SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de mayo - 17. maja 2012
SINDIKATI
Rebalans in varčevanje
STANE GRANDA
Večina notranje in zunanjepolitičnih novic se zadnje mesece vrti okoli sindikatov. Tako v tujini, zlasti v zadolženih državah, kakor v Sloveniji. Vsakomur je jasno, da je dolgove potrebno vračati, sicer niso to, ampak »darilo« ali kraja. Enotne razlage, zakaj je svet zašel v to stanje, ni. Še manj je na svetu enotnosti glede kratkoročnega izhoda. Večina vidi glavnega krivca v bankah, še zlasti, ker so bančniki tudi najglasnejši pri določanju poti iz kriz. Težko je sprejeti, da način zdravljenja določi oni, ki je povzročil bolezen. Vladam je težko. Na eni strani nanje pritiskajo upniki, na drugi strani so njihovi državljani, ki bodo na voliščih odločali o tem, komu zaupajo.
Sindikati so načelno zastopniki delavcev in branilci njihovih pravic. Zavedajo se, da pot do nobene pravice, do nobenega zvišanja plače ni bila lahka, zato je treba krepko premisliti kdaj, kje in za koliko popustiti. Metode njihovega boja niso simpatične, saj stavke in demonstracije ne vodijo same po sebi nikamor, so pa koristno orožje za pritisk pri pogajanjih. Problem je tudi v tem, ker se na sindikate vedno lepijo stranke in posamezniki za dosego svojih sebičnih ciljev in so jim delavske pravice, delavski standard zadnja skrb. Pri nas se to najlepše vidi v onih (Jankovič), ki zagovarjajo zvišanje DDV za dve odstotni točki, kar pomeni 10% zvišanje življenjskih stroškov ob istih plačah. Pri tem bodo revni še bolj revni, bogati pa bodo to občutili manj.
Pristati na predloge vlade za izboljšanje težkih razmer ne pomeni odpuščati krivcem in ne pomeni sprijazniti se s trajnim poslabšanjem življenjskih razmer. Potrebna so zagotovila, da so ukrepi začasni, v izogib nadaljnjemu poslabševanju, da bomo v določenem času dosegli vrnitev na staro, če ne višjo raven kakovosti življenja. Poglaviten očitek vladam je, da preveč skrbijo za vračilo dolgov in premalo za več dela in zaslužka, kar bi dolžniško krizo olajšalo.
Slovenski sindikati skoraj niso doživeli demokratične preobrazbe in so pretežno v rokah starih komunističnih sil. Njihovi cilji in potrebe so jim pogosto bližji kot delavski. To je njihov največji problem. Marsikaj je v njihovih trditvah resničnega, vendar to zlorabljajo za ideološka obračunavanja, napade na zasebno lastnino, katoliške šole in Cerkev ter slovensko državo in demokracijo. Imajo težave z verodostojnostjo.
Če smo v demokraciji in razumni, se ne smemo bati delovanja sindikatov. Ne nazadnje je Slovenija tudi njihova domovina. Nekateri nas hočejo prepričati, da je bila to le komunistična.
(Po Družini)
Dobrodošli doma
Tudi za letošnje leto Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja veliko izseljensko srečanje v Ljubljani. Zato so na vse rojake po svetu naslovili sledeč poziv:
Drage Slovenke, Slovenci in vsi prijatelji naše dežele, lepo povabljeni na srečanje 4. julija v Ljubljano!
Slovenci, ki živimo v domovini, zamejstvu in po svetu se bomo tudi letos srečali v slovenski prestolnici. Dopoldanski program bo zaznamovala strokovna konferenca na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti na temo etnične ekonomije in Slovencev zunaj Republike Slovenije. Celodnevno dogajanje bodo pope-
ogled
Državni zbor je pretekli petek 11. maja z 48 glasovi za in 27 proti sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Sprejel je tudi zakon o varčevanju. Rebalans predvideva znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), presežek odhodkov nad prihodki naj bi znašal 1,1 milijarde evrov.
Z rebalansom se bodo letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot je predvideno v že konec leta 2010 sprejetem proračunu za to leto. Ta je zasnovan na občutno višjih napovedih za gospodarsko rast lani in letos, zato je njegovo izvajanje že vse od začetka leta zamrznjeno.
Za več kot pol milijarde evrov od sprva ocenjenih pa bodo nižji tudi prilivi v državno blagajno, in sicer bodo znašali 7,9 milijarde evrov.
Glede na lansko porabo se bodo odhodki znižali za slabih 400 milijonov evrov, ker pa se bodo izdatki za obresti občutno zvišali, znaša znižanje porabe dejansko približno 800 milijonov evrov.
Tega varčevanja se je vlada najprej lotila z varčnostjo pri materialnih stroških, a ker to ne bi zadoščalo, je posegla v zakonodajo, na kateri temeljijo odhodki proračuna in javnih blagajn. Tako je nastal z rebalansom tesno povezan zakon za uravnoteženje javnih financ, ki spreminja več deset zakonov in ga je DZ pretekli petek sprejel.
Z rebalansom je predvideno krčenje pri skoraj vseh uporabnikih in na praktično vseh področjih, od socialnih transferjev prek investicij do sredstev za izobraževanje, znanost in kulturo.
V razpravi o rebalansu v četrtek in petek so koalicijski poslanci rebalans označili kot nujni ukrep in predpogoj za nadaljnjo gospodarsko rast, opozicijski poslanci pa so predlaganemu rebalansu nasprotovali, med drugim ker da je nerealen ter tudi neusklajen.
DZ tudi podprl novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2011 in 2012. Gre za zakon tehnične narave, katerega glavni namen zagotavljanje izvajanja proračuna oziroma sprememb, ki so bile predvidene z rebalansom proračuna.
Varčevalni ukrepi, ki jih predvideva nova zakonodaja, posegajo na številna področja, med drugim tudi v plače in druge prejemke javnih uslužbencev. Glede na dogovor, ki ga je vlada dosegla s socialnimi partnerji, se bodo plače z junijem znižale za osem odstotkov, hkrati pa se bodo odpravila plačna nesorazmerja.
Iz zakona o varčevanju pa so poslanci z dopolnili izvzeli spreminjanje normativov in standardov v vzgoji in izobraževanju, pa tudi sporno določbo glede spreminjanja upokojitvenih pogojev za moške.
So pa v zakon vključili dopolnilo, ki predvideva zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) v letu 2014, v primeru, da bo primanjkljaj državnega proračuna znašal več kot tri od-
stotke bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem se DDV ne bi smel dvigniti za več kot tri odstotne točke.
Da se zagotovi mirno izvajanje ukrepov, je bil potreben predhoden dogovor s sindikati. Kar sedem tednov so se vlekla pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, a s podpisom stavkovnega sporazuma med obema stranema je v četrtek postalo jasno, da referenduma o varčevalnih ukrepih ne bo. Večina sindikatov je namreč pristala na 8-odstotno znižanje plač, dogovor pa se nanaša na približno 140 tisoč javnih uslužbencev. Minister Andrej Vizjak je zagotovil: »Vlada do konca prihodnjega leta ne načrtuje posegov v plače uslužbencev v javnem sektorju, tako da pod tem sporazumom ni nikakršne zarote.« Letos naj bi z ukrepi privarčevali 500 milijonov evrov. Zadovoljen je bil tudi sindikalist Branimir Štrukelj: »Ohranili smo tudi številna delovna mesta s svojimi pogajanji, res pa je, da smo pristali tudi na začasno zniževanje plač. To smo storili v dobro vseh v naši državi.« Stavka večine sindikatov je tako končana in bo po sporazumu tudi plačana. Sedem izmed 21 sindikatov sporazuma ni podpisalo, a to lahko storijo naknadno. Policijska sindikata tako nadaljujeta stavko. Pogajanja o normativih in standardih se bodo nadaljevala v okviru socialnega sporazuma, vlada pa upa, da bo s preostalimi sindikati čim prej dosegla ustrezen dogovor glede varčevalnih ukrepov.
Herojski Baraga
strili slovenski glasbeni, plesni in gledališki nastopi na odru v središču mesta ter stojnice s tipičnimi slovenskimi izdelki in s predstavitvami slovenske kulture, ki živi tudi zunaj meja domovine. Vrhunec dneva bo večerni sprejem pri ministrici Ljudmili Novak v Narodni in univerzitetni knjižnici ter poučne razstave o življenju in delovanju kanadskih Slovencev.
Dragi rojaki, dobrodošli doma!
Srečanje skupaj pripravljamo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, nevladne organizacije Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres, Rafaelova družba in Združenje Slovenska izseljenska matica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Narodna in univerzitetna knjižnica.

Papež Benedikt XVI. je podpisal odlok o priznanju herojskih kreposti Božjemu služabniku Frideriku Ireneju Baragi. S tem je odprta pot za njegovo beati-fikacijo.
Božji služabnik Friderik Irenej Baraga se je rodil 29. junija 1 797 v Mali vasi pri Dobrniču v Sloveniji. Tam je preživel prvi dve leti svojega življenja, nato je nadaljnja zgodnja leta skupaj z rodnima sestrama živel v trebanjskem gradu. Študiral je na Dunaju. Po končanem študiju prava se je vpisal v bogoslovje. Leta 1821 je stopil v ljubljansko semenišče in bil leta 1823 posvečen v duhovnika. Pastoralno delo je opravljal v Metliki, kjer je dokončal molitvenik Dušna paša, ki je do leta 1905 izšel v približno 120 tisoč izvodih. Po predhodnih pripravah je 18. januarja 1831 prispel v Cincinnati kot misijonar, evangelij je oznanjal med severnoameriškimi Indijanci plemen Otava in Očipva. Poleg tega je Baraga Indijance učil brati, pisati in obdelovati polja. V škofa je bil posvečen 1. novembra 1853. Umrl je 19. januarja 1868 v Marquettu v ZDA. Zaradi zglednega in strogega življenja so ga mnogi spoštovali in se mu po smrti začeli priporočati v raznih potrebah.
Združenje, ki si prizadeva za razglasitev Barage za
blaženega in svetnika, je bilo ustanovljeno leta 1930. Postopek za njegovo beatifikacijo se je začel leta 1952. Postulator postopka je Andrea Ambrosi. Kon-gregacija za zadeve svetnikov je najprej pregledala dokumentacijo o Baragovem življenju in krepostih, njegove spise in spise o njem ter potrdila upravičenost postopka za ugotavljanje njegove svetosti.
Zdaj je na vrsti škofija Marquette. Trenutno preiskuje čudež na Baragovo priprošnjo - ozdravel naj bi bolnik s tumorjem na jetrih. Škofija je ustanovila komisijo, ki bo preiskalo domnevni čudež. Ta bo veljaven, če znanost ne bo mogla razložiti ozdravljenja in če bo ozdravljenje res mogoče pripisati priprošnji škofa Barage. Če bo to obveljalo kot najverjetnejši razlog ozdravljenja, bo v postopku za beatifikacijo pridobljen ključni dokaz o njegovi svetosti pred Bogom, kar bi bil tudi odločilen korak naprej k razglasitvi za blaženega.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
»Umetniki« in Al Capone
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Dobra dva tedna nazaj smo se odpravili k nedeljski maši v Strunjan. In na izlet do dela slovenske obale, ki je še nismo obiskali. Mimogrede še omemba, da letos v Strunjanu praznujejo 500-letnice. V noči med 14. in 15. avgustom 1512 se je pri vratih stare cerkvice prikazala Marija čuvajema vinogradov Giovanniju Grandiju in Pi-etru di Zagabria. Po tem dogodku se je cerkev preimenovala v »Sveta Marija od Prikazanja« (Santa Maria della Visione). Kmalu je postala najpomembnejša istrska božja pot, ki se je priljubila vsem, tudi oddaljenim romarjem in obiskovalcem.
Sprehodili smo se tudi po vrhu klifa (acantilado), na katerem je bel kamnit križ, ob katerem je lep razgled po slovenskem morju. Strunjanski kamniti votivni križ so po zaobljubi na tem mestu prvič postavili mornarji in ribiči že leta 1600, da bi jih varoval na morju.
Križ beleži v svoji bližnji preteklosti tudi žalostne dogodke. Pred desetimi leti sta kipar Dean Verzel in fotograf Goran Bertok (oba se imata za 'umetnika') zažgala križ in bila zaradi tedanjega dejanja kazensko ovadena, vendar sta bila kasneje na sodišču kontroverzno oproščena.
Za 500-letnico so se zbrali dobri ljudje, ki so križ temeljito prenovili in odpravili posledico požiga.
Kaj se niso nekateri, ki si domišljajo, da so umetniki, pa so enostavno barbari v najslabšem pomenu besede, spet lotili križa? Nisem mogel verjeti. A tako je: letos je isti Dean Verzel spet zažgal križ, to pot pa je z njim sodeloval pesnik in filozof Andrej Medved, ki je ob gorečem križu povedal svojo pesem. Kot se sprašuje komentator na strani spletnega časopisa Časnik: »Me prav zanima kdo financira ta dva primitivca?! Po katoliških simbolih lahko pljuva vsak, ki ima 5 minut časa in se v imenu neke kvazi 'umetniške svobode' nič ne zgodi. Skrajni čas, da pristojni organi opravijo svoje delo kot je treba.«
Žal med pristojnimi organi ni najti osebe, ki bi bila pripravljena stopiti zlikovcem na prste, ker so večinoma še iste baže, kot so bili to tisti, ki so dogodek obravnavali pred desetimi leti. Naj se ljudje, ki imajo smisel za vero in verske simbole, še toliko pritožujejo in iščejo pravice pri »pristojnih organih«, ne vidim dosti verjetnosti, da bi te požigalce in Nerone kdo zaprl, oglobil ali kako drugače prisilil k pameti ali vsaj k previdnosti. Nekateri se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi se na tak način kdo lotil npr. kipa Borisa Kidriča na parku Sveta Evrope. Pa je vprašanje bolj retoričnega značaja, ker bi »pristojne oblasti« tega ne obravnavale kot umetniški izliv dveh zanesenja-
kov, ampak bogve kakšno žalitev itd.
V	tem primeru bi prišlo zelo prav tisto o svinji in onemu, ki ji daje jesti. Tudi na to se drugi komentator priduša: »Vlada RS bo morala ta-kozvane umetnike tipa Verzel in Medved takoj odklopiti od kulturniške pipice! Ne more biti kultura, kar imajo vsi narodi za antikulturo. Ne more biti kultura naročen, hujskaški primitiven, plačan akt barbarstva. Kajti ta dva izprijenca pljuvata po kulturi naših dedov, po naši kulturi. Naj enkrat gresta in zažgeta koran, in pred njima bo za vedno mir!« No, toliko imata le strahu pred odhodom s tega sveta, da se nad koran ne bosta spravila. Nimata onega, kar bi morala imeti.
V	ZDA niso mogli priti do živega mafiji. Pa ne zato, ker bi pristojni organi bili privrženci alcaponske bande. Niso ji mogli do živega, ker jim ni bilo mogoče dokazati vseh grozot, ki so jih Al Capone in kolegi počenjali. Mafijci so prišli za rešetke šele takrat, ko so jim dokazali davčno utajo, torej nekaj čisto drugega.
Tako je tudi s sežigom strunjanskega križa. Križ stoji v naravnem rezervatu Krajinski park Strunjan, kjer je točno določeno - iz naravovarstvenih razlogov - kaj se sme in česa se ne sme. In med temi predpisi je prepoved prižiganja ognja na krajih, kjer ni izrecno dovoljeno (npr. na prostorih za kampiranje). Le v tem primeru, ker prisegamo na ekologijo in na varovanje narave (veliko bolj kot na človekove pravice, ki jih imajo verujoči zemljani) - le v tem primeru je mogoče pričakovati, da bo tovrstnim 'umetnikom' prisojena kazen.
Nekoč se bodo morali spametovati in spoznati, da niso delali prav. Če ne prej, na sodni dan dopoldne, a bojim se, da bi bilo lahko prepozno.
GB
Obiski slovenskih literatov
V zadnjih dneh smo imeli kar naval literatov iz Slovenije. Če ne vključimo Eve Petrič, ki ni prišla tokrat kot pisateljica, in tudi ne Cecilie Prenz, čeprav je tesno povezana z književnostjo, lahko še vedno naštejemo kar lepo število: Aleš Šteger, Lila Prap, Aksinja Kermauner, Mojca Kumer-dej, Lado Kralj, Vesna Milek ... in še nekaj spremljevalcev, kot na primer (že) legendarni igralec Boris Cavazza, o katerem je ravno Milek napisala življenjepis. Branja in predstavitve so se vrstile na buenosaire-ški univerzi, Slovenski hiši, knjižnem sejmu, v mestih Rosario in La Plata, v Casa de la Lectura, knjigarni El Ateneo (Splendid) ... Tako množične prisotnosti, mislim, da še ni bilo v Argentini. Kot zanimivost je primerno omeniti Štegerjev »Berlin« v prevodu v ka-stiljščino Florencie Ferre, in pa število knjižic za otroke Lile Prap, ki so bile seveda že prej tu na trgu, a sedaj so imele še posebno predstavitev.
In ko govorimo o pisateljih, naj še omenim, da je Brane Mozetič povabil Julio Sa-rachu na delavnico Centra za slovensko književnost v Sežani, kamor tudi gre konec maja. Tam se dobijo pesniki in prevajalci in raznih krajev sveta. Tako, da tudi malce povrnemo, in gre tudi mala reprezentanca iz Argentine v Slovenijo.
Rok Fink
Idrijski rudnik na Unescov seznam
V Unescu so objavili strokovno poročilo o vlogi za vpis idrijskega rudnika živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine.
Poročilo je pozitivno, kar velja za dober korak naprej v dolgoletnem procesu prizadevanj za vpis rudnika na Unescov seznam. Končna, politična odločitev bo sprejeta na sestanku Unesca v začetku severnega poletja.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v Bruslju pozitivno oceno kandidature ocenil kot »dobro novico« in »pomemben korak«. Obenem je opozoril, da to ne pomeni, da je proces končan in da je idrijski rudnik že uvrščen na Unescov seznam. »Lahko pa še z večjim optimizmom gledamo naprej,« je poudaril.
Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden.
Strokovni organ Unesca Ico-mos je v poročilu ocenil, da njihova analiza upravičuje vlogo za vpis idrijskega in španskega
rudnika na Unescov seznam svetovne dediščine, saj je dokazana izjemna univerzalna vrednost obeh rudnikov. Icomos tako »priporoča«, da se idrijski in španski rudnik živega srebra vpišeta na Unescov seznam svetovne dediščine.
Minister Turk je v četrtek, 10. maja v Bruslju izrazil upanje, da bo poročilo pozitivno in nakazal, da v tem primeru pričakuje tudi pozitivno končno odločitev na sestanku Unesca v Sankt Petersbur-gu v začetku poletja.
Z vpisom rudnika na Unescov seznam bi Slovenija to svojo industrijsko in tudi kulturno dediščino po ministrovih besedah dodatno zaščitila in ustvarila še eno točko, zanimivo s turističnega in gospodarskega vidika, obenem pa bi si s tem naložila tudi nekatere obveznosti.
Z vpisom bi se namreč Slovenija, ki ima po ministrovih besedah veliko objektov, spomenikov, gradov in industrijskih objektov, ki niso dovolj dobro vzdrževani, med drugim zavezala, da bo za spomenik skrbela bolje..
Mirno lahko rečemo, da se položaj zapleta. Opazovalci političnega življenja so to že napovedovali. Zaplet je posledica vladnega nastopanja. Geslo vladajoče skupine je »Hočemo vse« (Vamos por todo). In taktika je nenehen spopad. Če pa se kakšna fronta umiri, je treba odpreti novo. A nenehno bojevanje proti vsem in vsemu, kar se stoodstotno ne pokorava navodilom in željam, končno pripelje v stanje, kjer je skoraj nemogoče obvladati vse dejavnike. Nekaj takega se dogaja sedaj.
Scioli se je zbudil. Daniel Scioli je poznana osebnost v Argentini. Svetovni prvak v tekmovanju motornih čolnov je stopil v politiko ob roki Menema. Sodeloval je z Duhalde-jem in bil podpredsednik pod Kirchnerjem. Nato je vodil provinco Buenos Aires in je sedaj njen guverner že v drugem mandatu. Če ga hočemo politično orisati, moramo reči da je »lojalen in poslušen« do Kirchnerjev. Pokoril se je pokojnemu predsedniku in nato njegovi ženi, sedanji predsednici. Česa vsega ni pokorno storil, koliko stvari požrl! A nikdar se ni hotel »izkrcati« in kirchneristič-ne barke. Vendar nikdar ni bil primerno upoštevan, še manj nagrajen. Višek nasilja z njim je bilo gotovo imenovanje njegovega sedanjega podguvernerja. Mariotto je pristal v provinci po izrecnem ukazu gospe predsednice. Od samega nastopa je v vsem bojkotiral Sciolija in zavzemal vedno bolj obširna področja oblasti in vpliva. Član skupine »La Campora« je osvajal vplivne župane, bodisi s ponudbami državne denarne podpore, bodisi s pritiski in grožnjami. Scioli je videl, kako mu podguverner iz-podkopava oblast in vpliv. Vse je prestal, z vsem je po-trpel. Vse daroval na oltarju neke morebitne milosti, da če predsednica ne bi mogla doseči ustavne reforme in tretjega mandata, bi on postal vladni predsedniški kandidat. Sedaj se je prebudil in videl, da mu lahko vsi načrti, ki so temeljili na zaslugah in lojalnosti, splavajo po vodi. Zato je storil edino, kar mu je kazalo: javno je razglasil svojo skrito željo in skrit namen: predsedniško kandidaturo. Seveda je zagorelo. Vsi vladni glasniki so planili po njem in napeto stanje, ki je tiho ždelo v prvi argentinski provinci, je prišlo na dan. Napovedana je vojna, posledice pa so nepredvidljive.
Sindikalisti se puntajo.
Napetost raste tudi na delavski fronti. Do lanskega leta je glavni tajnik CGT (Hugo Moyano) skrbel, da
zahteve povišice plač niso presegale vladnih meja. A sedaj je Moyano padel v nemilost in mu žagajo prestol. A ni tako enostavno. Vlada je pripravila njegov padec in mu že izbrala naslednika: kovinski vodja Calo. A ta je te dni organiziral stavko v podporo zahtevi 30% povišice, ko je vlada naročila, naj se povišice sučejo med 18 in 20%. V vladni palači je zagorelo. Isti dan je predsednica v posebnem nagovoru pozvala sindikaliste, k »pameti« in jih napadla, češ, da skrbijo samo zase, ne za delavce, in da živijo v palačah (kar je res). Hitro so ji odgovorili, da »tudi vsi predsedniki ne živijo kot Mujica«, urugvajski predsednik, znan po svoji skromnosti. Opazka je letela na predsednico samo, njena posestva in palače. Seveda, Calo ni več vladni kandidata za vodstvo CGT. Sploh je med nasprotniki Moyana tak prepir, da se kljub večini delegatov ne morejo ze-diniti v imenu novega voditelja. Vprašanje delavskega vodstva ostaja odprto,
Dolar pa raste, ker ga ni. Res; ni načina da bi človek po legalni poti prišel do dolarja. Davčna uprava je ukinila vsako prodajo dolarjev. Zato cena na črnem (vzporednem) trgu nenehno raste. Številke so namreč kar grozljive. Vlada se je v Centralni banki doslej izposodila že okoli 35.000 milijonov ameriške valute. A letos bo potreba dolarja presegla vse meje. Samo za uvoz goriv zaradi energetske krize bodo potrebovali dodatnih 12.000 milijonov. O zunanjem dolgu se zaenkrat sploh še ne govori. Razne podpore rastejo iz dneva v dan a državna blagajna je prazna. Soja sicer dosega rekordne cene, a suša je prizadela letino in seveda izvoz. Medtem pa energetska presnova še spi. Porajajo pa se znaki, da bo vse skupaj težje kot je kazalo. Provinca Chubut je razpisala ponudbo za izkoriščanje nekaterih ležišč, ki jih je odvzela Repsolu še pred podržavljenjem, pa ni bilo nobene ponudbe. Jasno; kdo bo vlagal denar, če ne bo smel razpolagati z dobičkom. Zato se bodo tudi zavlekla pogajanja, ki jih država vodi z ameriškimi petrolejskimi družbami. Zahteve so jasne: mednarodne cene na izčrpana goriva in možnost prostega razpolaganja (tudi pošiljanja v inozemstvo) presežkov. Da pa je mera težav polna, je bila proti podpredsedniku vložena tožba o protizakonitem bogatenju za časa, ko je bil gospodarski minister. Postopek je že v teku. Gotovo iz te moke ne bo kruha, a grenka je ta moka.
CARAPACHAY
52. obletnica doma
Gospa Pavlina Dobovškova -devetdesetletnica!
Hladen, oblačen a vseeno prijeten je bil 6. maj, dan, ko smo v domu praznovali 52. obletnico ustanovitve. Slavje se je začelo dopoldan z dviganjem zastav in pozdravom predsednika doma, g. Francija Korošca, ki je izrazil dobrodošlico vsem, ki so prišili, da bi z nami praznovali. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval naš dušni pastir, mons. dr. Jure Rode. Po maši so bili vsi gostje deležni slanikov in medice. Za kosilo smo pa tokrat imeli kuharja, Toneta Komarja, ki je rade volje prevzel to nalogo in si dobil sodelavke za pripravo okusnih jedi.
V zadnjih letih se je življenje v domu popestrilo saj imamo kar nekaj aktivnih skupin, ki se zbirajo čez teden: gledališki odsek, folklorna skupina Maribor, balinarji, fantje in dekleta, ter seveda naša slovenska šola Josipa Jurčiča. In to nas zelo veseli. Opažamo, da naš dom raste in se zvestoba slovenstvu ohranja iz roda v rod.
Malo čez četrto uro je začel kulturni program s pozdravom predsednika Zedinjene Slovenije, g. Francija Žnidarja, ter veleposlanika RS Tomaža Mencina. Bili smo veseli ker so nas tudi obiskale ga. Darja Mencin, ga. Petra Kežman ter ga. Lila Prap, znana slovenska ilustratorka, ki je bila na obisku v Buenos Airesu.
Osrednja točka kulturnega programa je pa bila igra »Zakonci stavkajo«. Avtor je J. Pohl, režijo je imel na srbi Jože Jan. Gledališki odsek se je tudi zahvalil Uradu za Slovence v
Andrej Klemen, Marta Vodnik Jan, Nadja Jan, Marjeta Seno-vršnik, Veri Žnidar, Jure Komar, Tone Komar, Lenči Klemen Komar, Ani Klemen Boltežar, Damijan Ahlin, Damijan Cuny, Jože Jan, Emil Jan, Paulo Sušnik) in režiserja posrečeno in lepo podana v šaljivi odrski predstavi. Zato je pri občinstvu žela veliko smeha. Vsi igralci so bili deležni močnega aplavza in seveda tudi našega priznanja in hvaležnosti za ves trud, ki so ga imeli že od decembra lanskega leta ko so začeli z vajami. Pozna se veselje, ki ga čutijo do nastopanja, saj so se izkazali kot izredno dobri igralci prav vsi.
Po burnem ploskanju so sledile zahvale vsem, ki so na katerikoli način pomagali: Tonetu Komarju in sodelavcem za kosilo; Jožetu Janu in igralcem za bogat kulturni program; gospe Nežki Fric za izdelavo šopkov za goste, mladini doma za pripravo in po-spravo prostorov, itd.
Na koncu smo pa vprašali (sami sebe in tudi obiskovalce) če se zavedamo kaj resnično pomeni beseda dom? Dom je pravzaprav tam, kjer sem jaz lahko jaz. Kakšen je naš dom, kjer se najraje zadržujemo, se v njem dobro počutimo in kaj je tisto kar vpliva na dobro počutje? Kaj po vašem mnenju naredi dom?
Dom smo mi vsi, vsi ki se tukaj družimo. Od nas vseh je odvisno, če bomo v tem domu, »našem Karapačajskem domu« gojili še naprej slovenske vrednote, slovensko pesem, naše
Nastopajoči pozdravljajo po nastopu
Zamejstvu in po Svetu ker jih je finančno podprl ter s tem pripomogel, da se je igra lahko predstavila na obletnici.
Ženske v majhni slovenski vasi se odločijo, da bodo stavkale, ker njihovi možje vse preveč časa preživijo v gostilni, kjer imajo novo natakarico Hanco. K uporu jih je nagovorila županova žena, ki je tako bogaboje-ča in krepostna, da je to že kar težko verjeti. (Bog nas greha obvaruj!). Stavki se pridružita tudi žena starega kovača in njena snaha, saj verjameta županji, da se je treba boriti za čednost in zakonsko zvestobo njunih mož. Pa kaj, ko ni vedno vse tako, kot zgleda ...
Celotna izvedba igre je po zaslugi igralcev (Frido Klemen,
navade, običaje ... če bomo zanj skrbeli in se žrtvovali, živeli z njim in mu pomagali rasti ... Hvaležni smo za ta dom kjer smo resnično doma, vsem, ki so ga podpirali, gradili, vložili vanj del slovenskega srca in duha. Mislim, da smo bili vsi istega mnenja, da je resnično tako ...
Po programu nas je ponovno razveselil naš domači ansambel ob zvokih slovenskih melodij. Seveda je bila na razpolago tudi dobra hrana in pijača.
Nekateri so plesali, drugi samo poslušali, spet drugi klepetali kar dolgo v noč.
Hvaležni smo vsem, ki so prišli; vsem, ki so nam izrazili podporo in nam stojijo ob strani. Čeprav nas je malo, delamo
z veseljem: vse iz ljubezni do prelepe, drage Slovenije. Upamo, da se to pozna. Naša želja pa je, da nam ne bi nikdar zmanjkalo moči in vztrajnosti, da bi mladina prejela doto spoštovanja, veselja, delavnosti in ljubezni do naše slovenske skupnosti. Z božjo pomočjo, vztrajnostjo in prostovoljnim delom bomo lahko praznovali še veliko obletnic. Iz srca želimo, da bi bilo tako!
Marjana Pirc
Bogati smo
Iz pozdrava predsednika Zedinjene Slovenije, Francija Žnidarja, na obletnici v Cara-pachayu.
Slovenski skupnosti v Cara-pachayu želim vse najboljše za novo obletnico bogatega obstoja. Rečem bogatega, ker se verjetno sami ne zavedamo kaj pomeni v današnjih časih delati v skupnosti. Delati za iste namene, vzeti si istočasno proste trenutke za vaje, za seje, za molitev, za pomenke, za razvedrila, za vzdrževanje skupnih prostorov ali za pomoč sosedu, ki je lahko v zadregi. Vse to recimo »današnji civilizirani družbi« enostavno manjka, in gotovo bi bil današnji človek manj sebičen, egocentričen in zaprt, če bi večkrat pogledal okrog sebe.
Torej smo bogati, ker smo
V	V • I ■•<•	v v	v
še zmozni deliti naš cas, našo besedo in naše delo z drugimi.
Kako naj sprejemamo inovacije o družinskem redu, ki nam jih moderni tokovi družbe hočejo vsiljevati, ko pa na tem odru starši istočasno vadijo igro skupaj z otroki, ko mati in hčer pripravljata kosilo, ne le za svojo družino, ampak za več desetin gostov. Kako bo družina zamrla, ko pa mati uči sina ali nečaka v naši slovenski šoli, ko mladina radovoljno pomaga kadar se jo naprosi, ko na sejah starši in njihovi otroci skupaj obravnavamo in rešujemo domove zahteve, ko pred oltarno mizo skupaj molimo stari starši, starši in otroci. torej smo bogati, ker smatramo družino kot prvo in naravno celico človeške družbe.
Ko se v tem domu prebujajo nove moči, in skupnost dobiva novo dinamiko, vam iskreno želim, da bi ohranjali slovenstvo tudi preko slovenske besede in drugih pristnih navad. Delimo z otroki bogastvo, ki je bilo nam izročeno, da bodo bodoči rodovi še naprej črpali dobrote obeh kultur.
Pred kratkim je ga. Linca - tako po domače je zvenelo ime že od zmeraj - dočakala visoka leta - 90,
a ne s prekri-žanimi roka -m i ; ravno naspro-t n o ! N i h -če ji ne bo prisodil po videzu, še manj po delavni zmožnosti. Njeno delavno področje je bilo obširno, čim je spoznala pot, ki ji sicer ni bila namenjena po šolski izobrazb, kot neštetim rojakom, a je »zavihala rokave« in poprijela za delo z vso njej lastno vnemo. Slovenska hiša na Ramon Falconu ji je bila najbližja, saj je namreč živela v njeni bližini s soprogom pok. dr. J. Dobovškom, hčerko in tremi sinovi; danes že vsi na svojem! »Hvala Bogu« pripomni hvaležna mama, ki ne more pozabiti dveletne pri-morane ločitve od moža in očeta prvorojenca! Tukaj, daleč od njene drage domovine sta znova zasnovala svojo lepo družino!
Resnično so bile njene »rojenice« zelo radodarne in jo obdarile z
mnogimi darovi, da je zmogla udejanjiti zamisli izven svojega doma. Sodelovala je z ljudsko šolo od prvih začetkov in srednješolskim tečajem, prevajala članke iz nemščine za Svobodno Slovenijo ali prispevala svoje, tako za časopis ali našo revijo Duhovno življenje. Predavala je po krajevnih domovih teme sodobnega življenja - obenem pa se je trudila ohranjati vse slovensko: običaje, navade, jezik in petje - z eno besedo, kot je rekel kardinal dr. France Rode, »Stati ino obstati!« Vse po naše, je ponavljala ob raznih načrtih in pripravah.
»Punčica njenega očesa« pa je še danes Zveza slovenskih mater in zena, kateri je bila ena izmed petih žena glavna pobudnica in tudi 45 let le tej predsednica! V naši skupnosti edini primer! Vedno izvoljena po pravilniku. Koliko in kaj smo pridobile vse brez izjeme, vemo sodelavke in njeni dragi sorojaki. Vsi gospo poznajo, radi jo pozdravljajo in segajo v ponujeno roko ...
Iz iskrenega srca (simbol ZSMŽ) nam vre nešteto želja za osebni praznik, ki si ga upamo deliti vsaj s toplim domačim voščilom; po stari slovenski navadi; preprosto, enostavno, prisrčno:
vse najboljše in še na mnoga zdrava leta! Bog daj! Pa hvala za vse!
I.F.
v v
NASE SOLE
Srečanje otrok z Lilo Prap
V ponedeljek 30. aprila je Slovensko veleposlaništvo v Buenos
Airesu organiziralo srečanje otrok slovenskih sobotnih šol z ilustra-torko Lilo Prap, ki se je nahajala v argentinski prestolnici in se aktivno udeleževala knjižnega sejma (Feria del libro). Slomškov dom je prijazno ponudil svoje prostore. Čeprav je bil dela prost dan je dosti staršev ali starih staršev pripeljalo svoje otroke, da bi se srečali s slovensko umetnico svetovnega slovesa, čigar knjige so tudi del naših domačih ali šolskih knjižnic.
Srečanje je bilo kar razgibano. Nekatere knjige je predstavila umetnica sama in vzpostavila stik
z otroki, ko jim je v knjigi Uspavanka za živali pokazala in povedala, kako pojejo svojim mladičem razne živali. Kako pojejo ptički, mucke, krave, kače in druge živali. Ali pa v knjigi Zakaj?, z vprašanji na značilnosti živali: zakaj ima ze-
bra lise, zakaj ima žirafa dolg vrat, zakaj in še zakaj. V njenih knjigah so tudi nekateri odgovori, tudi od znanstvenikov, vendar vprašanje samo dopušča še in še odgovorov, kolikor jih premore otroška domišljija.
Lila je tudi pokazala video ki ga je snemala japonska televizija, vendar na vso žalost nismo imeli pravilne aparature, da bi se razumela njena zgodba v japonščini.
Prišel je čas splošnega sodelovanja. Otroci so dobili liste in krede, da so lahko sami pokazali, kaj oni znajo risati, kakšno žival bi si sami izbrali za svojo zgodbo. Manjši so kar hitro dokončali svoje delo in veselo pohiteli na dvorišče, šolarji iz višjih razredov pa so lepo dokončali svoje umetnine in se pod vodstvom Helene Klemenc in Irene Žužek, nam že znanih umetnic iz raznih slikarskih razstav, potrudili do potankosti izdelav in pokazali, da bi tudi sami lahko postali ilustratorji svojih povestic.
Popoldan se je veselo končal ob čaju in alfajorjih, ki so jih postregle mamice otrok Slomškove šole. Vsem, ki so se udeležili popoldneva, predvsem pa voditeljici Slomškove šole ge. Mateji Hribar Šmalc, ge. Darji Zorko Mencin ki je pripeljala go. Lilo Prap, najlepša hvala za prijetno in koristno srečanje.
a.j.
UTRIP - Glasbena povest za otroke vseh starosti
»Toplega jutra je modro poletje ... Angel od tod je na zemljo poslan, da svetu bi on vse
barve poživel ... Presenečen z dvoličnostjo vesoljnega čara, je brž razumel za kaj gre njegova naloga v deželi podnebja: bodi poklicu zvest: pobarvaj svet...
Angel je globoko vzdihnil in se odločil, da se končno spravi na delo. Ko se je po nekaj urah barvanja privoščil odmor in se ozrl nazaj, da bi ocenil svoje delo, je občutil globoko razočaranje ...
Angel je tedaj pustil svojo paleto ... in vrtoglavo začutil svetovno vrtenje. Pa zakaj bi si belil glavo, prav tako se naprej svet vrti. Raje pustil bom vse kar tako, z njim tudi jaz se vrtim ...
Zapleten v vrtinec je angel bil odstranjen daleč proč ... Kdo zapira moje oči in zakaj? Kdo izbrisal barve je čistosti? Ni poti. Kdo pelje me nazaj? Kdo ozdravil bo bolest sleposti?...
Približa se nevihta, tema spremlja jo, črni oblak zakriva žarke in nebo ...
... spusti se in reki se vdaj, naj pripelje ona te nazaj. Ko ne veš kam vodijo poti očisti oči in spomni se kdo si ...
V uho tišina govori ...
... V skrivnostnem dnu morja se pojavi žar, ognja luč objame me kot nihče nikdar... mila luč ogrne me v svetlobo nežni zrak poljublja mi obraz, ...«
To so izbrani verzi glasbene povesti, ki sta si jo zamislila Martin Sušnik in Magdalena Jerman. V malo več kot uro dolgi pripovedi, in v obliki CD plošče, lahko spoznamo življenje angela in njegova čustva. Povest nam natanko opisuje kraje in trenutke, nas popelje v svet brez barv in brezčutja.
Vsebuje bogato književno besedilo. Opazi se, da jima slo-
venščina ni tuja, da obvladata jezik in njegovo strukturo. Ni domača pripoved, je pravi literarni zaklad. Vsaka beseda je dobro premišljena in postavljena tam, kjer mora biti. Ne opaža se ponavljanja brez-miselnih besed in uporaba pridevnikov je odlična. Povest je razdeljena na dva dela. V prvem delu nam avtorja predstavita glavno osebo in njegove prve utripe. Ta del vsebuje sedem poglavij in sicer: Utrip sveta; Dvoličje; Barve; Delovanje; Vrtenje; Sle-post in Veter. V drugem delu pa nam v šestih poglavjih razlagata o temni strani angela in o njegovem boju do luči. Ta poglavja so: Nevihta; Nezavest; Reka; Slavec; Morje in Nov utrip.
Novost te povesti je v tem, da sta, poleg besedila, tudi sama komponirala glasbo. Glasba je privlačna in nam v vsakem poglavju prikaže čustva, ki pridejo na dan preko različnih akordov in melodij. Očitno, da je Martin ljubitelj glasbe vseh vrst in da ima Magdalena močan vpliv muzikalov. Zanimivo je, kako sta s svojim skupnim delom ustvarila nove melodije. Ko jih
poslušam lahko rečem, da me začasno spominjajo na druge sodobne avtorje. Ne mislim na to kritično, temveč kot zanimivost, saj sem omenil, da sta združila različne sloge in ustvarila novega. Glasba bi lahko pripadala kakemu muzikalu Sir A.L. Weberja ali pa ustrezala kaki skladbi Tre-vorja Morrisa (znani avtor za filmske predstave). Brezdvo-mno imata velik talent ter ogromno idej. To je njuna prva skladba. Čutim, da sta želela podati vse kar imata. Morda ima vsako poglavje svoj stil, nisem pa opazil, kateri stil naj bi povezoval vse dele. S to je malenkost, proti vsemu, kar sta napravila.
Vlogo napovedovalca je prevzel Martin sam. Jasno in razločno pripoveduje zgodbo. Njegov basovski glas privlači k poslušanju. Včasih »a ca-pella«, včasih z glasbo v ozadju, nam polaga besede globoko v srce. Slovenščina mu odlično teče. Pravi užitek ga je poslušati. Sam tudi igra na klavir, klaviature in kljunasto flavto. V nekaj skladbah pa tudi poje kot spremljevalni vokal. Kaj lahko rečem? Pravi mojster! Samo škoda, da ni v skladbi več du-etov, krasno se ujemata njuna glasova.
Magdalena nam čustveno interpretira ter lepo poje v vsakem poglavju. Namen glasu je primeren skladbi. Ta glasba ji odlično ustreza. Pozna se ji, da kljub mladim letom, že dolgo časa poje. Zna uporabljati različne tehnične pripomočke, da lahko jasno in nežno zapoje. Magdalenin glas je žametan in okrogel, v srednjem registru pa pride do viška. Opazim, da v višjih notah spremeni barvo glasu, a njen register je obsežen. Ta skladba zahteva, da poje kar dve oktavi. Tudi slovenščina ji odlično teče.
Kot sem že omenil, sta si sama zamislila to mojstrsko skladbo, in jo posvetila staršem. Pri vsem tem pa nista bila sama. Tekst je lektoriral Franci Sušnik. Pri poglavju Nevihta spremlja na kitaro Silvio »Cor-cho« Rozina, ki odlično odigra svoj del. Martinov brat Tomaž Sušnik (klaviaturski doktor) je pomagal z izbiro in s sestavljanjem zvokov pri sintetizerju. CD je bil sneman in masterizi-ran v Estudio Crazy Diamond, (Buenos Aires 2012), tonski mojster pa je bil Sebastian Medina. Grafično oblikovanje sta imela na skrbi Alejandro Berčič
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ZENA
Občni zbor
in Magdalena Jerman. Društvo Slovenska Vas je založilo in izdalo to ploščo ob praznovanju svoje 60. obletnice. Ta del nam bodo predstavili v soboto 26. maja v obliki koncerta. Podprimo delo in talente naše skupnosti z nabavo originalnih plošč.
Imel sem čast biti prvi, izven njihovega ožjega kroga, ki je dobil v roke ta CD. Vem kaj pomeni predstaviti načrt, ki se več kot eno leto »kuha«. Zato, vsa čast in priznanje Magdaleni in Martinu za tako dobro izvršeno delo. Imata talent, ki obeta! Vsa slovenska skupnost v Argentini je lahko ponosna na vaju. Ne odnehajta s svojim ustvarjanjem!
Vsak izmed nas, lahko prevzame vlogo tega angela. Tako kot on, smo tudi mi poslani na ta svet, da s svojim čopičem in svojo paleto barvamo dneve življenja. Naj bo naše življenje polno barv, naj nas ne osi-vi vsakdanjost in brezmiselna tekma za materialne dobrine. Ustavimo tudi mi to vrtenje... in pobarvajmo naše okolje z barvami veselja, dobrote in ljubezni. Skupaj lahko spremenimo naše okolje. Brez dvoma sta, in še bosta, Magdalena in Martin olepšala svoje okolje!
Marcelo Brula
Naša Zveza je tista organizacija v skupnosti, ki predstavlja vez med darovalci in potrebnimi, ki skrbi za duhovno poglabljanje in stanovsko izpopolnjevanje žena ter za sodelovanje z lokalnimi ustanovami, zlasti tistimi, ki imajo vzgojne in dobrodelne namene.
Centralna Zveza, kot vsaka slovenska organizacija je imela 12. aprila svoj redni občni zbor.
Najprej nam je naš delegat dr. Jure Rode podal duhovno misel. Razložil nam je kaj pomeni realizem, kaj je idealizem in kaj optimizem. Navezal je vse to na vsakdanje življenje v krščanskem duhu.
Izbrani sta bili dve overovateljici in sicer Marta Križ Golob in Anica Zupanc Zakrajšek. Sledila so poročila odbornic. Zapisnike so prebrale: tajnica Monika Kenda, gospodinja Mari Keržič, arhivarka Marija Grbec in blagajničarka Marjeta Do-bovšek. Nato so predsednice okrajnih zvez podale svoja poročila. Po
vrstnem redu so brale zapisnike, za Pristavo Marta Golob, za San Martin Polona Makek, za San Justo Nežka Kržišnik in za Lanus njihova socialna referentka Marija Grbec. Sledilo je poročilo predsednice centralne Zveze Alenke Prijatelj, ki je zaključila občni zbor z besedami zahvale za pomoč in opravljeno delo. Poudarila je, kako neprecenljivo je žrtvovanje članic, ki mesec za mesecem obiskujejo potrebne, da jim prinesejo pomoč in, da jim tudi podarijo svoj prosti čas, da s tem olajšajo samoto starejših oseb.
Letos ni bilo volitev, zato odbor ostane sestavljen, kot je bil preteklo leto. Z upanjem, da nam bo Bog pomagal za nadaljnje delo in z željo, da nas še naprej podpirate z darovi za najbolj potrebne rojake se spomnimo, da na svetu smo zato, da bi služili bližnjemu, kot nam je z zgledom pokazal Jezus.
MČK
Naše šole v letu 2011(3)
(Poročilo šolske referentke, gospe Alenke Prijatelj, na 65. rednem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija, v nedeljo, 15. aprila 2012.)
V	soboto 28. maja smo imele srečanje vseh učiteljic v Slomškovem domu. Udeležba je bila skoraj 100 odstotna. Predavala je dr. Katica Cu-kjati, ki je podala bogate misli in navodila za učenje slovenskega jezika. Vse učiteljstvo je bilo zelo navdušeno nad tako koristnim in praktičnim predavanjem. V drugem delu so se učiteljice razdelile po učnih skupinah in pregledale razredno tematiko, kako se vrši pouk v drugih šolah.
V	začetku leta nas je obiskala gdč. Alenka Čuš, ki je delala diplomsko nalogo o bralni znački in bralnih navadah otrok v slovenskih šolah v Argentini. Svoje izkušnje je potem vključila v svojo diplomsko nalogo, ki nam jo je tudi posredovala.
Meseca maja in junija so otroci, na pobudo ge. Darje Mencin, risali ob 20-letnici samostojne Slovenije. Te risbe je Veleposlaništvo razstavljalo na svoji prireditvi ob 20. letnici državnosti, potem tudi na Veleposlaništvu, kamor so povabili vse otroke v dveh skupinah v mesecu septembru. Udeležba je bila zelo dobra. Te otroške risbe so sedaj v Sloveniji in jih razstavljajo po raznih ministrstvih in šolah.
To so bile skupne prireditve za vse slovenske šole iz Buenos
Airesa. Vsaka šola pa ima tudi svoje samostojne prireditve, kot so očetovski in materinski dan, otroški ali družinski dan, praznovanje dneva samostojnosti, zaključne prireditve, slovo od osmošolcev in prihod sv. Miklavža. Tudi aktivno sodelujejo na vseh prireditvah okrajnih domov, na obletnicah, mladinskih dnevih, domobranskih proslavah, božičnicah, saj so vse naše šole glavni smisel za obstoj naših domov. Ti so nastali ravno za to: da nudijo prave in lepe prostore za šolo.
V preteklem letu so praznovale svoje visoke obletnice: v mesecu septembru, Aljaževa šola v Barilo-chah svoj zlati jubilej; 26. novembra Balantičeva šola 60-letnico z res lepo predstavo Pepelke; in v začetku decembra šola sv. Cirila in Metoda v Men-dozi tudi svojo 60-le-tnico.
Kot leta 2010, smo tudi lani izdali dve potrdili o poučevanju slovenske jezika za prejem priznavalnine ki jo je RS dala, oziroma daje učiteljem. To sta bili zadnji potrdili, saj zaenkrat so te priznavalnine ukinjene za nove kandidate, dosedanji jih bodo prejemali do smrti.
Otroška kolonija 2012, ki pa vedno spada v lansko delovno obdobje, je bila
med 2. in 13. januarjem. Organizacija kolonije je bila na skrbi šolskega referata Ze-dinjene Slovenije in odbora Hanželičeve-ga doma. Kot lansko leto jo je vodila prof. Mirjam Mehle Javor-šek s sodelovanjem Marte Selan Brula in spremljevalci: Nevenka Belič, Nevenka Grohar, Damian Cuny, Pavel Erjavec, Erik Oblak, Martin Uštar in Sandi Žnidar. Udeležilo se jo je 63 otrok. Letos so bili prvič tudi trije otroci iz tečaja ABC - Jegliče-ve šole, kar kaže na lep uspeh in ponovno navdušenje nad kolonijo v Cordobi.
Za konec se želim zahvalit vsem odbornikom šolskega odseka za njihovo sodelovanje: ge. Marjani Kovač Batagelj, ki je zvesto skrbela za otroško pošto v Božjih Stezicah, gdč. Angelci Klanšek, ge. Ani Klemen Boltežar in ge. Terezki Prijatelj Žnidar. Predvsem pa zahvala tajništvu Zedinjene Slovenije ge. Tonči Vesel in g. Tonetu Mizeritu za stalno sodelovanje in pomoč. Zahvala tudi Ministrstvu za šolstvo in šport RS in Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za vse pripomočke in podporo, za katero se priporočamo še naprej, da nam omogočajo nadaljnje delo v tem koščku Slovenije pod Južnim križem.
(Konec)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PO SVETU
Slovenci v Argentini
NAŠI SOCIALNI DELAVCI SO ZBOROVALI
Dne 1. maja je imela Družabna pravda svoj redni občni zbor, združen s sv. mašo za vse žive in mrtve člane Družabne pravde. Sv. mašo je daroval duhovni vodja DP g. Jože Jurak. ... Pri volitvah se je odbor izpopolnil z novimi odborniki in sedaj sestavljajo odbor Družabne pravde naslednji: predsednik Lojze Erjavec, podpredsednik Ivan Žnidar, tajnik Maks Jan, blagajnik Luka Milharčič, urednik Jože Jurak, odbornik za sindikalna vprašanja Rudolf Smersu, upravnik Janez Šest, organizacijski referent Gabrijel Kranjc. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Jože Jonke in Anton Bidovec, v razsodišče Avgust Hrovat.
MIRAMAR
Otvoritev Slovenskega doma
Po končani kopališki sezoni so se med prvimi oglasili naši rojaki v Miramaru, ki so zadnjo nedeljo meseca aprila priredili v novo otovorjenem slovenskem domu (calle 28 entre 47 y 49) družabni zelo dobro pripravljeni asado. Pravzaprav je bil to neke vrste »likof«, ker je bila šele pred kratkim dovršena stavba tega prostornega in zelo potrebnega skupnega doma.
Svobodna Slovenija, 10. maja 1962 - št. 19
NOV USPEH KVARTETA FINKOVIH
Museo Social Argentino bo v letošnji sezoni priredil vrsto koncertov in je v ta namen povabil na konkurz že znane buenosaireške koncertante. ... Pod okriljem omenjene institucije bo torej kvartet in tercet Finkovih imel v tej sezoni samostojen koncert, ki ga bomo pravočasno napovedali.
SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA
Občni zbor Društva Slovencev
Na cvetno nedeljo je naše društvo trinajstič polagalo svoj redni letni obračun o delu, ki ga vrši med rojaki v Mendozi, kjer je za argentinsko prestolnico najštevilnejša slovenska izseljenska skupnost.
Občni zbor je vodil večletni predsednik Luka Grintal. Iz odborniških poročil je razvidno, da je bilo društveno življenje zelo razgibano. Z neusmiljeno silo pa je sredi najživahnejših priprav za svečanosti srebrne maše g. župnika Tomažiča posegla vsem neizprosna usoda in pretrgala življenjsko nit ravnatelju Marku Bajuku, ki je bil vse dotlej osrednja predstava našega skupnega slovenskega življenja v Mendozi.
Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika g. Stane Grebenc. V odboru pa so: Jože Bajda, ing. agr. Marko Bajuk ml., ing. agr. Andrej Habjan, Franc Jerovšek in Janez Štirn. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: prof. Božidar Bajuk, Pavel Božnar in Miha Grošelj.
DIJAŠKI TEČAJ
verouk, slovenska literatura, zgodovina in zemljepis
vsako drugo in četrto soboto v mesecu v Slovenski hiši.
Začetek 26. maja ob 15.30.
Svobodna Slovenija, 17. maja 1962 - št. 20
RESUMEN DE ESTA EDICION
KAKŠEN BO NUK II?
Na javnem arhitekturnem natečaju za novo Narodno in univerzitetno knjižnico je ocenjevalno komisijo prepričal avtorski tim Bevk Perovic arhitekti. Prvonagrajeni projekt izpolnjuje vse programske zahteve, pozornost pa najbolj vzbuja način, kako predstavlja univerzo v mestu in državi. Komisija se je strinjala, da bo s prvonagrajenim natečajnim projektom za NUK II Ljubljana pridobila sodoben, tehnološko moderen in uporabno fleksibilen objekt knjižnice, ki združuje izvirne arhitekturne in urbanistične kakovosti s spoštljivim odnosom do kulturne dediščine.
REALNA OCENA
Slovenija bo letos po oceni Evropske komisije beležila 1,4-odstotno krčenje BDP, javnofinančni primanjkljaj pa se bo znižal na 4,3 odstotka BDP, kar je slabše od povprečja EU. Ocena finančnega ministra Janeza Šušteršiča ni presenetila, kot pomembno pa izpostavlja bolj pozitivne napovedi glede primanjkljaja. Po mnenju ekonomistov je napoved realna.
KAKŠNA EVROPA?
V Mariboru je potekala okrogla miza z naslovom Nova EU - več Evrope, manj Slovenije, na kateri so se sogovorniki strinjali, da je za Slovenijo Evropska unija edina prava pot. Razlika med njimi se pojavi pri tem, kakšno pot mora ubrati EU, saj je predsednik SD Borut Pahor naklonjen ideji združenih držav Evrope, medtem ko je evropski poslanec Milan Zver bolj previden.
MANJ VINJENIH POVZROČITELJEV PROMETNIH NESREČ
Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je lani v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 41 odstotkov, je na novinarski konferenci pred začetkom preventivne akcije 0,0 šofer - trezna odločitev povedala vodja sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič.
VOLITVE V NEMČIJI
Na predčasnih deželnih volitvah v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, ki velja za nekakšen referendum o zaupanju vladi na zveznem nivoju, je Krščanska demokratska unija nemške kanclerke doživela hud poraz. Zanje je glasovalo 26 odstotkov volivcev. Deželni vodja konservativcev Norbert Röttgen je po zaprtju volišč odstopil. Kanclerka Merklova je priznala, da so rezultati volitev boleči, a hkrati zatrdila, da ne bodo vplivali na njeno evropsko politiko. Dodala je, da se mora vlada na zvezni ravni spopasti z nalogami, ki so pred njo; to pa so energijski preobrat, denar za oskrbo in evropska politika. Z 39 odstotki glasov so zmagali socialdemokrati, tretja najmočnejša stranka pa so Zeleni, ki jim je namenilo glasove 12 odstotkov volivcev.
STAROSTNA MEJA
Spodnji dom poljskega parlamenta je sprejel načrt vlade, ki za večino Poljakov postopno zvišuje starostno mejo za upokojitev na 67 let. Zakon mora sprejeti še zgornji dom parlamenta, nato ga mora podpisati še predsednik države. Zviševanju starostne meje so odločno nasprotovali sindikati, ki so pred parlamentom pripravili množične proteste.
DRUGI KROG V SRBIJI
Vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolic je povedal, da bo sodeloval v drugem krogu srbskih predsedniških volitev, na katerih se bo 20. maja za položaj potegoval s sedanjim predsednikom Borisom Tadicem. Nikolič je namreč zahteval razveljavitev volitev zaradi kraje glasov, kar je dokazoval z vrečo s 3000 volilnimi lističi, ki naj bi jih našli v smeteh. Volilna komisija je zahtevo zavrnila z utemeljitvijo, da ni zadostnih dokazov za volilno prevaro.
GRŠKA KOALICIJA
Grške težave z oblikovanjem vlade po parlamentarnih volitvah rastejo iz dneva v dan. Opozorila, da bodo Atene morale zapustiti evroobmočje, so vse glasnejša in jasnejša. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je poudaril, da Grčija zdaj najbolj potrebuje stabilno vlado. Grški predsednik Papoulias je v ponedeljek sklical še zadnji sestanek štirih strank, a se predsednik Sirize Aleksis Cipras se pogovorov ni udeležil. Če konservativna Nova demokracija, socialistični Pasok in Siriza do četrtka ne bodo dosegle dogovora o vladni koaliciji, bodo morali v Grčiji razpisati še ene predčasne parlamentarne volitve. Te bodo izvedli v drugo polovici junija. Odprto ostaja vprašanje, ali bo odhajajoča vlada v Atenah lahko izpolnjevala obveznosti do mednarodnih posojilodajalcev. Luksemburški zunanji minister Jean
Asselborn je namreč poudaril, da je treba Grkom ta trenutek sporočiti, da je njihov položaj zelo resen; da nobena evropska država Atenam ne bo pripravljena posredovati svojega dela 130 milijard evrov težkega finančnega paketa, če tam ne bo operativne vlade, ki bo spoštovala pravila.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Rok Fink, Marjana Pirc, Franci Žnidar, Irena Fajdiga, Alenka Prijatelj, Rozka Snoj, Marcelo Brula, Martin Sušnik, Monika Češarek Kenda in Maksi Malovrh. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
VISITAS
En los pasados dfas, varios escritores de Eslovenia lle-garon a la Argentina para presentar sus obras. Entre el-los podemos nombrar a Aleš Šteger, Lila Prap, Aksinja Kermauner, Mojca Kumerdej, Lado Kralj, Vesna Milek, y otros. Sus presentaciones se hicieron en la Universidad de Buenos Aires, en el centro esloveno capitalino, en la Feria del Libro, en las ciudades de Rosario y La Plata, en la Casa de la Lectura, en la librena El Ateneo, etc. (Pag. 2)
ANIVERSARIO EN CARAPACHAY
El pasado domingo 6 de mayo celebraron en el Centro esloveno de Carapachay el aniversario numero 52 de su fundacion. Los festejos comenzaron con el izamiento de las banderas y el saludo del presidente Franci Korošec. Luego prosiguio la misa, presidida por el Dr. Jure Rode. Pasado el mediodfa todos los comensales disfrutaron del almuerzo. Hacia la tarde comenzo el acto cultural. En esta oportunidad fue el estreno de la obra teatral "Zakonci stavkajo", dirigida por Jože Jan. Gracias y felicitaciones a cada uno de los involucrados que hicieron posible la representacion. El conjunto local, alegro a todos con me-lodfas eslovenas, mientras algunos bailaban, otros tararea-ban y otros tantos charlaban con los amigos. (Pag. 3)
LILA PRAP CON LOS NINOS
El lunes 30 de abril en horas de la tarde se realizo un encuentro de alumnos de los cursos de idioma esloveno con la ilustradora Lila Prap, que estuvo de visita en la Argentina con motivo de la Feria del Libro. El encuentro fue organizado por la embajada de Eslovenia en Buenos Aires y se llevo a cabo en el centro esloveno de Ramos Mejfa. Algunos de sus cuentos (Canciones de cuna para anima-les y žPor que?) los presento la propia Lila Prap y comenzo el ida y vuelta con los ninos. Luego, cada uno de ellos recibio una hoja y tizas para poder dibujar el animal que eleginan para su propio cuento. Los mas pequenos resol-vieron la consigna rapidamente y fueron a jugar al patio. Los mas grandes, se detuvieron en los detalles y mostra-ron su potencial para ilustrar sus cuentos. (Pag. 3)
UTRIP
... un cuento musical, para ninos de todas las edades. Asf se titula la obra, de un poco mas de una hora de du-racion en formato Cd, que concibieron Martm Sušnik y Magdalena Jerman. En la historia descubrimos la vida del angel y sus emociones, se describe con exactitud los lugares y momentos que nos llevan a un mundo sin color, un mundo sin emociones. La novedad de este cuento musical es que ademas del texto, Martm y Magdalena compu-sieron la musica. La historia se divide en dos partes. En la primera (siete capftulos) se presenta al actor principal y sus primeros 'pulsos'. La segunda parte contiene seis ca-pftulos en los que exponen el lado oscuro del angel y su lucha por la luz. Las emociones de cada capftulo se refle-jan en los acordes y melodfas. El trabajo se lo dedicaron a sus padres. El centro esloveno de Slovenska vas en Lanus edito el Cd en el marco de los festejos de los 60 anos del Centro. La presentacion del cuento musical sera en el concierto del proximo sabado 26 de mayo. Apoyemos el trabajo y el talento de los artistas de nuestra colectividad, comprando el disco original. (Pag. 4)
UNA BUENA ACCION
El domingo 22 de abril los jovenes del centro esloveno de San Justo fueron a San Isidro con un importante objetivo. Visitar el Hogar de hermanas Madre Teresa de Calcuta que esta en la villa La Cava y entregar los alimen-tos no perecederos y la ropa que recolectaron en el Vfa Crucis que organizaron el Domingo de Ramos. (Pag. 6)
CONCURSO
Desde la embajada eslovena en Buenos Aires recuer-dan que el 21 de mayo de 2012 vence el plazo para entregar las fotograffas del concurso "Palabras eslovenas en el otro extremo del mundo". Mas detalles en la web de la embajada.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
turizem

TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
v
—T I •	• I	•	•	• V	•
Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAvA
Nedelja, 3. junija 2012, ob 16, uri v Slovenski hiši
-	Sv. maša
-	Poklon in molitev pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani
Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
Fotografski natečaj
MLADINA NAŠEGA DOMA
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu spominja, da je samo še nekaj dni časa za oddajo fotografij za fotografski natečaj z naslovom: Slovenske besede na drugem koncu sveta.
Kadar se sprehajamo po ulicah in se srečamo s slovenskimi besedami, smo prijetno presenečeni. Skoraj neverjetno, da se te besede uporabljajo tako daleč od matične domovine. Veleposlaništvo vas vabi, da s svojim fotoaparatom zajamete
slovenske besede in fraze na različnih javnih mestih v Argentini, Čilu, Paragvaju, Peruju in Urugvaju. Raziščite tudi kastiljske besede, ki se navezujejo na Slovenijo in vse, kar je slovenskega.
Sodelujejo lahko osebe katere koli narodnosti, ki so stare več kot 12 let.
Rok za oddajo fotografij: 21. maj 2012.
Več informacij je na voljo na spletni strani veleposlaništva:
http://www.buenosai-res.veleposlanistvo.si/
SLOVENCI IN SPORT
valutni tečaj v slovenji
15. maja 2012
1 EvRO 1,29 US dolar 1 EvRO 1,30 KAD dolar 1 EvRO 5,84 ARG peso
BRON ZA DOBRO vOZNJO
Slovenski junak evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Augsburgu je kanuist Benjamin Savšek, ki se je okitil z bronom. Med favoriti v posamični konkurenci kajakašev je bil tudi Peter Kauzer, ki pa je bil šesti. Savšek je dokazal, da je postal zrel tekmovalec. Že v preteklosti je pokazal, da je hiter, a so ga večkrat izdale napake oziroma dotiki vratc. V tej sezoni pa že ves čas kaže „čiste" vožnje, občasno se mu še pripeti kakšna kazenska sekunda, a na evropskem prvenstvu v Augsburgu je zdržal pritisk, ki si ga je naložil še z najhitrejšim časom polfinala, in upravičil tudi svoja visoka pričakovanja.
DARUJTE v TISKOvNI SKLAD!
Ustoličenje relikvije blaženega Alojzija Grozdeta
v župniji Senor de los Milagros
Munilla 1190, Moron, bo v nedeljo, 20 maja ob 11. uri
Po maši kosilo na Slovenski Pristavi (prijave na Tel.: 4627-4935 in 4481-3541)
Slovenska kulturna akcija
želi Mešanemu pevskemu zboru San Justo srečno potovanje v Evropo ter turnejo polno uspehov. Naj bi obhajanje 40. jubileja zborovskega življenja v Sloveniji, Trstu in Koroški postalo vesel praznik glasbene kulture za pevce in publiko!
villa La Cava - San Isidro
V nedeljo 22. aprila smo se mladi iz San Justa zbrali v Našem domu, da bi se napotili v San Isidro. Na poti smo skupaj zmolili rožni venec za vse osebne namene, in po enourni vožnji prispeli v »Hogar de hermanas Madre Teresa de Calcuta«.
Najprej smo odložili vsa oblačila in jedi, ki smo jih nabrali ob križevem potu, ter jih podali v dar.
»Dom sester matere Terezije iz Kalkute« je dom, kjer sestre pomagajo petindvajsetim dekletom, ki so zaradi različnih razlogov prispele tja. Nekatere so umsko bolne, druge pa nimajo lastnega doma, ker so jih domači zapustili. Poseben stik smo imeli z nekaterimi dekleti, ki so se nam zahvaljevala za obisk
kako jih dobro pazijo in skrbijo zanje.
Po kratkem obisku smo se napotili v komu-nitarno jedilnico, kjer
je bilo okoli trideset mož, katerim so sestre delile zajtrk. Nekateri smo pomagali pri postrežbi, drugi pa z njimi peli po slovensko, špansko in tudi portugalsko. Našli smo med njimi posebne talente in nadarjenost za petje, še za solo se je nekdo upal.
Po veselem petju smo se napotili po »hudih« ce-
z objemi ter poljubi. Smilile so se nam, a njihovo veselje in prijaznost kažeta,
stah »ville« (bednega naselja) La Cava do majhne cerkvice. Udeležili smo se
svete maše in ob koncu tudi zapeli Bogu in Mariji v čast eno naših mladinskih pesmi po slovensko.
Na poti po Cavi smo videli, kako živijo v zelo težkih razmerah. Najhuje je bilo videti male otroke, okoli 7 ali 8 let stare, ki so se med smetmi igrali, drugi pa so bosi tekli in se lovili po cestah.
Spet v domu smo imeli kratek pogovor z sestro, ki nam je razložila kako in v katerih drugih krajih delujejo, ne samo v Argentini, tudi v Sloveniji. Povedala nam je, da imajo tak dom v Ljubljani.
Spet smo obiskali dekleta, ki v domu živijo, in se poslovili od njih.
Mirno in veselo smo se odpravili domov in se Bogu zahvalili za prelep dan in čudovito doživetje, ki smo ga bili deležni.
Mladina Našega doma
OBVESTILA
SOBOTA, 19. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. Pevsko glasbeni večer,
ob 20.30 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. maja: 52. obletnica Slovenskega doma v San Martinu Koncert MPZSJ, ob 20.
uri v stolni cerkvi Ntra. Sra. de la Asunciön (San Martin 705, Avellaneda, prov. Bs. As.)
SREDA, 23. maja: Učiteljska seja voditeljic, ob 19.30 v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 24. maja: Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri na Pristavi.
SOBOTA, 26. maja: Društvo Slovenska vas vabi na koncert »Utrip«
ob 20. uri v Hladnikovem domu.
NEDELJA, 27. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši SOBOTA, 2.junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri.
NEDELJA, 3. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 9. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 10. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa
SOBOTA, 16. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Krsta
V	cerkvi Nuestra Senora del Rosario de Pompeya v Castelarju sta bila 31. marca 2012 krščena dvojčka Matjaž in Nikolaj Kaplun; očka je Patricio, mamica pa Romina roj. Golob. Nikolaju sta botrovala Martina Golob in Diego Kaplun ter Matjažu Saši Golob in Martin Kaplun. Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrt
V	Lujanu je umrla Marija Adriana Ciger Hron-sky (55). Naj počiva v miru!
poravnajte
NAROČNINO!