame učenka, ka tera se zase uči, pl&čnje ee za vsak dan 1 1 mleka, Maribor, Kei serstrafie 16.	870
Učenca za trgovino z mešaiiim bhg«m sprtjne Miloš Onet, ^l ata, Štajersko.	892
Sprejme se Safer (za graščino na Sp. ätaierskem,) ki je bil v to-lastnosti že zapo »len. Pismene venu ibe z navelbo plačilnega zahtevka in dueva mogočega «stopa je v poslati na upravo „81. Goaf. pod št. 848."
Viličar z 4-8 del. moäisi se sprejme za dobro plačilo pr g, Fric Jeres, Počehoia 801 pri Mariboru.	9:6
Itpklffi BUr* 8t želi
Stf i. HÄ.S m Iti za gospodinjo k pošteoeoia gt spodarjo. Rizume fsak« delo. Kerotka vi. 2<. pri g. Kasferger, Mar bor.	919
Pošten, zanesljiv vlničar t 2 del. močmi se sprejme z» Kičsvin - pri Maribora. Vprala se: Anton 'kaleč, trgovec, Manb^r, Glavni trg, it. 4.	* .'•> 928
Di klica za vse, se takij sprejme. Ima krm ti svin e, molzti itd. Jezik postranska stva<. Pla a letu« 400 K ia 2 pa a čevljev. — Boljša dekl.ca tudi za hiioa ep avila i* za <ost luo, če zoa s'oveu>k* in nekoliko nemško Pia'a S»0 K Prednost imaio take, ki znaio nekaj iiva i. Pisiaene punaub* in •stbte preds ave : Mella J«*k», petaría n krčma Ptu.ska g ra pasta a Šte ntal.	917
Naročajte in razširjajte
SIot. Gospodarja!
—faJteKMfc— BM
Mnjer, oženjeu vojaščine prost išče službe do 1. novembra. Sh-Iot t upravi.	908
Deklica zmožna obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, ki ima veeelje do prodaje čevljev in galanterijskega blaga, dobi stalno mesto. Vsa oskiba v hiši. Poštenost glavni pogej. Ponudbe z zahtevki plače in z fotografijo se naj pošljejo „Rohatoffverein", čerljartki mojstri, Celje.	854
Za večje posestvo na .Tužno Štajerskem Be iiče «skrbnika z ženo, ki zna za večje število stalnih delavcev kuhati. Oskrbnik mora biti vešč poljedelstva in gozdarstva, energ žnn in trezen delovodja. Stanovanje, kurjavo ter pridel ke, kolikor jih na posestvo zraste, di gospodar. Plača po logo' o-ru. Priiave na zastopnika: Dr. A. Božič, odvetnik v Celju. 871
M A IT D prost vojaičine, oženi rl J L. 11, njeii) a0 2 otroka, slovenskega rola, nekaj aemSko, izvežb&n za sadjarstvo in vinarstvo. Zena vešča živinoreje, se sprejme sredi meseca avgusta na nekem posestvu na Sp. Štajerskem. Deputat ali pa poptlna oskrba. Plača po dogovora. Stalna služba. Ponudbe pod „Majer 408 a" na Kienreichovo aaončno pisarno, Gradec, Saekstrefle 4—6. (Kien-reich 19.)
XX Miasma: XX
Dam malega prašička za eelo moiko obleko. Natančnejša pojasnila v upravi pod št. 926.
5	reže apno se dobi pri Henriku Primus, Maribor, Tržiška cesta 25 poleg splošne bolnišnice. 124
Za poste!] menjam živila; a postelj mora biti elegantna. 8me biti iz mehkega lesa Več se izve pri upravi tega listo pod št. 921
6	mesecev star otrok se da na hrano. Naslov: Novak Ivana, ^a serngasse 21, Maribor.	901
Dve trii postelji in 2 vkžka diván, 1 uaivalna miza se lamen ja za ž>vila ali ra špeh. G'a?ni trg 18/11. nadstr. vr. 7. 90Í
Kdor bi ka] vedsl o Ivanu Dogša, ki je služil kot korporal pri L. I. R. št 26, 2. M. K 8. voj, t« zadnjikrat pisal iz Galicije 16. oktobra 1914, se crosi, aaj sporoči na naslov: Neža Dogšs, p. Ormož, Štaj. Stroški ee povrnejo
912
Otrok fant 17 mesecev star se da za svojega. Več se izve, Maribor, Franc Jožefjva cesta 15, na dvo-riSiH.	906
Za je«e«s*ega prašiča se zamenja uo a dolga zimska suknja še iz Mirovnega blaga z močne in toplo pedíalo. Povndbe ia „Slovensko šolo" v Hrastnik«. 014
Posestvo 11 oralov veliko, se želi ¡»menjati za večje p sestvo in se doplača. Naslov t upravi pod št. 904.
Moško ohlsko/
saKeajam za malega prašiča. Več pove Janez Fuehs, cerkovnik, Ja-renlna.	915
(pars a»stiva1 In f©¥|r Sv. pismo se je zgabilo na progi Cmnr«k-Š^ilf<ld. Kder aaj ie ti dve kn igi, j h aaj proti plač ln poilje na uredništvo nsiega lista.	917
Imam za oddati različne sode za vino in tudi vprego za konje (za 6 kenj, hrvatske vrste), i m* m voz, staje, koleselj nov za oddati, ali i» žirsž, zsmeijam todi blago za obleko, netaj pa za plačilo v denarja. Oelje, Kari Traaagasa« it. 4.	9 J»
Cement In apno na vagone razpošilja tvrdka Alaia Ot. Muika, Praga, Nusle 699, telefon 6868. NaB-lov za braojave: Muška-Uhli-Nus-le, Praga.	858
LEP SPOMIN!
Doprsna slika ▼ naravni velikosti
se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo Posnetek popolnoma podoben. Ceia < 22 —. Prosim naročila na Marko Ernst, Gradee. Klostonriesg. 2 i, Partere. 864
Žveplo za sode 1 zavoj 20 kosov K 7— ima v zalogi A. Krepek. Maribor, Bismarkstr. 19. 835
Nagrobne spomenike priporoča kamnosek Soban Frai c, Rače. «67
Otrok, 14 meseeev star fant, se da za svojega. Naslov: Fleišerg. 8, Maribor.	877
Gostilna»
dobroidoča, prenovljena, enonad-stropna hiša l š ibami za tnjce, stan«>anja, ve ika Bvetla klet, lep vrt za go<te, lep i.gled, leg» na vogalu r industriiskem kraja v neposredni bližini Maribora popolnoma opremljeno z novim pohištvo«), se zaradi družinskih razmer [voda Vpraša se v upravi pod ,, Gostilna št. 885."
Več ptsre obleke, Iršne in konjske oprave odda za domače pridelke kako-, m slo, jajce, fiž >1, kašo in drva: Tone Malopr.. u, Oelje, Gosposka al. 7	£84
Apno se v malem odda. Tegctt-hof-nva cesta 40	8M)
Kurent
•«
* t
V Ljubljani se je ustanovil konzorcij, ki bo izdajal hn-moristično satiričen list „Kurent." List bo izhajal po 2 krat Da mesec ter izide prra številka že koncem tega meseca. Kurenta se je posrečilo si pridobiti mnogo odličnih sotrndnikov, tako herao-rističnih pisateljev kot satiričnih risarjev in karikaturistov, t»ko fe bo glede vsebine i® slik mogel uspešno kosati z najboljšimi podobnimi edieijami drugih narodov Ker se bo Tsled pomanjkanja papirja do očila na«.-lida po števlu naročnikov, piosimo vse, ki nameravajo-aKurenta" naročiti, da store to takoj. Naročnina anašu do konca tekočega let« 10 K ter se pošilja „Upravi Kurenta v LjmHjaai, Stari trg. št. 19." Zvezna ti-karna. Rokopise sprejema uredništvo „Kurenta", Križevniška ; iiea 9, Ljnbljana. Konzorcij .Kurenta" je izdal humoristični nimam h „Kurentov albi-m", fsebmje 18 or g naloih ml Gasparija, Podrekarja in Smrekarja ter šaijive li-toiarne prispevke znanili slo-venikih pisateljev. Album stane 4 20 K. ter se dohi v vseh »lovenskih knjigarnah ia v upravi „Knre»ta."	i»4
on i
Lastniki konj, ki bi radi predali konje (z »li brez evidenčnega Ihta) lahko v s» k čas tvoje konje ponudijo v nakap pisarni evidenčnega Častnika za konje v Maribora.	920
Maioče same
(jabolk») se kupi v«ako M»oiin<?# prevzame tudi brez poprejšnjega naznanila p«- voEovih mleksrn» ia tovarna sadnih konserr, Maribor, Tegethciova ulica 6L 63.
26. julija 1918,
SLOVENSKI ÖO.BRDDÄB.
Sinus. I»
Barva za obleke
OMaKS^SSlva
tedaj, ie se le 7. najstanovitaejio pri s trn o Ia najboljšo barvo pobarva. Vsak si sam brea truda ia make lahko pobarva v poljub »i barvi obleko ia kaj dragega, aaj ii bo iz kakSaegakoli blaga. — Nsjmanjia poSljatav je je 1« zavitkov K 1«'20 b poštnino ia navodilo» Trgovei 109 » to j. K 4#—, pri HK)0, K 85-sa 100 zavitkov. — Commissioa „Meblata", Gradec, Stejrergasse 80/11. 800
„Mehlata"-moka.
Pn pomankanjn moke
jo najbolj i pripomoček „BfehUta" — moka; je k vsem jekarijaa, jm«čnaiiai jedilom, kruha, jaham itd hr pridjati, ker po tem pecivi lop* izgleda, iasitaost, iziataoit, hraal j i vest, terljivost pridobi. — Je sredstvo proti rasližaim bolez-aiia, zdravniška priporočeno, vsebuje 10°/. sladkobnih 10°/, mai-čobaih anevi. Dobi se najmanj 1 karton s 26 zavitki za K 76'—, brea kart! Pri 2 kartonih se 10 odstotkov polasti. Mala prodaja «avitek po K 3'50. Comaaissiom „Meblata'-', «rades, Stejrergasse SO/Ii. ifc eventualno vprašanje se prosi znamka.	799
Sveče in sukanec
dobivam, le proti naprej plačenitn (vsaj '/» ostalo pozneje) parali a-ska in voščene kos 1'60 — 2 80 K, najmanjša pošiljatev 1*0 kosov v zabojčko. Laneni sukaaes snamka „Silberstera" in „Kolo" 1000 Tards drt. K 400—, 5i« Tards K 200-—, 225 m K 120'— 160 m E 90—, Gradec, 8toyrorg 60/11. A. Postržin. Za eveataalna vnrašaaja znamko.	801
Že sedaj ja petreba, da
Skrbite!
Jesensko gnojenj p,
je najvažuejše! S težavami dobivate kajnit, ki vsebuje do
14 % KALIJA.
Zato prosim cenj. odjemalce, da mi takoj padajo naročila, da zamo-rem v jeseni pravočasno vstreši. Pojasaila is skrajne ponudbe na razpolago! VINKO VABIČ, veletrže«, Žalec, Jažne-Stajerska. (8 Mosae.)
I
vseh vrst, jata, odpadki novsga sukna, krojaški odraski, rMrgraa aogavioe, raztrgano raočke ia ¿enake obleke, stare posteljne odeje, kose, kosti, konjsko rope, sviajeka ščetine, kupuje po najvišjih cJmak M. Thorinek & Co. Celje. Trgovsi fei nakupovale» od hiše do hiša dob-ije boljše «ene,	811
njak.
Ia oslabele vsled starosti, za slabosti v želodcu in proti izgubi telesne moči je staro vtno-konjak ie več stoletij zaan kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja dob ia telo. Pošilja t pollitersko stekleni«® franko ia K 88'—. Vino belo in rdeči bugandeo od SC 1 naprej dokler je še kaj zaloge po E 8-80 liter. Benedikt Hsrtl. veh-" , grad Golič pri KonJIsab,
«M
8 vinarjev
(za eno dopisnico) Vas stane moj cenik,katerega Vam na zahtevo pošljem zastonj. Prva tovarna ur Ivan Konrad,
c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Brüx) št. 1953 (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-are K 26.—, 28,— 30.—, iz bele kovine (Qloria-srebro), goldin ali jeklene Remont, ure z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, 60.—. Budilke K 16.—, 18.—j 20.—. Triletno jamstvo. Pošiljanje po povzetja. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
(3 Duk.)
KUPUJEM:
les za Jame od 12 ca
aaprej nadalje mehak okrogel les, smrekovo ljn-1 lansko i. bije, čreslo j letošnje kostanjev les jod 10 on hrastov les Jnapre^j.
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množin in navedbo roka za oddajo
VINKO VABIČ, Žalec, 7 Južno Štajer. Kulantno ^poslovanje.
Takojšne plačilo proti duplikatom,
f(4 Mosse.) §}
Vino In sadni mošt, motno, pokvarjeno, zavreto kakor tudi diši po plesnobi se popravi. Prosi se vzorec poslati na naslov: Peter Sker-bec pri deželnem odboru, Gorica. Primorsko.	69
Posestniki 1 Vsakovrstna piSčeta in odraslo perutnino, kunce in svinje ozdravite griže (tudi krvava) in vsaktere drsljavosti ter difterije celo gotovo edino le s PALMA. To, mnogo preskušeno, z najboljšimi spričevali in leta 1910 z veliko srebrno svetinjo odlikovano sredstvo z navodilom dobite takoj zavarovano poštnine prosto, če v naprej pošljete 5 E, ali večkrat-toliko. — Eer snovi za PALMA dobiti ni, jaz pa tega izdelka le malo imam, svetujem, da naročite takoj. — I. E. Vfeisl. Maribor, Gosposka -ulioa 83., (trgovina s papirjem.)	405
Miši-poi« stenice-Mi
Izdelovanje in rmpošiljatev preizknš. radikalno učinku-oče ga ničsvaln. sredstva, sa katero dohajaj« vsak dan zahvalna pisma. Za podgane L miši K5*— aa ščurke K 4 50; «aaktora *ft stenice K 2 —; uničevalec molja» K 2-—; prašek proti mrčesom K l ® in K 3—; sem spadajoči qjmraieT&lec K 120; tinkturtfroti nčom pri ljudeh K 160;Jfcazilo aa uči pri živi-k prašek aa uši v oble-rilu E 2 —; tinktura aa i pseh E 1'50; Prašek rjim ušem E 2'—; tin-mrčeau na sadju (oničev. rastlin) E — Pošilja po povsetju Za-sa pokočavanje mrčesa tu ker, Zagreb 38. PetrlnJ-ska illea 3)111. 588
Kupjti le dmS Mslel, te je:
Deta se? vseh prodajalnah!
Knpnjem po najvišjili dnevnih cenah
strd, vosek, suhe gobe, janež in knmno.
IVAN RAVNIKAR, Celle.
Pohištvo
st spalne in jedilne sobe, knjižnice 1.1, d., kuhinjski oprava, posamezne omare, postelje, mize, stole, predalčne omare iz mehkega in trdega lesa, otomani, spalni divanl ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva po jako nizkih cenah samo v trgovini
IKMfL PREI5,
Stolni tri št. 6., fllaribor.
Ceniki sastonj I	Slobodno na ogledi
Razpošiljam aa vse strani pohištva. 845
Bm za obleko,
črna temnoinodra, temnorjava, tem-nordeča, temnoze-lena in temnosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih ž 50 vin,: pošilja na zunaj franko,? če se pošlje naprej znesek ali pa proti povzetju: Jft.^Bji 11 e r b e k, Maribor, Gosposka ulica št. 29.	698
kvaleZni «Uenalel potrjujejo, da koreninsk i
CkenSevalec „Riabalsam" v treh dneh brež lečln odstranjnje korje oči, bradavice trd» kolo. (Jspeh zajamčen. Cena S K, S lončki 7 K. « lončkov XI K. Z ob o bol odpravlja „F1D1S", že trdovraten revmatizem povirooa zebobol, kadar so vsa sredstva odrekl« m že so Mkja votli. C« nI nspeha denar nazaj. Cena SE, ) ikatljiee 7 K, 6 ikatljie 11 E. Nii ve" zobne kamnene nasede, nič vež slabega duha lz ust! Snežnobele zobe dobite p« taidn „I1KI8-! Takojinjl «činekl Cena 3 K, S steklenice 7 K.
Podgane,Jmiši
se popolnoma iztrebijo s podgansko smrtjo. Če ne pomaga, denar nazaj. 10e zahvalnih pisem. Cena 4 K. " čkatljice 9 K. Steniee, uši, belke, ičnrke anienjc v zalego vred korenito „THIEBA'i Cena S K, 5 kartoni 7tK, prašek zoper tiii «raven 2 K.	SM
K KMENI,tKožiee (Easaa) poštni oddelek 1210|60, Ogrsko.

mjjnj Uak^nito ""I«' sai mten.)
MoJ oalverealni ročni mlin je posebno primeren za mletje maka, dišav, slad-Korja, kave, ovsene kaše, orihev, pše-alee, ječmena, ovsa, rili, kornze, riia L t d. Ta maU mlin se je ned vojno taborno obnese! 'n se mere rabiti za vsakovrstna mletje (giobo in fino). T si» i kg.
Cena K 24 en ML
P ožilja te Dunaja preti pošiljati! zneska. Gtlavne zastopstva
flUKsBohnel
iPun^jp i'
fiariaret6nstrasseI27/Al)t P. 12.
813 :: Ceniki »astanj.
BnsJJTOl rmalevi Otllm Uskarna Maribor u
Trpwiü tista» u. Mi
»P, s \iM MU Ibä mfa it. 8
Vb
■ B
iebovat raf-jn e. kr. poMas v hrsaV*ke M. UJM u ktsi-oviaa tcMoa M. «S
PvrjMHOča trvo)» veEko »■
i
i,v
-'Ui *mm ii i .
Ma znanje!
^fcaaEgniiii—ii.i' m 11; Cirilova Tiskarna v Mariboru vljudno naznanja vsem cenjenim odjemalcem, da je prisiljena od zdaj naprej pošiljati naročeno blago „priporočeno", radi česar se bodo -eči seveda podražile za 25. vin. Izgubi se namreč adaj na pošti silno veliko pošiljatev, da ceUh velikih zavojev, česar seveda pošta ne povrne. Z io prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče nar >čijo več reči skupaj da se ne Isda preveč za nep trebne poštnine.
Molitveoiki za birmasce. Botri najrajši kupijo blrmancu lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vsega, primanjkuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovezi skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala Radi tega nekaterih molitvenikov ni več dobiti Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še ima v zalogi in toplo priporoča nekaj sledečih prav primernih molitvenikov za bir-tnance v različnih vezavah, vse z zlato obrezo s poštnino vred po poleg stoječih cenah:
Marija Kraljica vsek svetnikov po K 810; 8-30; 410' Marija varhinja nedolžnosti po K 2 90; 5-50. Rajski glasovi po K 2 90; 3 30; 3 80; 4 20. Češčena si Marija po K 190; 2 90; 3-10; 3 40. Skrbi za dušo po K 2 90; 310; 410; 4 20; 6 40. Duhovno veselje po K 3 —; 4-—; 430; 4 70; 490;
6 40; 6 80. Jezus prijatelj otrok po K 180; 6 20. Angel| varih po K 180; 2 20. Kriški srca po K 2 50; 3 —. V nebesa hočem (za male birmance) po K 1'70; T90. Bognaiila po K 3'90; 4 90.
Za birmance najbolj priporočamo „Duhovne veselje", ali kakor se tudi imenuje: Pridi sv. Duh, ker obsega ravno nauk o sv. Duha in razne poboi-nostik Bogu sv. Duhu. Jako dober je tudi molitvenik; Bogumila, (za večje deklice).
Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jih še objavimo.
Ti molitvemki 33 lahko naročijo pri lisicami sv. Cirilu v Mariboru. Doposlali m bodo priporočene.
Kako si je trebi naročiti Slovenskega Gospodarja?
List je treba plača f vedno naprej. Kdor si list naroči po dopisnici, ;iobi le eno številko s položnico na ogled, ¿e-le, ko pošlje denar, se mu zažne list redno pošiljati. Svetujemo vsem, ki želijo postati rovi naročniki našega litefca, da ne pišejo prvokrat dopisniee in ne zahtevajo lista s položnico na ogled, ampak naj si ku-pšjo na poŠti pošmo nakaznico ter nam takoj pošljejo po lakaznici denar, potem bodo Mst dobili v roke tekom enega tedna.
pa najprej zahievajo od nas položnice in potem po »jej pošljejo den-j, lista gotovo pred tremi tedni ne bodo rec 10 dobivali, ker položnice mi preke Dunaja včasih še-le čez 10 dni dobimo. Na položnico ah nakaznico napisi razločno svoje ime ter kraj in pošto. Ako si list že dozdaj dobival, napiši na položnico ah nakaznico bsaedo: star naročnik in pristavi zraven tisto Številko, ki jo najdeš na ovitku svojega lista. Ce si pa list nar^,; prvokrat, potem pa zapisi na položnico ali nPaznico: nov narofinik. »Slovenski Gospoda* ¡stane za cedo leto 8 K, za 90I leta 4 K, aa feirt leta 2 K; za vojake sa celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K.
Cene za naznanila ali inserate v Slov. Gospodarja se zvišajo. Draginja od dne do dne bolj nar raSia. Tako se je podražil papir za 600«/«, barva M 400%, masu «t valjarje sa 1000*/® surovo olje se 800%, kurjava za 600% itd. Zaradi-tege smo žal prisiljeni od zdaj za naprej zvišati ceno sa inseratn. Uu zdaj za-aaprej bo stala pri enkratni objavi 1 jae&vrsU, M ¡e 6 mi&mefere visoka in 47 milimetrov dtlg-* 38 vinarjev, aairoma kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 48 vinarjev; pri dvair-»tni ali večkratni objavi pa bo stala petitvrsta 40 vin. osiroma kvadratni centimeter 80 v. Pri »Malih oz-nanflih« pa bo stal* vsaka beseda 10 v. Cenjene tbserente prosimo, da blagovolijo to zviSssgp XpM ea znanje.
Siran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
25. iulija 19 8.
ffiUDr. Jožef Luzar
nazntnja, da ordicira od 16. folija t. leta §	naprej ?pri Sv. Lenartu v Slov.
goricah v dr. Tiphč-evi hiši. 88*
Parni siro
z 32 do 36 konjskimi močmi dobre ohranjen, kupi tvrdka I. Čater v Celju.
695
d oh h'a pri si ver.sfc i tvrdli
van Rawplkar,
Celje.
616
^¡¡fLÄ,
'Ä P«"»™»
spekti zasteaj (ÍSChiaS). Bohr* (.reakrb« lagctnvljexia. Kleef.
LJUDSKA HRANILNICA In POSOJILNICA
v CELJU, •
reg. zadruga z neom. zavezo.	»
Obrestuje hranilne vloge po 3 «/4%. Z* nalaganj«
po pošti na razpolago položnice poštne fera-
oikrice št. 92.465.
Daje posojila pod ogodniini pogoji na vknjižbo, o.a poroštvo iti zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača i« kolek«.
uraduje vsak .JeS&vntk od 9 do 12. are dopoldne. »Hotel beli vol« Gr&šfca (Cesar Viljemov») cesta št- 9
Važno!
Ne prezreti!
arodoa pridobitev
ti« m.
Obširna tovarna za izdelovanje baiv in lesnih izcelkov v Ljnbiji pri Mozirju, ki je bila še pred kratkim last nekega nemškega nacionalca iz Gradca, je prišla s 1 junijem v sloverske roke. Knpila jo je dtmača družba iz Gornje Savinjske doline ter se pod imenom družabnika Alojzij Goričar i. dr trgovske vpisala.
Ta tovarna se je b&vila že pred vojno s to široko ter imeia neposredne trgovske ^tike z Nemčijo, Rumnnijo in Sev. Ameriko, feamor je tudi jj izvažala svtje barvne izdelke.
2 leti je da b to podjetje, ki je dobro fan-dirano. v bodoče še bolje prospevalo v prid pod jetniki.m in v ponos siovensk domovini! 991
Delavci
Ker se je stavbeni material in pohištvo takt podražilo, a nevarnost požara, ker ni gasilcev, p» večja kot kdaj prej, naj toraj vsakdo:
1.	ki nima vsa poslopja in premičnine za varovane,
2.	ki še ni dal, naj je zavarovan kjerkoli, zvišati svojega zivafovaaja in
8. ki inu zavarovanje pri tujih zavarovalnicah že poteka
piše
na Glavno poverjeništvo Vzajemne zavarovalnice, Celje, Breg 33, ki postreže vsakenm in sicer brezplačno s potrebnimi nasveti. Istotam se sprejemajo tudi zastopniki in potovalci,	«os
Ms telil
previden kmetovalec
si nareči že sedaj svoje
''""a
STiije
Cena 1 steklenice 1 K 80 v O dobrem učinkovanja »b kapljic ¡mara mnogo priznalnih in pohvalnih pisem F. Prnll, mestna lekarna „pri c. kr. orij", Maribor, filami trg št 15, blizu rotovia.
Zahvala
Nisem verjel, da hi te kapljice kaj pomagale. Sedaj k« nem se prepriča! da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapijie za rdečico in sicer hitro Ukor morete 6 steklenic. S pozdravom Ivan Škorjane
Srednja vas, dne 6. avgusta 1916-	525
^ČUDEŽNA PRIPRAVA
(igla) za popravljanje, samo K 4-90 š<va hitro kakor stroj. Najboljša izaajdba za usnje, raztrgane čevlja, konjsko oprava, odej-i vreče kakor tudi za vse vrste satna in obleke i. t. d. S« lahko krpa in š>vlje kakor hoče Potrebso za vsakega Jamstvo za rabo. Cena za kompletao pripravo s cviruom, 4. različnih igel in navodilo a 1 kos K 4.90, 3 kosi 50 Pošilja po povzetju. M. SVOBODA, Danaj, III 2.
Hie*gasse 13—43.	782
1,
i i
za sjravljanje lesa moški in ženske, za sekanje metktga lesa kurjavo se sprejmejo pri dobrs plači in presti oskrbi Če se morejo dobro rabiti se jim dá tudi ¿(polna fcrara. Tovarna vžigalic,
Ruše
896
t
Um tna gnolita
Ker je dobila Kmet. zadruga v Rs/ah prepozno obvestilo, da dobi tudi tna umetna gnojila, so povečini vse kmetske korporacije naroč le T maže to žiindro drugje Opozarjamo pa, da sprejema Kmetijska zadruga v RaCah naročila na vsa • ko množino kalija in kajnita Kalijev» s i je zelo važno gnojilo in ga potrebuje vsaka z« ml a in vsaka rastlina. NaroČiti je treba takoj, ker bo poz ceje ¡zvoz iz Nemčije zopet prepovedan v Avstr ji pa, kakor znano, ne dobivamo te soli. Pošjite to rej v najkraišem času naročila zadrugi v Račah. Z»^leti bi bilo, da bi naročilo po več posestnikov skupaj celi vagon, ker je razp» š marne na drobno zelo težavno in včasih skoraj mm goče, ker je pren alo delavcev. Ako se pošljt jo vreče, je treba na iste napisati ime, da se ne izgubijo aii za menjajo.	9is
Žrmlje (domač mlin), kotel) za žganje,|
parilnik za krmo,
ktk«. - tudi druge tu ne naznanjene predmete, polj edeljbke stroj« in orodja, da se mu jih n ore pra vočasno roslati po Specialni razpošiljaliici sa stroje: Alpenlärdischfc Verkaufsstelle »zim? Landwirt", Leobes, Langgase G r. Staj. — Zastopniki se iščeje. 751
ZAHVALA«
Globoko ganjiEi kličemo pri odprtem grobu naše ljube nepozabna hčerke oziroma sestrice
« *

Žunkovlč
5
Naznanilo
RtfVfti mlini
visokočastitema g. Alojziju Sajaj za kraseu govor, njemu in č. g. Ivanu Gred za sprem stvo na njeni zadnji poti, pevskemu zbora za ginljivo prtje, zlatoličkim in starškim dekletom za vence in šopke »ajpri&rčnejšo zahralo.
Vsem sorodnikom in znance« izrekamo najprerčnejš: „Bog plačaj!" za tolažbo v kratki mučni bolezni ii za obilno udeleženje n žalnem sprevoda.
m^mmm'm // %
i j m -;* fi «
- i«
är m1
. H» L
(zakonito zavarovan).
Mej •rif;Iwli)i refnl mM» z« žito 7. masivnim nastavko» iz hrastovega lesa ali želeea s preddrobilcem in vijakom j« p «sobno pripraven za debel« nlrlgr. ia i* fino tadi, za vsako vrst» iita. Pripre*ta, a dobra izpeljava, pleflfe se lahke spremenijo iz zele trdega HiHtM-lala ii se celo pri močai nporabi sker* nič ne pekvarijo. Medel 4 z rečnin gonilnim koieson za mali ebrat, teža T kg eeaa 100 K. Medel 6 z reva i m senilnim kolesom zs vocji e>rat. približno 18 kg, K 120'-. H«zervi;e mlinske ploSče K 14,— (dvoje). Masivno stojalo Iz lesa aH železa t omarico vred K !0 — posebej. Po-Silja iz Dunaja, ve se pošlie 20 K are, eitunek po povzetja po glavnem zastopstvu:
MAKS BOHNEL
D n n a j VI., Margarethen-Btr. 27., Abt. P. 12. su
Zlatoličje, dne 16. julija 1918
h S -,6
Žalu;oči oče ia sestre.

Zavarovalni oddelek, ekspozitura v Mariboru c. kr. avistr. zaklada z» vdo^e in sirote nazDaiija, da se z dne 15. t. m. preseli okrajna poslovalnica, ki je b la do sedaj y poslopju c k, ekrajnega gla\arstya., v prostore ekspoziture, Sodnijska ulica
št. 14.
014
Kmetska hraiilniea ir< posojilnica
v Ptuju
reg. z».dr. z ueorn. zaveno,
«Jbci. swim stan.
Obrestuje hranilne vloge po 3 7g %- Za nalaganje po pošti sc na razpoisgo položnice poštne hranilnice štev. 118.060.
Daje posojila pod ngodnimi pegojf na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilninica brezplačno; stranka plača le koleke»	68»
Uradnje vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne

Za ljubeinjive dokaze srčnega sočutja povodom prebritke izgube našega ljubljenega očeta m starega očeta gospoda
posestnika in obč. svetov, v Zerkovcih,
¡Tekamo vsem cenjenim udeležencem pogreba prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljuiemo 6. g. kapi. P. Paul ču za vodstvo pogreba, g. nadučitelju in pevkam za gin j vo petje.
Pr poročamo dušo dragega pokojnika v n olitev in blag spomin !
Zerkovci, dne 20. julija 1918.
$97 ' - *	Žalujoča rodbina Rftbemik.
in zalotsik: Katoliško tiskovno drnéh».
OdROvorsiJ urednik» Fz&njo Zebot.
Tisk tiskane sv» Cirila v Maribor*.