Łz mnogožeustva b. krščanski pokori. Zgodilo se je to v deželi Basuto v j-užno vzhodnem fcotu Afrike, kjer prebivajo Basuto-črnci. Njdhova dežela je misijonsko področje, ki je v lepem razcvetu. Po štetju iz leta 1928 je tamkaj 44 tisoč katolicanov in 9000 katehumenov (ki se pripravljajo na sprejem sv. krsta), 21 glavmih misijonskih postaj, 135 manjših, 9000 šolskib. otrok. Nedavno je bil imenovan za apostolskega vikarja v tej deželi monsignor Bonbomme. Takoj ob nastopu službc je obiskal vse misijonsike postaje v deželi, ki jo do 2 tretjin tvorijo vi-^oke planine, odnosno globoke doline. Apostolski vikar je potoval na konju preko poldrugi mesec. Vsak dan je jezdil konja 8 do 10 ur. Prispel je na višine dc 3000 m, nato v globoke doline. Z domačini je delil borno hrano, s svojimi misijonarji borno ležišče. O priliki svoje pastirske vizitacije je doživel veliko veselje, da je mogel zopet sprejeti v ikatoliško cerkev sina poglavarja Basuto-črncev, ki prebivajio v planinali. Ime mu je Seiso Griffith. Njegov oče uživa velik ugled v vsej deželi. Sei&o je krščen ter je biJ krščanslio vzgojen v misijonsikem zavodu Marijinih bratov. Ko je dorastel, je odpadel ter vzel 8—9 žena. Toda ni imel več notranjega miru. V-ečkrat se je izrazil napram sestram Služabnicam Jezusa in Marije, da bi se rad vrnil v cerkev. Isto željo je določeno izrazil tu- di misij«.narjem. Ti so mu svetovali, naj čaka, doikler pride apostolski vikar, ki ga bo slovesno zopet sprej&l v cerkev. In res, ko je prašel monsiignor Bonhomme, je Seiso pog lal od hiše vse žene, delal javno pokoro, prosil odpuščanja ter obljubil novo življenje po krščanskih resnicah ter božjih in cerkvenih zapovedih. Njegova spreobrnitev je tem večje važnosti, ker bo Seiso GnMfith sledil svojemu očetu kot poglavar. Misijonar, star 85 let. Na Kitajskern živi in deluje 851etni misijonar, apostolski viikar v Kansu, monsignor Humbert Oton. Rojen leta 1849, je bil 1. 1873 v Brukselu, glavnem mestu Belgije, posvečen za duhovnika. Tii leta nato je postal misijonar ter odpotoval na Kitajsiko, ki je od takrat ni več zapustii. Nikdar se ni vrnil v Evropo. Tuda obširne pckrajinp, ki mu je izročena kot misijonsko področje, ni ostavil. Škof je pos-tal leta 1891. Ko si }e ogledal mesta Šangaj, Tientsin in Peking, je prvikrat videl tramvaj in avtomobil. Ni se šc popolnoma odpovedal delu, četudi je že sLar 85 let. Sedaj poučuje mongalsko deco v malem mestu Siaokiaopan, 'kamor se je umaknil pred 10 leti. V svo jem življenju je veliko doživel i« mnogo pretrpel. Večkrat so ga vjeli razbojniki, pa se je njegovi prisotnosti duha in srčni dobrotljivosti vedno posrečilo, da se je rešil. Sveti Oče Pij XI. mu je poslal leta 1933 o priliki njcgove 601«tnice mašništva &vojo sliko z lastnoročnim podpisom. Kako svežega duha je še ta 851etni starček, se vidi iz tega, da je nedavno izdal knjigo o pouku ikatchumenov (ki se pripravljajo na krst).