Leto V.


Brij e trikrat na mesec.
Brivec stane v A-vstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po Številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. SW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Ali naj bo spravna konferenca v Istri — taka-le?!
Uredniki »Edinosti« so sami neverni Tomaži in ne verujejo v resnost akcije, ki se je zasnovala za sporaziunljenje v Istri. Oni prorekujejo finsko Campitelliju in vladi. Kako morejo biti vendar tako črnogledi, ko niti ne vedo, kako si gospoda v Poreč u in na Dunaju mislijo to konferenco ?! Oni okoli »Edinosti« naj majajo z glavami kakor hočejo, »Brivec« pa je prepričan, da bo vspeh. konference "popoln, ako vsa gospoda na delovanje mislijo le tako, kakor kaže ta-le slika.
Na sv. Klejštre dan.
(Pustno poročilo Brivcu.)
Še je bilo prijetno na pustni večer. Marsikatero okroglo sem slišala, a danes — tako pusto in mračno o moji glavici. Premišljujem srečni predpust in današnji ploh. Ko bi poslušala preroka Ančeharja, bi bila dandanes na drugi stopnji. Ta že-nitovanski mešetar zine marsikatero pametno, toda jaz ga le nisem hotela poslušati. Rojile so mi veliko hujše muke. Brenčala sem, da se mi danes kar neumno zdi. Pa kaj si hočem pomagati, če je človek, »ledik pa frej«, si veliko domišljuje. Posledice svoje grozne domišljije dobro danes občutim. »Odrešena« bi bila nespretne »muke«. O, kje si danes »odrešilni« Bločan?! Zakaj se ti nisem okleni-nila okoli vratu, ko sem sedela poleg tebe, ter vzkliknila: »Tvoja hočem biti do hladnega groba!« Vedi dragi Brivec, to je fant od fare, malo obriti bi ga bil moral, pa to ni prav za prav nobena napaka, saj bi to že sama storila. Da si danes ne hladim krvi pri njem, je vzrok nesrečna misel: al' bi ga, al' ne, ker je za nekaj grošev prestar. »N e' je zmagal in tako sem danes osamel?. Odšel je, blizu ga ni več, gotovo je strašno žalosten.
Ako bi vedel, kaj se godi v mojem srcu, bi me gotovo posetil prav k malu in še večkrat kot v zlatem predpusti. Tako bi bila oba zopet potolažena in živela bi v veseli nadi: po Vel. noči.
Tako sem si mešala pamet zaradi tega »altroke« Bločana. A okoli meni se
je smukal še za nekaj grošev starejši Matija." Dober mož, trden kmet, a kaj zopet
—	vdovec je, oče dveh otrok. Prav rada bi se odločila zanj.
Lepo bi gospodinjila na dobrem domu, mirne noči bi imela: a otroka, to me je odvrnilo. Večni se mi bodo zdeli postni dnevi, ker se nisem odločila niti za »obrobljenega« Bločana, niti za pomižkujočega Matica, še bolj pa, ker nisem slušala preroka Ančeharja. Priznam, da bi bila danes na dobrem, ko bi prišla v tvojo brivnico, vrli Brivče, o pravem času. Potrebna sem bila ostre bitve. — Ako bi vedla preje, da mi bo tako hudo pri srčku, bi govorila tako-le : »Tvoja sem na veke, ti osreče-valni Bločan!« ali pa: »Domov me pelji Matic, za te hočem živeti in umreti!« Kupila bi najmočnejšo vrv ter si navežala srečni zakon. Ker sem bila pa v odločilnem času tako muhasta, sem zato doživela ta nesrečni
—	ploh. Pa naj bo poslovila sem se od veselega Kurenta, poslovim se pa tudi od Tebe, premeteni Brivec, in sem\ Ti pokorna.

Cima.
PODLISTI^K.
Ponočni strah.
Mušic srednje velikosti zlezla je dr-ževnopravdnika namestniku v nos. Ali je bila radovednost, ali lahkomislenost ali le vsled teme, neve' se prav kako je tje prišla, dovolj, nos ni mogel prenašati tujega soseda pod svojo streho. — Gospod Gagin je zakihal s tankim a silnim glasom, da se je postelja stresla in čulo se je kakor bi bil kedo jakleno elastično pero spustil. Gospa Gaginova — Marija Mihajlovna — še—»frišna« in lepa blondinka se sprestra-šena zbudi, obrne se na levo, a čez pet minut se zopet obrne zaspati pa le ni mogla več. — Ko je parkrat zdahnila, sklonila se, stopila čez soproga, zdrsnela s postelje in šla k oknu. Gledala je po dvoru, videla skednje, na vzhodu je zapazila bledi žarek a tudi tega je pokril zbirajoči se oblak. Mirno je vse, še ponočni čuvaj, ki je zato plačan se ne gane.
Smešnica.
Neki deček pride k županu po živinski potni list. Župan ga vpraša : »Za koga bo ta list? Ali bo za mater?« Deček se moško odreže: »Ne za mater, ampak za kravo!«
Nekje na Dolenjskem je vprašal duhovnik pri letošnjem velikonočnem izpra-
Mir je motila samo Marija Mihajlovna ozirajoč se zdaj na levo zdaj desno v tem ko so nje dolgi razpleteni lasje plavali v zraku. Ka tako gleda zazrč nekaj, zdelo se ji je da se od vrta sem nekdo bliža hiši. Menila je začetkom, tla je krava ali konj a pozneje dobi stvar človeški okvir. Zdelo se je, da se bliža kuhinjskemu oknu, da se je malko ustavil, de stopa z levo nogo na okno in da je zginil — v temi. —
»Tat je« — je zaupila zbledela Mihajlovna.
Misel da je tat v kuhinji, da od tam poj de v jedilnico, kjer je shranjena sre-berna »pošada«, da pride v spalnico s sekiro v roki, da stoji pred njo grd' tolovajski obraz, da zamaha s sekiro — mrazščalica jo oblije po životu in mravlinci so hiteli po stegnu. -—
»Vasil, Vasilij — Prokofio, moj Bog spi kakor mrtev — vstani, zbudi se pravim!«
»Nuu — mrmra zaspan, zasope globoko in povleče sapo vuse.
ševanju neko žensko, naj naredi križ. Žena se križa: v imeni Boga Očeta in Sv. Dnha — Amen. Duhovnik se razjezi, ko čuje sad svojega delovanja, ter zaupije: »Kje je pa Sin?« Žena se prestraši in boječe odgovori : »Služit je šel.« (Mislila je namreč na svojega sina.) Župnik: »Kaj« — »Za 20 gl, ene hlače in dvoje parov črev-ljev se »ukor d al«, mu lepo odgovori pre-strašana žena.
Nekaj smešnic. Pri birmi.
Škof: Povej ti vidno znamenja zakramenta sv. birme? B i r m a n e c : Kolači.
Kmet in „karfijolček".
Kmet: Prosim gospod, kedaj gre »ceh« na Trst?
K a r f i j o 1 č e k : Dummer Bauer, mit
\vem glaubst du zu sprechen ? K met: Gospod nezamerite mi, milil sem da ste »ajsenponer«.
A : Kako nosite pri vas mrtvece k pogrebu ? B : Noge naprej. A : Pri nas pa celega hkratu.
Spovednik: Sedaj ko sem Vas priporočil Bogu, kaj bi še želeli? — Bolnik: Cuker, med in tržaške fige.
»Za Boga, zbudi se ! Pri nas je tat v kuhinji. — Sem bila na oknu, je šel kroz okno. — Vasilij — Pri Marvri Jegorovi se tudi lani okradli.«
»Ka-aj?« ,
»Moj Bog, ne čuje ! — Poslušaj ti drvo, — ravno sedaj sem videla nekoga splaziti skozi okno v kuhinjo — Pelegija umre od straha, — v omari so sreberne žlice.
»Neumnost.«
»Vasilij — to je neznosno, jaz govorim a ti spiš in smrčiš dalje. —
»Nočeš da nas okradejo.»
Gagin se stegne zdeha in slednič se počasi skaleha izpod odeje. —
»Hudir naj ve, kakšne ste ve ženske, še v noči ni miru, kar za nič in ničesar budite človeka.«
»Presegam Vasalij , da sem videla tata plaziti skozi okno«
»In potem, pusti ga, skor gotovo je požarnik, šel je k Pelagiji.
A : Čemu tako tolčeš ubogega psa? B : Da mu napravim nekoliko veselja. A : Radoveden sem kako veselje napraviš
ubogi živali z bičanjem? B : Boš videl kako bode vesel ka ga izpustim.
M i h a : Kako globoko pokopavajo pri vas
mrliče ? Matevž: Do pasu.
M i h a : Kako pa to, da nisem nobedne glave videl ven moleti, ko sem šol mimo pokopališča ? —
K o r p o r a 1 : Fantje, sedaj niste več civilisti, sedaj ste vojaki. Zato se morate obnašati tudi po vojaško. Vi Nimanič, ali veste kaj je prav za prav vojak in s čim se razločuje od civilistov ?
Nimanič: Vojak je iz menaže in ko-misa sestavljeno bitje, katero se pre-giblje s pomočjo klufut in cebat. —
Brivec žaluje!
Ker izide v kratkem naredba, vsled katere se vžge znamenje na čelo vsem onim, kateri so krščeni a nimajo krščanske vesti, je sklenila večina Tržačanov, da si puste rasti dolge lase zato da zakrijejo vžig na čelu. S tem odpade Brivcu velikanski zaslužek pri striženju. Vsled grozne žalosti in tuge oboli že najbrše.
7?
»Kaj, kaj govoriš!« »Enostavno, saj je požarnik šel k Pe-lagiji,«
»Tem huje, to je huje od tatu — v moji hiši ne trpim cinizma.
»No trpiš cinizma, je li to cinizem čemu rabiš to tujko, reci hlednokrvnik. »Tako je bilo kar svet stoji. »Čemu je požarnik, kakor da gleda ali v kuhinji gori.« • -
»Ne Vasilij, ti me ne poznaš, — niti misliti ne sinem, da je tak človek v moji hiši. Vasilij pojdi takoj v kuhinjo ; jutri povem Pelagiji, da tega ne trpim. Po moji srmti, delajte kar vam drago! Pojdi !« — Hudirja saj si vendar pametna... tedaj pa grem. —
Vasilij... padem v omedlevico! Gagin potisne noge v ponočne »škar-pete« in gre v kuhinjo. —
Tam je tema kakor v sodu, prijemal se je z rokama ob zid, za stene ; odpre vrata v otročnico ter zbudi dojilko. —
Nabitemu Angležu.
i.
Tako si angležki namislil je sin : »Kje zlatih še več kaj bi našel rudnin?« Kje našel demantov vrh zemlje bi koj, Ob njih da nabrusil bi krempelj si svoj?«
In sin albijonski — iztrebi si nos, Povoha — izvoha brž žemljice kos, Oj žemljice kos, kjer se zlato smeji. Ter tu še in tam na demante meji.
In dalje še misli: »Kaj meni je Bur! Jaz njega uženem, kot Hrvat par pur, Ko par krat pomerim in parkrat vstrelini, Ze vojsko vso bursko na beg zapodim.«
Res lepo je mislil si ta poštenjak In hlače otresal si je korenjak, A dobro ni zgrabil on vola za rog. Ker človek obrača, obrne pa Bog.
Glej Bur mu na grbo tako je zapel : »Če misliš, da meni deželo boš vzel, Potem si neuineu kot ogerski bik In rog tvoj postavil si bom za mejnik!«
Ker Bur pa res dobro mejnik si stavi, Zato pa vsak časnik zdaj Bura slavi, In tudi jaz včasih bom zlavo mu pel, Angleža pa vsakrat s pušico zadel.
Silvester.
Mešetarice v Kurji vasi.
Urša: Ej ti poglej, včeraj je bil »bal« pri Drejatu.
»Vasilisa! včeraj si čistila mojo haljo, kje visi ?«
»Dala sem jo Pelagiji.« »Kakšen nered, če kaj vzamete se ne dobi več na mestu. Zdaj naj tekam okol brez ponočne halje.
V kuhinji se obrne na ono stran kjer je pod lesenim pokri valom v stari globoki skrinji ležala kuharica.
»Pelegija, he Pelagija, kaj se delaš gluha. Ali spiš? Kedo je prišel skozi okno, »A ah — kaj, skoz okno, kdo je skoz okno . , . (zdeha Pelagija).
Tiho, reci mu naj gre, razuureš! Tukaj nima ničesa iskati.« — — »Ali ste iz uma ali me imate za norico. Cel dan delam, tekam in še po noči nimam mirfi. In ta obdolžitev za štiri rublje. Sem služila pri trgovci, a take sramote ni bilo.« --
»Dobro, dobro, naj se pobere in takoj čuješ.
»Da se greha 110 bojite gospod (in
Spela: Ka pej da vem prav luštuo je bilo.
U r š a : Ah zdaj je pa post »ali se bodo fantje in dekleta zbirali za belo nedeljo, posebno pa ajzenponarji. Kaj pa je tam v uni hiši k'je teliko sprevodnikov in šlosarjev, ali bodo prav gruntali o kakšnih lepih puncah. Spela: Veš kaj, bodo že one dve, ki so kakor dve mešetarci na žvinskem trgu zgruntale za kakšno. Le poslušaj, pa prosim te molči, jaz le tebi povem: ona ki na vatle meri ima enega v grifu, tudi mu eno prav fest snubi. —-Urša: Bejš, kaaj ? katera pa ? Spela : Boš kmalu videla, da se bo obrisala ker misli, da je le ona nar-bolj prefrigana. — Urša: Pojd, pojd in molči. Pa una, ki ajn maht in gulaš železničarjem deli in jih pri zajutrku in kosilu draži: »Vi, ta bi bla fajn za vas, una pa ne«. No fantje so pametni, da jim za hrbtom osle kažejo. — Spela: Ha, ha prav je da se smejejo. — Urša: Molči, jutri pojdem gor pa bom zvedela, katerega bodo zdaj vsnubile. Jaz pa mislim, da jim le žal ker so tako stari kakor Nanos. Ali se ti ne zdi ena kakor »bakala« a druga kakor »braier«. — Spela: Prosim te zdaj molči ve, pride še čas ko se bove o teh še več zmenile. Urša : Lahko noč. —
glasno so se cule padajoče solze). Bogati gospodje nimajo pojma, da tudi mi trpimo v našem nesrečnem življenju, (tu zopet zajoče). Nas lahko žalite ker nas nihče ne varuje.«
»Mene je vsejedno, gospa me je poslala«.
— Vasilij je dobro vedel, da nima pravico z kuharico držati kazenske razprave, že je hotel oditi. — »Čuj Palegija včeraj se dobila mojo ponočno haljo v izprašenje — kje je?
Ah gospod, pozabila sem položiti jo na stol, gotovo visi na .žeblju pri ognjišču. — Gagin pritiplje do ognjišča sname haljo in se vrne. —
Ko je odšel gospod je Marija Mihaj-lovna čakala tri, štiri minute. —
»Koliko česa ga ni nazaj, dobro še da je samo ciuiker. Ko bi pa bil res tat.« In zopet se ji zdi, - da nje mož stopi v kuhinjo — en udarec s hrbtom sekire — da je mrtev.
Torquemada v kovačiji.
(V španskem stilu.)
Ali Torquemada sam, ali duh njegov po našem mestu blodi. Kovačijo svojo ima v Listu kjer žareče bo podkove stiskal na čela vsem nazovi — kristjanom.
Kristjan le on je, silni Tonjuemada, ker on še »mičken« »pri krstnem aktu«.
Ni z nogami brcal, ko se mu proti volji je sol topila na jeziku; zato le on kristjan je pravi v občestvu.
Njemu naloga je, ko dozorel je v možaka, da nazovi-kristjane poišče med Slovenci, ter »oba spola« v kovačijo spravi svojo.
»Proč iz cerkve taki, katerim smrdi krščanstvo. Oni, ki »madež krsta« nosi proti lastni volji, drugi znak dobi no čelo
—	znak -lodkove vražjega kopita.
V kovačijo vandrala bo ona četa, kateri »mraz obsuje ude«, če cerkev samo od zunaj gleda. ■—•
Iz kovačije pristopiti moia v »brcz-versko vero«, ker je cerkev preprizanesljiva
—	prepohlevna — »Cerkev, ki potuho daje, cerkev, ki vzgaja »krščansko plevo, cerkev, ki duši plemenitost čistega krščanstva.«
Tonpiemada bo z motiko ruval pleve in luliko, ki onesnaža cerkveno polje.
Izobčence bo nakladal na vozove, seveda v verigah, drugače mu zbežijo, in zvozaril bode v kovačijo svojo.
Potem še le bodo imele mir »izrabljene žene« in bodo »frišne« dobivale krščanske može. —
Pet, šest minut, že jo obliva mrzli pot. »Vasilij, Vasilj !«
»Kaj kričiš tako, tukaj sem!« —
Gagin se nasloni na posteljo. —
»Nobenega ni bilo, tebi se je pozde-valo. Taka strašljivka, jutri naj pride zdravnik da ti pušča kri.« — Cez par minut:
»Ali ne diši po čebuli — Vasilij?
Ne morem več spati, zgubil sem sen. Potrpi da ti pokažem sliko našega novega državnega pravdnika z lastnoročnim podpisom.«
Gagin vname luč. A predno še se odmakne od postelje čuje — glas, — obrne se a v tem zagleda dve veliki očesi. »Ali si suknjo slekel v kuhinji, kako da...
— Poglej se Vasilij, za božjo voljo :
Gagin se ogleda, bil je v požarnikovi suknj'.
Ne vč se ali sta Gagin in Mihajlovna še tisto temno noč zaspala, ker je v kuhinji vsako toliko nekaj zaropotalo in škripalo, tedaj tudi Pelagija ni spala. —
Dela bo imel Torcjuemada silni pobi rati »iz bolnišnic, sirotišnic, hiralnic, ječ — ta vesoljni golaš« ter ga spravljat v kovačijo svojo.
Kako bodo pihali mehov, kako iskre letale v viš, kako bo zubclj oblizaval klešče in podkove. In Turquemada znake vžigal, da smrdelo bo po mestu. —-
Iz kovačniee bodo pa odhajali »za znamovani z na čelu užganim znamenjem«.
Cerkev bo pometena, na Krajnskem bo vladal Slovenec, v Gorici Gorica, a v Trstu silni Torcpiemada.
Alelujec.
Gospodična.
Dvajsto stoletje, stoletje kulture to leto tud'ga berske mlade babure. Marička jezična, županova hči, vam lahko kot priča živa stoji.
Staro proč! — Novo na dan, da bode vesel nje oče župan, da bode lahko se žnjo ponašal, če bode kedo po nji vprašal.
Bilo je praznik sv. Martina molitvenik »nemški« v rokah ima. Šopiri žnjim se pri vel'ki maši in z jezikom tem svetnike plaši.
Pri nji je nemščina: uzor, moda, Slovenski govori, samo prismoda. Slovenščina: šara nerabna stara. Slovenec vsak nji uboga para.
Ko pride v prodajalno k njim ked6, doni mu že »nemščina na uhd: »Zi vinčens« gefrau ? Andrs niks? Imamo tu d' kute ocvibi — biks.
In to se ponavlja, naj pride 'z Lnivca ked6, Tabra al clo Skiepelivea. Ce pride žandar pa al' iinancir. je tudi skupaj že ves hudir.
A kje se je nemščine »punca« učila, saj ni v nemško šolo hodila ? Uprašal kedo bi, a znano je vsem, da prodajala je slive v Kočevji ljudem.
Zato »Brivec« učeni, mogočni to »punco« zročim britvi ročni. Ce pa poboljšala ne bode se s tom. v kratkem sporočil al' pisal T; bom.
B. J.
Ribniški rešetar.
Pred najkaj lajti, vajš, drag Brivc ! dene pozeab' m t' povajdat, k s'm akiili svet'ga Jakopa ne Luaki ju Trajbja po
vasjeh obžjerou ; ziitu, k'maje zeduosti žita —- povne kozouce, s'm j'm tiid raj te ne-plajtau' nu ubiidim liuove adradajau.
K' m'-je taku padlu v rokeke najkaj grošev — drabiža, s'm se pa pomaknil guor u hribe po vajseh prV Čatež — ZiCplafm na buažje puat, k' m' je b'lu uže najkaj znanu lijentam. In raj s! Naletu sm' u bližna oštarija, k' so' majli gespu-odo za goste, namr'č : Tiirnski grafuovi jn najkaj z L'bl'ane. Faj sa se'majli, nu nn-terholtali; nakar me je zaklicali damač fant, (k'sva se dunbcr poznala): Boltcžar ! pajd' lies! Le ta je dabru vajdu, de rad pijem in ne vodo. S'm pa šu. — Ta muj. prjatu jim jo fest na frmonke špilau ; mene so pa kar u srajda uzeli nu p't dali, naj j'm koj ribn'ško povajm.
J'st s'm uže mnog' skiisu, j'm povajm : 48tega laj ta s'm biu sudat na Lašk'm, puod Radeck'm komenantom s'm uporne Lahe na Piemonteze pokau, da je bilo: joj! Al' j'h je ležalu ku snuapje! — Vajš taku jo b'lu. — Tačas smo še po lašk' kričali: Evviva Radecki!
Gospuoda so kar strmajli nad moim govoram. In an mlat gaspiul je guorj ustau jn reku: »Ker ste bili v vojni tak kjaree, zaslužili ste, da tu v našej družbi izpijete še več kozarcev vina!«
Suvajde s'm piu. Buli buadi bvalen za duabre l'di! — Še ena m' je zastavu gosput, rekoč: če uganem kiilk' je star ? Jst s'm se pa kar adrajzau, nu kiilk' ? — pj a deset lajt, "—- pa še brk najmate« ! Al' so se mi smejali nu napivali na zdravje je rešetarja Boltežarja ! Pijmo ! Laj, drag Briuc! n,kl' t'ga ne pozabim. Poslavivši se ad dabrih l'di, s'm jo krenil, imajočga »puad kapo«, prek "VValdtiirna prk Prims-kaum (Primskovo), kjer je dalu z L'bl'ane najku »Slavajsku planinski! društvu puat zaznamuat; s'm pa po drevjes'li in stajnah glijedau mi tiste farbe in pršu h an'm starem gradi na Griči, pravijo. C'š, lijeti bua kaj k šef ta zame z vitrami. Pa j'h naj blu dama : k naj strajlie. K' naj bl'u lieti n'č, s'm šu pa u vas; Svabov kamenvrh, kjer landi l'dje niieaje rješeta za borovnice šišit za krble, katere pot'm na rješet'h suše jn na rajtah preeede.
B'lu je v subota. Laj! Vidim l'du it nji Primskau — zvečer — k je shuad pred žegnajem. Tiid j'st s'm se napotu v nedajlu jutru tjaguari na tisti prijazni griček, — in obustau p'r »Tabru«, k' so se naj kdaj lijenti krstjani branili pruti Tiir-ekim ruparjem. Ne vajš ! Ah kašne »zarje« (dekleta) sa mem' nas šle guari: vse n;i-lišpane jn niimihiirjeii'm rakavi, del)' jih
za danes tvoje orožje; priporočam ti pa, da si pripravljen za vsak slučaj in bodo britve bolj rezale ti priskrbim eno — oslico.
Srečno!	Tvoj Bajtjo P—a.
Iz RenČ. Videla sem ga, kako je letal brezupen okoli. Izpod velikih naočnikov tekle so mu corkoma debele blesteče solze.
Ruval si je lasč ter pošiljal iz prs globoke obupne vzdihe. Jokal je kakor mladi petletni deček, ki ga je mati pokarala.
»Ha! to ti je junak«, mislila sem si ter prijateljsko ga vprašam, po vzroku njegovega jadikovanja. — Pravil mi je na dolgo in široko, da je imel uže leto dni neko ljubico, katero je iskreno ljubil; toda ona je vlačila ga vesčasjsamo za »frok« ter ga imela za »rišervo«, In kaj misliš dragi »Brivc«, kedo je oni drugi slavni (!) junak ki ga je odtrgal iz Venerinega naročja ?»
Nihče drugi, nego oni Miž-niž, katerega so uže lansko leto nekateri poslali nekam.
Ta poprej tolikanj ošabni junak, je že stikal po vseh kotili. Povsod je vnemal srca toliko časa, dokler ni zvedel kje se največ okroglega obeta, potem pa hajdi trkat drugam. Zvedel je tudi o zgoraj imenovani ljubici ter meni nič tebi nič, — potegnil je njenega dosedanjega oboževatelja kar nemilo s prestolu ter sam »junaško« ga zasedel.
Vabim Te toraj drag'- »Brivc«, da nemudoma prideš ter da obrišeš prvemu junaku tiste preotročje, nepotrebne solze; drugemu pa pokažeš pot do potrebne olike in značaja.
Tvoja,
Vedeževalka.
K. *
Šior Šalata.
Bilo vreme malo tomu,
Pa vladao vrag po svoju, Zivio u našem domu Ko buhrezi baš u loju.
Još imade ostanaka I/, hudijeh tih vremena, Takozvanih »Sarenjaka«. Modernijeh za prav bena.
Ostalo još na životu Starog kova diplomata, Najmudriji na stramotu, Med tima »šior Šalata.«
Diplomat je to od »Cherša«, Suplja tikva veliki muž,
Koga pozna da je vrša Naša Istra baš sve uzduž.
Nije samo diplomata Več krstitelj vseg Kvarnera, Koji hoče od Hrvata, Da napravi Baratiera.
Ne služi mu zato voda Ko Ivanu Krstteilju.
Legin novac zanj je moda, Da pokrsti C ves i Velju.
Ah Bodul mudra glava Ne vjeruje tomu krstu,
Za to tužbe »šior« upravlja »Z j d o v č i č u tu Trstu
Smjermo kuca njem' na vrata I šaljc mu epistolu,
Njeka djeca svili Hrvata Talijanskom stupe kolu.
Bodul smiješee mu odvrača: »Nismo š i j o r , poludili, Da budemo vaša brača Pokršteni Poperdili.«
'Daj ti svojim bob za leču, A za radie daj Šalatu, Ali nečeš rog za sveču Ni Slovencu ni Hrvatu.
Jedan Bižive de la Boulogne.
Zob za zob.
V nekem trgu so imele gospodinje tajno sejo. Pogovori so bili jako resni, pritožbe hude. Slednjič predlaga županja, da mora od tega dne pričenši vsaka žena svojemu možu ob 8 uri zvečer skriti obuvala. Predlog je bil enoglasno sprejet.
Oče župan je prvi večer potrpel, ker ni bilo najti več obuvala. Tako so tudi drugi uradniki storili, celo okrajni soduik, pristav, zdravnik, davkar in šolski vodja: vsi kakor da bi bili enih misli so se udali v osodo zgubljenih obuval. —
Drugo jutro je županja pohvalila moža: »Vidiš Matija, kako si nocoj mirno spal, daj pojdeš ves čvrst na delo. —• Čemu to večerno kvartanje in zborovanje »pri beli lisici«. Pomisli samo koliko denarja in koliko zdravja si prihraniš«. Oče župan je pridno zahajal v občinski urad in tam delal do večera.
Neko sredo pa ne ve se zakaj, spravi Matija svoje akte in pride domov že ob treh. —
Županja vsa prestrašena mu priteče na proti: »Matija, kaj pa to, ali si zbolel da tako zgodaj prihajaš ? — Zupan pa
stopi mirno v jedilnico ter najde tam obloženo mizo vsakovrstnih boterc; bila je gospa davkarca, dob tarča, gospa sodnikova in kaj jaz vem kdo. — Nakratko vse znamenite kofetarce neimenovanega trga. — Prijetno je dišala kava in sladbki kruli na mizi, pa tudi »domino« je čakal v odprti škatljici. —•
Zupan ne bodi len, se vsede k mizi in izpije kavo svoje žene, potem pa za-drugoma še drugih šest skledic ; kruha se je tudi najedel. Zenice so osupnjeno gledale kaj župan dela. Ko je oče Matija obral vso mizo se je priklonil in odšel. — Drugi dan je to »manovro« ponavljal gospod davkar, potem zdravnik in sploh vsi gospodje očetje.
In res je pomagalo — štirinajsti večer ni bilo več skritih obuval: pa tudi gospodje uradniki niso prihajali več domu ob treh urah. — Gospa žnpanja in nje prijateljice niso več branile možem na četr-tinko Vipavca, in na večerne pogovore pri »beli lisici«. —
ooooooooooooooo
Prijatelj, ako želiš kupiti
„B R I V O A",
dobiš gra vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja: LOVRENCIC, nasproti kavarne Fabris KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra; TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Corsia Stadion blizo Leitenburga
„	Molin grande pri uliodu mestn. vrat
,.	Via Nuova in Molin piccolo.
„	ulica Barriera vecchia v hiši ka
varne Harmonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobu.
„	nasproti policije.
„ , v ulici S. Marko. „	pred cerkvi Sv. Antona starega.
tik museja Revoltella. . „	Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „	nasproti tiskarne „Edmosti" ulica
delle Poste. G.spa GASPERŠIČ, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v »Narodnem domu" v Barko vljah.
V Gorici:
TOBAKARNA Josip Schvvarz, šolske ulice.
En. Jellersich. Nunske ulice blizo
cerkve.
V Ljubljani :
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13.
„ PODREKAR, Sv. Jakoba trg štv. 8. „ 8EŠAREK, Selenbergove ulice štv. 36, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosp. JOSIP MAČEK, Glavni trg. „ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta Stv. 52. Gosp* BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4
OOOOOOOOOOOOOOO
še fotografau aparat usjeh ne obsjegu. Lej take so b'le.
Svečanost se je začela in končala. Po tej andahti smo si' pa kukr u praeesji dual u Gradišče u ana oštarija. Ze snuaps že bua s' mislim, če tud' je malu drobiža u pergament.
Tam je lej pa šiša in miizko imajo. Med pijačo smo se sprauli na plajs. Joj koku smo se vrtajli. — J'st s'm z ano lajpo piineo Špicpualko plejsan; pa m'je an paglauc ranku »fauš« biu, k' me je ona gonila — mi je nogo nastavil, da s'm pau jn obliježau.
Drugo jutro, k'm je siihe ruabe pr-mankuvali, s'm pa kar prajk Tajmance po vasjeh obžjerov prk Soderšei po driigj ruabo. Ne Kark (Krki) pri Magauc sa m' bli dali škudajlo fermentinovih žganeu ist.
Žalostno dekle.
Narodna.
Ljube sestrice vprašam zdaj vas, Sirote smo žive, kaj bode iz nas.
Veseli ta pust vzel je slovo Na laško je šel, nazaj ga ne bo.
Udovec in fant je star ali mlad, ATsak hodi naj raje sam spat
Prešentrani fantje, da ste tak trdi, Saj ste še deštri in eni mladi;
Pri peči ležite, grdo se držite, Dekleta v tugi topit se pustite. —
Že dosti let čakam za pust le živim Zastonj sv. Antonu darove delim.
Vsak<5 leto pred pustom se troštam moža Na božjo pot hodim in prosim Boga.
Deb' ga mi poslal le sam večni Bog Ce tud' je polomljen od glave do nog.
Ga hočem ljubiti da bode vesel. Sam vrag moral bi biti, dab' take ne vzel.
. Res kože sem grbe okoli bradč na glavi se vidjo že sivi lasje.
Ko b' se en takšen še dohtar dobil da bi vsaj stare dekleta mladil.
Deb' zadobile nekdanjo mladost, potem bi zmotile še koga ta post.
To me šč vendar pri srcu hladi da se dosti še takih med nami dobi.
Te bodo tud' mogle še ledih ostat In velik ploh z mano navezat na vrat.
BRIVEC
Po cestah po mestih po tečemo ž njim •lest ko stareja pojdem pred njim.
Ti Barbka in Katra pa pojd'te od zad, Ce Martin nas sreča ga primte za vrat. —
Dopisi.
Novo, društvo »Orel« v Ročinju ! Društvo »Orel« priredilo je v nedeljo ples v divnih' osmrečenih prostorih gosp. Ka-meščika. Jako nas veseli, slišati da so tako uneti, mislili smo vse drugače namreč da bodo uzeli za muzikante 6 ciganov in za plesovke 12 cigank ali hvala Bogu zbrali so take, ki niso dišali po špehu in obrnili so drugače: imeli so 3 godce namreč prvega kapelnika gosp. Staniča drugega gorjana z zablekaniin basom in tretjega benečana — Plesavke bilo so domače dekleta z Orli in z enim gosp. frakom. Sliši se tudi da so se dobro namazeli pri veselici torej te prosim dragi Brivec pridi in britev dobro nabrusi, populi jim kosmato perje in ostrži jih malo, nas bo jako veselilo.
* *
Iz skednja. O ti dlakorezar, kaj ti je da ne prideš več k nam. - Mar imaš iniluenco, ali te lenoba zmaguje? Na noge dragi, na delo. Takoj poberi vse orodje in trči k nam v Skedenj. Nabrusi še le orožja da ne mudiš časa, tvoji »aventorji« so zadovoljni vse eno, samo da jih prideš hitro ostrgat.
Ko prideš k Beniču oglasi se pri tistem znanem kosmatem gospodu, ki je tam navaden gost. Dobro ga nažajfaj in čisto ostrgaj.
Med delom svetuj mu, naj ostane raje doma in učit se »dienstreklamo« nego da na tešč hodi v Schafmanovo kavarno nagovarjat gospodarja, naj ne jemlje v svoj local ničvredne »Edinosti«, in da naj raje vzame »Picolo«, ta da je mož! i. t. d.
Kakor se bodeš sam prepričal se temu mogočnemu gospodu in njegovi — polovici 2 ure daleč na obrazih vidi, dasta trda Kranjca — Slovenca, a vendar, lomita vedno med seboj italijanščino, gotovo si jo učita eden druzega. — Na tvoje vprašanje zakaj da ne govori z našim ljudstvom slovenski, rekel ti bo—kakor vsem drugim: — »Jaz govorim, kar mi pride na jezik in nisem fa-natiko;« ti pa se mu le odreži: naj le vzame »kalmante« da si odpravi nepotrebni kašelj p roti slovenskemu jeziku. Vse jezike zna in rad govori, samo svoj materini jezik mu je toliko žolča na duši. Z
Str. 5
vsemi domačini ti ne govori — pardon — j lomi kakor samo nemško. Njegovo srce pa | bije za nemško nebesa, ker se je izrazil nekemu domačinu, da on bi raje videl, da bi bila — avstrija n e m š k a. Njegov »lep« izraz, kateremu se vsi norčujejo je — ožčia« madonna. Ko se posloviš od njega, reci mu, da ako se ne poboljša, prideš ga večkrat obriti. Pojdi dalje! Ustavi se pred kavarno in poglej na napis »Schafmanu Gastchaus«. Pojdi k gospodarju in ga gosto nažajfaj in ostrgaj da se mu bode um razvedril ker je prišel ob pamet ko je razobesil na slovenskih tleh, v naaodni vasi »s a m o n e m š k i napi s«, povedi mu da vživa edino od slovenskega ljudstva in da to Skedenjei ne potrebujeje njegove izivalne table. Žalibog da veliko domačih in tudi kranjskih Slovenccv podpira tujce. Kakor sem čul, svoja dva otroka pošilja namesto v Skedenjski slovenski vrtec v laški. Povsod so jednaki.
Dalje pokukaj v — Licpiorerio — domačina — Giovanni Suman (Suman). Vem da nisi vajen peteša, pa gospodar je kosmat, treba je da ga obriješ. Uprašaj ga na uho, ako se ne sramuje svojih domačih ljudi, da toliko časa drži »samo laški n a p i s« med tem, ko ga edino domačini podpirajo.
Opomni njegova dva spoštovanja vredna narodna vrla sina, da naj vsaj ona dva posredujeta da se laška tabla nadomesti se slovenskim napisom.
Oha ! mojster ! izročim ti tudi tri kosmatinke mišje dlake, samo da jih čisto
obriješ. Gospodični Mariji B.....i svetuj naj
ne hodi v sobo bralnega društva burke uganjat ter nadlegovati tamburaše ob času vaj — kakor so se mi mladi tamburaši pritoževali. Ako se jc menda sama odstranila od tamb. zbora, naj sedaj lepo ostane doma, ker so ji vže vsi tamburaši antipatični. Zapomni si jo Brivec !
Druga g.čna I. M. Ur. hči slovenskih starišev se drzne izraziti proti našim dekletom se «ščavi«. Brivče, zapišijo v svoj protokol, ako se ne poboljša prideš s čistim imenom na dan. Pogleda naj se naj-prvo v družinsko zrcalo.
Tretja pa je še bolj zaraščena, xv. sedaj obrijo le površno, v drugič, ko ji zraste brada, jo bodeš pridneje ostrgal.
Ta kosmatinka bila M. C., katero mrzi vse, kar je narodnega; s puhlami izrazi nadleguje poštene pevkinje ter sploh vsako narodnjakinjo. Priporoči ji, da ako se ne spreobrne, jo pri leš v drugo ostrgat. Ker vidim, da boš ponucal vso žajfo, odloži

BRIVEC
Str. 7.
POZOR!
Trst — ulica Griulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaj e se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničnr.
Zavaruj si dom in življenje. |]llllM (i\mW) B. Pdi
Najceneja kupčija
dokler je v zalogi.
2.20 gld. stane niklova — remontoir — žepnica z verižico in škatljico. 4.65 gld. prava srebrna — remontoir ura s posrebr. amer. verižico in etui. 4.90 gld. srebrna damen rem. ura z posr. verižico. 11.50 gld. prava z 14 kar. zlata rem. župnica z škat-in eleg. verižico.
Ura jo garant, na tri lota
1.50 gld. velja 6 kar. zlat. prstan s kamnom. — Pošiljatev na povzetje ali po nakaznici. — Blago, ki ne konvenira se tekom 8 dneh spet sprejme in denar vrne
Bratje Hurviz
(Eksportna hiša.)
Krakovo, Stradon 17.
Bogato ilustr. katalog ur, zlatanin in srebrnin znižanimi cenami na razpolago. —
£*"" Agentje se iščejo.
1C Pozor!
Opozarjamo one čast. naročnike, ki so nam na dolgu lansko uaročnino, da nam jo čim prej pošljejo, ker vendar ne bodo zahtevali, da se jim Brivec zastonj pošilja — Ako naročniki ustavijo plačevanje, zapre tudi Brivec svojo brivnico To je jasno kakor solnce. — Upravništvo.
'VWWVW

pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Mimi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se lia brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. —- Nepreviden je vsaJc gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lekko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 mi-459.000 gld!
Krčma
Trst ulica S. Marco štev. (>. Trst.
Podpisani priporoča slav., občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj:- se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
An t. Bn bič.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najMjšim manifakturnim Mapi.
Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo-
derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove inode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.
v Gorici
Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
Čemu v Ameriko
"""^■■■■■BBBHMMMBBBHfHBBKiBBMMI^M^.
ko si (loma laliko denarja zasluži, kdor zna brati in pisati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtik pismih z napisom: »Ne v Ameriko !« poste restante v
»©OOOOOOOOOOOtH
I. VICIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in dragim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
„Slaviselies Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slov a n s k o gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikarne bi sinel biti brez tega lista.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
_ i kavo, caj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
1	— sadje, ribe, vina itd. mmmm I
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur,"posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
'L odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
xxxxxxx
XXXXXXXXXXXXXKK
▼▼▼▼V W	f f w
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st, 1. - trst - ulica Ireueo št.1.
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno 11 zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
ndani
Fran Potočnik
gostilničar.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljaka - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
{[ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; pose bno pripo vesti, pesmi in razne p o d učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst.
>00000004
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnic-e naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec,
oooooooooooooo*
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - uiioa S. Catariia št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: CeyIon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i želežjem
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
u nraiu
reglstrorana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko nc plačuje v Trstu noben denarni zarod.
Llentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od ^obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.6G3.7tj
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.60
1895	88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaSki posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri dragih hranilnicah.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peliarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moJce — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.

i
<
Pozor!
55J

55
Pozor!
za leto 1900 je izšel.
Koledar se prodaja po knjigarnah in tobakarnah v Trstu, Gorici, Celju, Kranju, Ljubljani in na postajah južne železnice.
Cena 30 nov. (60 h. po pošti 35 nč. ^70 h.)
>
►
>