¿RH1VI XVIII 1995
Članici mrazpra1 rc
67
i rancoska arhivska zakonodaj i
VL\DIMIR SUNČIČ
Francoska arhivska zakon od; 'a ma dolgo >dovinn, ki jo želim na Kratko prikazati v pričiijočem tekstu. Razvrstimo jo lahko v tri "bdt 'hja. Vsako od teh obdobij jc prineslo nekaj 'ovega v organizaciji arhivov in varstvu arhiv skega giadiva. Prve obdobje 'c obdobje >rcd njejja veka in starega režima (lAncicn Regirnc) (d konca 12. stoletja do francoske rcvoluciic U&9.
£>rugo jbddubjc jc obdobje od francoske rc olucijc 1789 do leta 1979. V tem abdobju pride do ustanovitve Nacionalnega arhiva in depart majskih arhivov in s lem organizacije arhivske mreže Določijo se osnove za delo in notranjo organizacijo arhivov. Sprejetih je bilo velike "akonskih akto^ s področja arhivske dejavnosti, Vseeno pa je manjkal osnovni zakon s tega področja
Tretje "bdobje od leta 1979 do i 994 zazna mujt sprejem prvega osnovnega zakona o arhivih m drugih podzakonskih aktov. V tem obdobju pride Še do velike spicmcmbc, kije je poviročil zakon o decentralizaciji, sprejet 198?. Finan £iranjc in organizacijo dcpalmaj.>kih in mestnih irhivov jc prepustil teriiorialr:rrr skupnostim 'irukcua francoskih arhivov oprav] a samo šc tehnien. in strokovni nadzor nad njimi
Obdobje srednjega veka in starega režima (I Ancicn Regimc)
Pred koncem 12 stoletja še ni ločnih podukov c arh.vih. Najverjetneje so obstajali arh:vi Mere vinske pisarne velikih opatij in škofij.
Po bitki pri Frčlcvalu leta 1194, kjer je bil n>ccn kraljevski arhiv Filipa Avgusta, pride do BPlj načrtnega varstva in hrambe kraljevskega arhiva ¿^kladmca, ustanovljena leta 12-K) pre v>ame varstvo kraljevskega arhiva. V za t; ;tku jc d šedež arhiva nasproti Louvra, kasneje se je pre clil v Saintc Chapclle
Filip L^pi jc določil k»i nc lis ta Pierra d'Ertam-pesa, za vodjo arhiva. Kasneje jc Karel V reorganiziral arhiv To bi lahko Šleli za začetek nacionalnega arhiva
Proti koncu 14. stoletja se ustanavljajo poleg kraljevskega arhiva šc dugi arhivi, •'eprav so obslajafi poskusi, predvsem v 17. in 18, stoletju, a bi pnslo do njihove zdoižitvc, do revolucije ni bil sprejet zakon, ki bi doiočil urganizacijo arhivov in varstvo arhiv skegr gradi va.
Obdobje od francoske rcvolucijc 1789 do \9n()
Konstituanta in pozneje Konvcnt sla sc zelo /.rodaj začela "oočati s problemi gradiva uprave in usUmcv, ki jih je revolucij?, uk.nila.
Zato so sc izoblikovali trije principi, lahke bi rekli potrebe pri sprejemanju arhivske zakonodaje- princip združitve vsih arhivov v državni arhiv, ki sc z dekretom z dne 12 9. 1790 in zakonom z dne 2. 11 P93 (12 brumaire leto II), preimenuje v nacionalni arhiv princip prostega dostopa do gradiva nacionalnega arhiva; to je urejal v.akon z dne 25 6. 1794 (7 messidor leto ID princip organizacije vseh arhivov v arhivsko mrežo; na sedežih departmajev so ustanovili arhive, ki so sc povezovali z nacionalnim arhivom: ustanovitev dcparlmajskih arhivov jc določil >:akon i dne 76. 10. 1796 (5 brumaire leto V)
Na varstvo arhivskega gradiva vplival zakon z dne 25. 6. 1794, ki jr določil, da sc mota uničiti celotno gradivo, v katerem so bile zapi-sanc fevdalne obveznosti pjdložnikov
Istočasno jc vplivala na varstvo arh^ skega gradiva izvedena klasifikacija upravnih :n codnih fondov. Pri klasifikaciji jc pnSlc do velike škode predvsem zaradi tega, ker so bili fondi razbiti Sc danes fondov nc morejo rekonstruirati, ker jc otcžkoccna identifikacija pciameznih dokurr.cn tov
Navedeni zakoni so postali osnova organi zacijc francoskih arhivov. Ti zakoni in dekreti ;o bili razveljavljeni z Zakonom o arhivih leta 1979 Leta 1800 so bili dcpartmajski arhiu podre jeni generalnim sekretariatom procktui Izgubili so stik z nacionalnim ariiivom vse do leta 1884. Razvijali so sc avtonomno in so bili pnd nad zorjtvom ministrstva za notranje zadeve. Tud" nacionalni arhiv ic bil dci ministrstva za notranje zadeve do leta 1853, ko postane del ministrstva za šolstvo Dcpartmajsk in mestni arhivi ter arhivi bolnišnic se leta 1884 priklučijo mi nistrstvu za šolsivc
Leta 1897 sc uvede naslov direktorja francoskih arhivov, ki jc pridobil kontrolo nad de partmajskiTii in mestnimi arhivi, Direktor fran eoskih arhivov jc bil istočasno tudi diicktor nacionalnega arhiva
Po zakonu iz leta 1342 so sc dela in naloge mestnih arhivov do-očilc na državni ravni. Naslednji zakoni o mestnih arhivih so bili sprejeti šc leta 1857 .n i 925. Podobno so bila določena dcia in naloge arhivov bolnišnic z 7akonom iz leta 1854.
68
i tanki in razprave
ARHIVI XVIII 1995
Zelo nomcmhni so bili tudi različni dekreti in navodila po letu '800 ki so omejevali dostopnost arhivskega gradiva. Leta 1856 je direktor nacionalnega arhiva uvedel določilo, ca lahko le on dovoli ali prepove uporabo gradiva. Ni bilo ločno določeno, katero gradivo je zaprto za uporabo To je bilo določilo, ki je bilo samo sehi namen.
Še boli pjmemhen je bil dekrel iz leta 1850, ki je določal, da se zaposlijo v departmajskih arhivih tisti, ki so končali l'École nationale de Charles. Tako je bilo zagoto"ljcno strokovno delo v arhivih. Določila dekreta so se leta 1887 razširil* še na nacionalni arhiv
Poleg nacionalnega arhiva, departmajskih in mestnih arhivov ter arhivov bolnišnic, so delovali še drugi samostojni arhivi. Ti so sami prevzemali in varovali arhivsko gradivo. To so bili arhivi ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za obrambo (kopenska vojska in mornarica), ministrstva za kolonije, državnega sveta in računskega sodišča.
Največja pomanjkljivost vseh zgoraj navc denih zakonov, dekretov in napodil je bila v tem, da je manjkal skupni arhivski zakon. To pomanjkljivost je poskusil odpraviti dekret z dne 21.7. 1936. V njem so bila navedena nekatera skupna določila;
-	obvezna predaja dokumentarnega in arhivskega gradiva nacionalnemu arhivu in départ-majskim arhivom, ir. to listega, ki ga ne potrebujejo več za svoje deio:
-	prepoved uničenja gradiva, uničenje jc dovoljeno samo s privolitvijo direkcije francoskih arhivov
-	pravica opravljanja nadzora direkcije francoskih arhivov nad dokumentarnim gradivom Določila dekreta so se malo upnrabljala. Eden
od vzrokov je bil ludi ta, tor je bil dekret spiejct pred druge svetovno vojno. V.sehoval 'je dve pomanjkljivusti; prva je h'a, da ni bilo določenih sankeij za kišilce in druga, da n> bilo določb o mestnih arhivih
Še nekateri arhivski zakonski akii v obravnavanem obdobju:
-	zakon z dne 5 4 1884, kije določal varstvo arhivskega gradiva mestnih arhivov
-	zîikwfi z dne 29. 4. 1924 jc določal, da lahku prefckli v primeru, če je varstvo arhivskega arhivov mest pomanjkljivo, ali ga sploh m, določijo, da sc mora gradivo predati Dris'oj-nemu départ majske mu arhivu
-	zakon z dne 14. 3 1928 je določal, da se mo raje notarski spisi, slaicjši oa 125 lel predati nacionalnemu arhivu in départir ujskim arhivom, zakon iz leta 1959 jc časovne mejo 125 let znižal na 100 let
-	dekrel v dne 17. 6. 1938 je dovolil arhivom, da popišejo pnvatne arhive, kot zgodovinske spomenike
-	dekrel z dne 18. 8. iy45 o ustanovitvi di rekeijc francoskih arhivov
-	dekr :l 7. dne 19 11.1970 o dost opnosti arhivskega arhiva v nacionalnem arhivu in aepart-maiskih arhivih
-	zakon z dne 21. 12. 1970, po katerem morajo mesta /. manj kot 2000 prebivci izročiti svoje arhivsko gradivo dcparlmajskemu arnivu
-	zakun /, dne 17. 7 i9"'8 o pogojih in načinu uporabe dokumentarnega gfrdiva
Obdobje od leta 1979 do 1994
To ohdohjc sc začne s sprejetjem Zakona o arhivih z ane 3 1 1979 in drugih dekretov, ki izhaiafo iz zakona Spiejetih jc bilo še nekaj drugih zakonskih aklov, ici so posredne vplivali na arhivsko dejavnost. Ti bodo bolj natančno predstavljeni na koneu.
Zakon vsebuje 36 Členov, ki so razdeljeni v šest pogl?vij.
I poglavje - Splošna določila (Dispositions general es)
V njem jc podana definicij kaj jc arhivsko gradivo. To so vsi javni in privatni dokumenti, ne glede na obliko, nosilce ali izvor
Zakon določa princip javnega interesa za varslvo arhivskega gradiva in natančno določa načine varstva.
2 poglavje - Dokumentarno gradivo (Les arehives puhUqucs)
To n gradivo, ki nastaj t pri ielu imetnikov in ne zastari (3. člen).
Člen 4 in 5 določata pravico do valorizacije in uničenja dokumentarnega gradiva
V 6. in 7. Členu so določhe o dostopnosti dokumentarnega grad.va. Osnovno načelo jr prosti dostop. Toda gbidc na določbe zakona z dne 17 7. 1978 je določeno gradivo dostopno po tridesetih letih od nastanka V lo kategorijo spad«jo naslednje vrste 6radiva:
-	zdravniška dokumentacij a, ki jc dostopna po 15C lotih od rojstva pacienta
-	personalne mape, ki so dostopne po 120 letih od rojstva
-	notarske listine in zbirke, matični podatki in voisi so doslopni 100 "et po nastanku doku-m:nla aH zaključka zadeve
-	popi ¡i prebivalstva, ankete, v katerih so podatki o osebnem in družinskem življenju, slalislične raziskave o osebnem in družinskem življenju; gradivo jc dostopno 100 lel po izvedbi popisa, ankete in stat-slične razi >kr'c
-	podalki o osebnem življenju, varnosti in zaščiti aržavc: gradivo jc dostopno po 60 ietih od svojega nastanka
Zarad potreb zgodovinskega raziskovanja in
ARHIVI XVI11 1995
Članki in razprave
69
preučevanja so v 8. členu določene izjeme pri uporabi dokumentarnega gradiva. Za notarske listine, ankete, v katerih so podatki o osebnem in dramskem življenju, ne veljajo določila o izjemi Pi< uporahi.
3. poglavje Privatni arhivi (Les arehivcs pri v če s)
V 9. členu ni ločno določeno, kakšna vrsta ¿r diva so privatni arhivi. So dokumenti, ki sc določni v 1. členu.
1 leni oa 11 do 24 določajo načine varstva privatnih arhivov.
Procc" proglasitve (le clasecmenU privatnega arhiv a kot zgodovinskega spomenika sc lahko izpelje s privolitvijo ali brez privolitve lastnika gradiva. Proglasitev sc mora vedno izpeljati po naprejšnji privolitvi višjega arhivskega sveta, uglasitev ne pomeni, da jc gradivo postalo last Jržavc. Namen proglasitve jc v tem, da se gradivo nc uničuje, odtujujc in izvaža v tujino. D voljenjc za izvoz in uničenje griidiva da arhiv Država ima pravico do prodna kupa privatnega arhiva, tudi tistega, ki ni proglašeno
Država ima tudi pravico zadržanja privatnega aMiva, ki jc prodan v tujino. Ima pra/ico mikro-ilmanja.
■t. poglavje - Uporaba dokumentarnega in privatnega arhiva (Dispositions communes aux archives publi ques et privées)
fl ni od 25 de 27 določajo različno uporabo ln načine overovitve dokumentov in pravice, ki 17 l;ga izhajajo. Vse zavrnitve zahtevkov za overovitev in uporabo marajo arhivi pisne opravičiti.
5. poglavje - Kazenske določbe (Dispositions piinalcs)
Določbe o poneverbah dokumentov po javnih uradnikih in c kršitvah pri uporabi gradiva.
6. poglavje - Končne do'oëbc 'Dispositions diverses).
Pozakonski akti, ki izhajajo iz Zakona o arhivih » dne 3. 1 1979:
- dekret Št. 79-1035 z dne 3. 12. \9n9 o arhivu irinistrstva za obrambo določa organizacijo in delo arhiva, pogoje za uporabo in organizacijo komiteja arhiva ministrstva za obrambo dekret Št. 79-1037 z dne 3 12 1979 o kom-pctencah arhivov in o sodelovanju 7. imetniki dokumentarnega gradiva pri prevzemanju in varovanju gradiva 1er njegovi dostopnosti; določa organizacijo direkcije francoskih arhi-
vov in drugih arhivov, ki jih vodi in nad zorujc: nacionalni arhiv, departmajski in mestni arhivi.
Določa tri vrste gradi" ra in ravnanje z njim ter dostopnost pr; imetnikih:
1 Dokumentarno gradivo (arehivcs eouran-tcs). Gradivo sc določi glede na čas nastanka in zaključka dosjeja. Ima dvojno vrednost:
-	administrativno (volcui primairc)
-	pričevanja tvolcur iccondaire), kije pomembno za zgodovinarje in druge raziskovalec
2.	Vmesno gradivo (archivc-J intermčdiaircs). Gradivo n' nujno potrebno za tekoče delo, Občaeno ima še vedno aam.nrstrativno vrednost. V vmesnem arhivu sc gradivo delno valorizira.
3.	Arhivsko gradivo (rrchivcs do fi ruti ves). Administrativna vrednost gradiva izgubi svijo veljavo Gradivo postane vir za preučevanje zgodovine.
-	dekret št n9 1038 z dne 3. 12. 1979 o uporahi dokumentarnega gradiva; nalačneje določa 5. alinejo 7 Člena, zakona z dne 3. 1. 1979' na vedene so vrste gradiva, ki ni dostopno za uporabe prej kot v 60 letih od nastanka
1.	Gradivo kabineta predsednika m premiera
2,	Gradivo ministrstva za notranje zadeve in uprave pretektur, ki zadevajo državno varnost;
-	gradivo nacionalnc policije, ki vsehuje podatke o osehnem življenju in državni varnosti ter obrambi
-	poročila generalnih inšpekcij, ki vsebujejo podatke c osebnem življenju in državn varnost
-	davčni dosjeji in podatki 3 privatni lastnini ali drugi podatki, ki vsebujejo podatke o oseb nom življenju
-	dosjeji, ki vsebujejo podatke, pomembne za državno varnost in nacionalno obrambo
-	dokumenti, ki vsebujejo podatke o denarnih, trgovskih m finančnih pogajanjih s tujci
-	dokumenti, ki zadevajo neurejene sporne zadeve s tujci in so v interesu države ali po.ia • meznikov ter francoske morale
-	gradivo o naerto/anem izkoriščanju pjdnikov
-	desjeji o viji.i Škod:
Ostalo gradivo jc dostopno za uporabo samo z dovoljenjem ministra za Kulturo ^dirckeijc francoskih arhivov) pc vnaprejšnjem dovoljenju imetnika, kije gradivo izročil arhivu.
-	dekret št. 79 1039 z dne 3. 12, 19^9 o izdaji in potrjevanju kopij, reprodukcij in izviečkov iz gradiva, ki sc nahaja v arhivih
-	dekrci št 79-1040 z dne 3. 12. 1979 o nad zoru nad privatnim arhivi natančno določa načine varstva privatnih arhivov in izvajanje državnega nadzora nad proglašen1 mi privatnimi arhivi
Za organizacijo arhivske službe in delo arh; vov jc pomemben zakon z dne 22. 7. 1983 (dopolnjen 9 1. 1986, 19 8. 1986 in 21. 11. 19^0)0 decentralizaciji na kulturnem področju Vsaka teritorialna enota (mesto, depatma regija) sama odgovarja za varstvo dokumentarnega iin arhiv-
70
Članki m r prave
ARHIVI XVIII l'99'3
skega gradiva in de'o arhivov na svojem področju V prmeru departmpiskih arhivov se z dekretom z dr.c 28. 7. 1988 določa, da država (direkcija francoskih arhivov) izvaja samo še tehnični in strokovni nadzor nad njimi.
Nadzor jc namenjen zagotovitvi enotnosti dela z arhivskim gradivom kot kulturni dediščini. Obstajal jc strah, da bo z decentralizacijo prišlo do različnih metod pri prevremanju gradiva, valorizaciji, klasifikaciji in izdelavi inventarjev, zato je določen tehnični in s"oko"ni naazor, ki ga izvaja direkcija francoskih arhivov. Nadzor naj bi poenotil delo \ arhivih
Direkc. a francoskih arhivov izvaja nadzor nad dokumentarnim, vmesnim in arhivskim gradivom Pri tem upošteva osnovna arhivska pravila; spoštovanje enotnosti in organske strukture fonda. Nadzoruje vse stopnje, k se pojavijo pri delu z gradivom: prevzem, valorizacija, popi sovanje, izdelava arhivskih pomagal, varstvo in doi topnost.
Ocenjujc strokovnost arhivistov, delovanje arhivske opreme in stavb ter izpeljavo delovnih programov, povezanih z osnovno dejavnostjo v smislu obstoječih norm in veljavnih predpisov. Nazadnje tudi privatne arhive.
Nadzor se opravlja v treh stopnjah. Na prvi stopr h jc generalna inšpekc |a, Njena primarna naloga je, da skrb? za ai ivistično politiko. Opravlja nasledja dela in naloge:
-	svetuje dirjktcrju nacionalnega arhiva Dri izvajanju arhivske politike (na in prevzemanja in obdelave gradiva)
-	izvaja nadzor nad arhivskim grad-vom; razsoja v pomembnih stvareh na zahtevo direktorja nacionalnega arhiva
-	opravlja analitični pregled Finančnih poročil arhivske službe
-	nadzoruje in spremlja znanstvene n tehnične programe v arhivin
-	i?,hira primeren prostor za gradnjo arhivskih skladišč in izbere arhitekta
izvaja nadzor nad privatnimi arhivi pri lastnikih skupaj z direktorji departmajskih arlii vov
Na uiTJpi stopnji izvaja nadzor tehnična služba. Njena :la in naloge so
-	pripravlja znanstvene in tehnične norme za prevzem, obdelavo in dostopnost grad vš
-	pregleda in odobri prevzemne zapisnike (tahleaur. de gestion) aepartmajskih arhivov
-	pregled« in odohri arhivska pomagala
-	pregleda in odobri čitalniškc pravilnike
-	zbira in pregleda finančna poročila aepart-maj skih arhivov
nadzoruje gradnjo arnivskih sklad šč oo dogovoru z generalno inšpekcijo
-	vodi pregled nad jzjomarni glede dostopnosti gradiva v departmajskih arhivih
-	vodi pregled nad predlogi proglasitev orivat-nih arhivov, k? so jih predlaga'' uirektorji deparmajskih arhivov
Tretjo stopnjo nadzora izvijajo diiektoiji de partmajskih arhivov:
-	nadzorujejo, kako se izvaja varstvo doku m^ntarnega in vmesnega gradiva
-	nadzorujejo izdelavo in ažuriranje prevzemnih zapisnikov
-	nadzorujejo uničevanje doknmontamega gra ' di\a, ki ga izvajajo imetniki
-	nadzorujejo izdelavo stilističnih podatkov o delu arhiva
-	nadzorujejo predloge za proglasitev piivat nega arhi ra
-	nadzorujejo varstvo, obddavo, dostopnost privatr it arhivov
-	nadzorujejo izdelavo navodil glede do topnosti gradiva
Poleg 7gorL_. navedene osnovne arhivske zakonodaje so bili za boljše deio arhivov in celotne stroke sprejeti še nekateri zakonski akti. Ti akti imajo samo posreden vpliv na celotno arhivsko dejavnost.
Zakon z dno 6 1. 1978 o informatiki, kartotekah in svoboščinah natančno določa način, po katerem lahko pride državljan do podatkov, zbranih in obaelanih s pomočjo računalnika. Določa uničenje gradiva po preteku uporabe. Ta se določi z odlokom pristojnega organa. Uničenje moro potrditi tudi direkcija rrancoskih arhivov.
Zakon z dne 17. 7. 1978 o različnih ukrepih za zboljšanje odnosov med ustvarjalci gradiva in uporabnik1 določa prost dostop in uporabo dokumentarnega gradiva. V 6 členu so navedene vrste dokumentarnega gradiva, do katerih uporabnik ni r>a prostega dostopa:
-	gradivo o tajnih sklepih vlade tn teritorialnih oblasti
-	gradivo o nacionalni obrambi in zunanj politiki
-	gradivo o javnih financah, državni in 'avni varnosti
-	grauivo o poteku sodi.i h postopkov, razen gradiva, katerega uoora^o dovoli zakunita oblast
-	gradivo o osebnem življenju in zdravniški podatki
-	gradivo o idustnjski :n trgovski tajnosti
-	raziskave, ki jih izvajajo pooblaščene ustanove, kršitve davčnih in carinskih do!očh
-	gradivo z o mako Ujno
Določa se ustanovitev komisije za uporabo dokumentnega gradiva, ki obravnava pritožbe uporahnikov. Direktor francoski! arhivov je član komisije.
Zakon z dne 15. 7. 1980 o varstvu gradiva v primeru, če pride do namernega uničenja. Arhiv? sti, zaposbni v čitalnici arhiva imajo pravico, da zadržiju obiskovalca v primeru kraje dokumentov ali namernega poškodovanja
Zakon z dne 3] }7. 1992 in dekret o izvajanju z dne 29. 1. -ly93 o izvozu kulturnih dobrin, modificira ali odpravlja člene 21 dc 24
ARHIVI XVIlï 1995
Članki m razoidvc
71
zakona z dne 3 1 1979. Novi 21 člen pre oovdujc izvoz proglašenega' pri va nega »crura. Istočasno pa jt dana mo/ncsl delne odprave lotil 21. ¿lena (dovoljenje za '.ačacni i zve z). Dekleta z dne 16 5 1990 o: posebnem statusu konservatorjev kulturne dediščine.
Eckrct i d nt 2. 9. 1991 o statusu teritorialnih koservatorjev kulturne dediščine. 1
LITERATURA
1	L i pratique Arehiviatique Française, Direction de Archives de Francs Paris 1993
2	Nouveaux textes relatifs aux Archives, ar chives nntionalcs, Paris 1988 •
3	Marie - Paule Amauld, La législation arehi-vistique. Comparaison internationales' Pans 1994 (referat na StHge technique international d'Archives;
4	Manc Paulc A.nauld, Les archives en Fran ce: Réglementation et organisation administrative, Part; 1995 (referat na Stage technique inlcrratonal d'Archives)
5.	Eli >aheth Gautier - Dcsvaux, La controlc de lctat sur les Archives, Par«« 1994 (referat na Stage technique international d'Archives)
6.'	Vladtmtr Sunčič, izobraževanje r.a Stage teehmqi-c international ¿Archives v Panzu Glanilc Arhivskega društva tn arhivov Slovenije, XVII, 5t. 1-2, Ljuhljana 1994, str 7-7-84.*
¿U S AM MHN FASSUNG '1F FRANZÖSISCHE ARCHIVISCHE
Gesetzgebung
Di- französische archivischc Gc etzgrbung kann in drei -eilabschnitte eingeteilt werden. Der erste umfaßt das Mi teiaher und -Jas Ancicn Regime von1' Endf des 12.
'irhunJcrtJ bis zur Großen F, ahzösrschei. Revolution im 'ahre 1789
Djr zweite Zeitabschnitt reicht von der Großer Französischen Re\ oluiion 1789 bis zum Jahr 1979. In dieser Periode wurde'das nationale Ar:hiv und die Depurtementsteh ive gegrtiidci und ein Arehivnetz organisiert Es wui den die Grundlagen ftlr die A'bcii unti die innere Organisation der Archive gclcgi.
Der drille Zeitabschnitt von 1979 bis 1994 isl gekrnn-ieiehhct durch die Annahme des ersten grundlegenden Are livgesetzes und aurch andere Akten. die aus dem Gesetz hcrvtrgeg;>ng^'- si.id. Einen gioiicn Einfluß auf die Prganisation und Arbeit de: Archive übte und tibi noch immer das Dezcntralisicrungsgesetz vom Jahre i983 aus.
SUMMARY
ARCHIVAL, LEGISLATION IN FFANCE
Archival legislation in France can be divided inio three periods. Tht lirst period comprises the Middle Ages and the aneicn regime, i.e. from the talc 12th ccntury !o the French Revolution of 178?.'
The second pei'od is the period from the Frtnch Revolution ic 1979. Tht period is characterised by the founding of national archives, regional; archives in departments, and a network of archives.
The thiro period from 1979 io 1194. is marked by the passing of the fir:t bask taw on archives ind other related bills. Organisation and riperation of archive.; was and stilt is greatly influenced by the 1983 taw on decentralisation