ŠTEVILKA 42 'UiWXLII 22. OKTOBER 2010 CENA 1.48 EUR PRIHOD 8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje i - V "" J#** -V» f TETKE JESENI » k i . ' (stran 27) Bohačev toplar Vsako sobo.to od 8. do 12. ure: • STALNA RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI ČAS« V Kokarjah preprečili napredovanje plazu RAZSTAVNO - PRODAJNI PROSTOR DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI KMEČKA TRŽNICA STRAN 5 (foto: Štefka Sem) »vYttäl Oglasno sporočilo Oktober, mesec varčevanja Varčevati pomeni preudarno ravnati z denarjem in misliti na prihodnost. V Banki Celje ponujamo možnost sklepanja različnih oblik varčevanja, in sicer odprtje varčevalnega računa, sklepanje depozitov, modro varčevanje, rentno varčevanje ipd. Ponudbo prilagajamo trenutnim življenjskim situacijam, finančnim zmožnostim in predvsem pričakovanim donosom naših varčevalcev. Prepričani smo, da boste med spodaj navedenimi oblikami varčevanja našli takšno, ki najbolj ustreza vašim željam, potrebam in zahtevam. DEPOZITI V Banki Celje smo za fizične osebe pripravili pestro ponudbo depozitov, ki jih lahko vežete do konca oktobra 2010: • 6 - mesečni depozit s fiksno obrestno mero 2,60 %, znesek depozita od 1.000,00 EUR dalje; • 13 - mesečni depozit s fiksno obrestno mero 3,50 %, znesek depozita od 1.000,00 EUR dalje; • 18 - mesečni depozit s fiksno obrestno mero 3,85 %, znesek depozita od 1.000,00 EUR dalje; • 5 - letni depozit s fiksno obrestno mero 4,25 %. Še vedno ponujamo depozit »dvojček«, pri katerem vam polovico sredstev vežemo za 7 mesecev, drugo polovico pa za 15 mesecev. Obrestna mera je 3,20 % za obe ročnosti. Minimalni znesek vezave je 1.000 €. POTRDILA O VLOGAH Potrdila o vlogah spadajo med donosnejše oblike naložbenih produktov. Trenutno so na voljo tri izdaje potrdil o vlogi za fizične osebe za obdobje 13, 24 ali 36 mesecev po izjemno ugodnih obrestnih merah. VARČEVANJA Varčevanje je pogosto prvi korak k uresničitvi osebnih ciljev in želja. V Banki Celje vam ponujamo možnost postopnega varčevanja, kjer sami odločate o tem, koliko in kako dolgo boste varčevali. Modro varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi s trajnim nalogom, v višini najmanj 20 evrov. Varčujete lahko do pet let, prekinitev je mogoča kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost modrega varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznamo višji pribitek k izhodiščni obrestni meri. Rentno varčevanje je postopno varčevanje z rednimi mesečnimi pologi v domači ali tuji valuti, lahko tudi s trajnim nalogom. Doba varčevanja je od 5 do 20 let, po zaključenem varčevanju pa pridobite pravico do izplačevanja rente, ki jo lahko uživate od 2 do 20 let. Varčevanje mladih je kratkoročna oblika varčevanja z ugodno obrestno mero in mesečnimi pologi v višini najmanj 10 evrov. VARČEVALNI RAČUN Ta račun je oblika varnega in preprostega varčevanja s poljubnimi pologi v različnih časovnih presledkih ter ugodno obrestno mero, sredstva so razpoložljiva že po 7 dneh. Promet na računu lahko spremljate preko elektronskega bančništva ali s trimesečnim izpiskom prometa na dom. Ob tem velja omeniti tudi možnost avtomatskega prenosa sredstev med transakcijskim in varčevalnim računom. Vabljeni v enote Banke Celje, kjer vam bodo naši finančni strokovnjaki z veseljem svetovali pri izbiri ustrezne oblike varčevanja. f” asaderstvo (jradbenistvo PRODAJNO SERVISNI CENTER SUZUKI Svetovanje V ERMO SGDj». Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) EK0-P0PUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2010. 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo vse vrste fasad notranje in zunanje strojne omete gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com I 4 IZUKI SX4 mm Avtohiša CEPIN -VOJNIK Tel.: 03 780 OO 50 mobi: 031 612 OOl Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 % Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.ne - vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) BARVNO - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje -grafično in ĆRNOBELO oblikovanje TISKANJE www.banka-celje.si Nepremičninska kolobocija Geodetska uprava je v začetku meseca obvestila lastnike nepremičnin, katere podatke o njihovih nepremičninah je zbrala s popisom in kakšno vrednost jim je pripisala. Že po prvih odzivih lastnikov nepremičnin je očitno, da je veliko podatkov napačnih, čemur naj bi botrovale težave zaradi premajhnega števila uslužbencev, neurejeno zemljiškoknjižno stanje, neustrezna informacijska podpora in neuspeli dogovori z upravnimi enotami o pomoči pri razbremenjevanju geodetske uprave. Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnič prosi državljane za razumevanje, saj so, po njegovem mnenju, napake ob tolikšni količini podatkov (6 milijonov nepremičnin, 84 milijonov podatkov, 1,1 milijona poslanih obvestil) neizogibne. Minister pričakuje, da se bo dosedanje število pripomb in pritožb, našteli so jih okrog sto tisoč, še nekoliko povečalo, in dodaja, da bo popis in ovrednotenje nepremičnin v končni fazi zelo koristno tako za državo kot za lastnike. Zaradi velikega števila pripomb, ki se nanašajo na informativne vrednosti nepremičnin, na geodetski upravi opozarjajo, da gre le za ocene vrednosti, ki seveda niso enake tržnim vrednostim. Vrednost vsake posamezne nepremičnine pri prodaji ali morebitnem pridobivanju hipoteke bo tako še vedno predmet dogovora med prodajalcem in kupcem oziroma banko. Zadnji rok za oddajo pripomb na prejeta obvestila je v tem trenutku še vedno 25. november, a bo verjetno podaljšan glede na veliko število pritožb in posledično dolge vrste pred izpostavami geodetske uprave. Le-ta pripravlja tudi ukrepe, ki naj bi olajšali in poenostavili način sporočanja pripomb in sprememb, med drugim tako, do bodo lahko lastniki pripombe sporočali po telefonu in da bodo na izpostavah geodetske uprave začasno povečali število uslužbencev. Po doslej znanih informacijah naj bi obdavčitev nepremičnin začela veljati leta 2012, davčna stopnja v višini 0,1 odstotka pa naj bi bila enotna za vso državo. Občine bodo sicer imele pristojnost dvigniti davčno stopnjo, vendar končna obdavčitev ne bo smela biti višja od 0,15 odstotka. To bo veljalo za prvo nepremičnino, za stanovanja, vikende in hiše za občasno bivanje pa je predviden trikratnik osnovne stopnje, torej najmanj 0,3 odstotka. ^C'"' Kranj: Primož Piki na stopničkah...........20 Žekovec: Rudarji na udarniški akciji IZ VSEBINE: Tema tedna: Poskusni izračun vrednosti nepremičnin.4 Lokalne volitve 2010: Žensk na svetniških položajih manj kot petina............6 Občina Solčava: Na Medici že prodanih nekaj parcel...7 ZKZ Mozirje: Preurejena trgovina na Ljubnem znova odprla svoja vrata....11 Rečica ob Savinji: Veseli številnih novih občanov.........12 Šentjanž: Blagoslov kapelice na Žemrakovi domačiji..............18 42 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 42,22. oktober 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni In odgovorni urednik: Franci kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-karf, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. v_______________________________________________________________________________________________________________________________________________J POSKUSNI IZRAČUN VREDNOSTI NEPREMIČNIN Kdor ne bo uredil podatkov, je lahko tudi kaznovan V zadnjem času Slovenijo razburjajo obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ki so jih lastniki prejeli v začetku meseca. Napake v izpisih so številne in tudi zelo vsebinske. Tako se vam lahko zgodi, da vaša hiša sploh ne stoji na vaši zemlji ali pa imate na dejansko praznem zemljišču vpisani dve hiši, ki jih sploh ni. Težave so tudi pri kmetijskih zemljiščih, kjer izmere v obvestilu odstopajo od dejanskih tudi za več deset metrov Slišati je bilo številne predloge, da bi naj država od celotnega projekta odstopila, vendar kaže, da se bomo morali lastniki nepremičnin sami potruditi in stanje izpiska uskladiti z dejanskim stanjem. DAVČNA STOPNJA ŠE NE POVSEM DOLOČENA Pravzaprav gre za probleme na treh nivojih. Najprej gre za izmere zemljišč in objektov, potem je tukaj ocenitev vrednosti teh, nato pa je še davek, ki ga je država nameravala začeti zaračunavati že leta 2011, a seje sedaj odločila za leto 2012. Davčna osnova naj bi bilo 80 odstotkov vrednosti nepremičnine, davčna stopnja pa 0,1 odstotna za vso državo. Občinam bo dana možnost, da to stopnjo zvišajo ali znižajo, vendar le za polovico odstotka, torej lahko znaša skupaj največ 1,5 odstotka. V začetku oktobra so se v Celju srečali župani slovenskih mestnih občin in zavzeli stališče, da je predlog zakona o davku na nepremičnine nepopoln in strokovno neprimeren za sprejem. Zato nasprotujejo uvedbi davka na nepremičnine v predlagani obliki v letu 2011. Občine imajo sedaj težave pri načrtovanju občinskih proračunov, saj ne vedo, kako bo z obstoječim nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, kije prihodek občin. RAZLIKE V IZMERAH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Za namene subvencij je narejen register za kmetijska gospodarstva tako imenovani GERK - satelitski digitalni orto foto posnetek dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Ob tem registru obstaja še kataster parcel za namene vrednotenja površin. Za namene poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin so vzeli presek obeh omenjenih podatkov. To marsikje ne ustreza dejanski velikosti in stanju, zlasti tam, kjer je teren hribovit, saj satelitski posnetki dajejo tako imenovano pravokotno projekcijo. S tem so nastale razlike pri velikostih zemljišč in pri položaju objektov na teh zemljiščih, tako Na posnetku je vidna razlika v površini zemljišča po katastru in po foto orto posnetku (foto: Marija Lebar) da hiše stojijo sedaj marsikje na sosedovi lastnini. Zaradi omenjenega je nepravilno ocenjena tudi dejanska raba kmetijskih zemljišč. KAJ STORITI, ČE ODKRIJETE NEPRAVILNOSTI? Pravi naslov za vse popravke je Geodetska uprava RS (GURS), za naše območje konkretno geodetska pisarna v Mozirju. Sicer pa lahko lastniki podatke o lastništvu urejajo v katerikoli pisarni geodetske uprave, ne glede na to, kje je lokacija nepremičnine in kje ima lastnik stalni naslov. Rok za posredovanje pripomb na vrednost nepremičnin se izteče 25. novembra, vendar bo mogoče podatke o nepremičnini urejati tudi po tem datumu, a le do uporabe podatkov v davčne namene. Premier Pahor je na poslansko vprašanje o tematiki nepremičnin povedal, da se strinja, da je nezadovoljstvo lastnikov in vlade upravičeno. Če bo pripomb veliko, kar je videti že sedaj, je nadaljeval, bodo rok za to podaljšali. V zakonu o evidentiranju nepremičnin so navedene tudi kazni. Za lastnike, ki ne posredujejo podatkov ali posredujejo napačne podatke, je za fizične osebe zagrožena kazen od 41 do 626 evrov, za pravne osebe pa od 423 do 2.504 evre. SPREMEMBE TUDI PREK SPLETA Lastniki nepremičnin so na dom dobili brošuro z navodili, kako ravnati v določenih situacijah. Navodila je potrebno dobro prebrati, priloženi so tudi obrazci za vpis pravilnih podatkov in naslovi, kam jih poslati. Spremembe je mogoče javiti preko spletne aplikacije, ki je dostopna na spletni strani www. obvescanje.si. Obrazce lahko oddate tudi v geodetski pisarni. Doslej se je za pomoč na geodetske pisarne obrnilo že okrog 100.000 lastnikov nepremičnin, katerih podatki niso bili točni. Na GURS-u ocenjujejo, da bo takih z nepravilnostmi od celotnega števila lastnikov le okoli ena tretjina. Tudi v geodetski pisarni v Mozirju imajo v teh dneh veliko dela, a kot pravi vodja pisarne mag. Mojca Glinšek, so se na to dobro pripravili, čeprav število lastnikov nepremičnin, ki se obračajo nanje, še ni nič manjše. Marija Lebar Mag. Mojca Glinšek, vodja geodetske pisarne v Mozirju: »Večina lastnikov nepremičnin, ki pridejo k nam, problematiko pozna. Pridejo iz upravičenih razlogov, ko najdejo napako. Lahko gre za napačne podatke o lastništvu, o izmerah ali o sestavinah nepremičnine. Znajo predložiti ustrezne podatke in dokumente. Pri nas takoj preko posebne aplikacije urejamo napačne podatke o lastništvu nepremičnin. Treba je povedati, da razhajanja v podatkih niso vedno napake. Često gre za še neizvedene ali nedokončane redne postopke pri prenosu lastništva. Tukaj pripombe zabeležimo in se bodo upoštevale v rednih postopkih, ki jih morajo izvesti lastniki nepremičnin, da uredijo svoje stanje.« (foto: Marija Lebar) Aktualno L ~ PLAZ V KOKARJAH Razpoka v hiši se širi že dalj časa PREPREČILI NAPREDOVANJE PLAZU Potem koje v soboto, 9. oktobra, s hriba zdrsnil plaz razmočene zemlje in zrušil betonsko škarpo ter se ustavil skoraj na pragu novega prizidka stanovanjske hiše v Kokarjah, so se na občini Nazarje in tamkajšnjem štabu Civilne zaščite lotili najnujnejših interventnih ukrepov, da bi zavarovali življenja stanovalcev in njihovo premoženje, je povedal poveljnik štaba Matej Pečovnik. S stroji so odstranili plazečo zemljo in Od 11. oktobra dalje Zavod za zdravstveno varstvo Celje dekletom in ženam omogoča dostopnejše samoplačniško cepljenje proti raku na materničnem vratu. Zaključeno cepljenje, ki zahteva tri odmerke cepiva, je po novem opazno cenejše. V celjski zdravstveni regiji je obremenjenost z obolevnostjo zaradi raka materničnega vratu večja kot v drugih slovenskih regijah. Kljub temu Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje je s ponedeljkom, 18. oktobra, pričel s cepljenjem proti gripi, v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu pa bodo cepljenje izvajali od 25. oktobra dalje. Letošnje cepivo vključuje antigene virusov gripe A/H3N2, pandemskega A/H1N1, imenovanega tudi nova gripa, in influence B. Ti virusi naj bi po predvidevanjih krožili v prihajajoči sezoni. Na ZZV Celje kot vsa leta doslej cepljenje priporočajo vsem, zlasti starejšim, kroničnim bolni- vkopali kovinske pilote, naredili so tudi plato, ki preprečuje drsenje zemljine. Ukrepi, ki so jih na plazu v Kokarjah izvedli v minulem tednu, so preprečili napredovanje plazu. Družina z dvema majhnima otrokoma, ki je bila v novo zgrajenem prizidku, ogroženem od plazu, seje preselila v hišo k mami, očimu in stari mami. Tudi ta zgradba ima že razpoke. Hišo sta pred štirimi leti kupila Zdenka Špeh in Marko Dunder, ki sta živela v blokovskem sta- na zavodu ugotavljajo, da imajo dekleta in žene večinoma premalo informacij o možnostih zaščite pred okužbo s humanim papilomskim virusom. Zaradi precejšnje problematike je cepljenje od lani dalje že uvrščeno v program cepljenja in brezplačno za deklice, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole. TG kom in nosečnicam v drugem in tretjem tromesečju. Kroničnim bolnikom in starejšim od 65 let prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Cepivo proti gripi je po zatrjevanju ZZV Celje varno in običajno mine brez stranskih učinkov. Ker se virusi gripe hitro spreminjajo in se vsako leto pripravlja novo cepivo, je cepljenje potrebno opraviti vsako leto znova. TG novanju v Velenju. Zdenka seje upokojila, Marko pa je moral zaradi bolezni zapustiti službo. Zaželela sta si lastno hišo in s precejšnjim odrekanjem jima je uspelo kupiti in urediti hišo, kije bila zgrajena v šestdesetih letih. Skupaj z njima je stanovala Zdenkina mama in njena hči Špela s svojima dvema otrokoma. Njen brat Rok sije pri hiši zgradil prizidek, a seje lani smrtno ponesrečil. Tako seje letos v prazni prizidek preselila Špela s svojima osem mesecev in dve leti in pol starima otrokoma. INTERVENTNI UKREPI KMALU KONČANI K hiši spada še nekaj gospodarskih objektov in zemljišče, za njo pa je strm hrib, na vrhu katerega imajo vrt. Že nekaj časa nazaj so na stanovanjski hiši zaznali razpoko po vsej višini, ki se počasi širi. Letos spomladi so opazili prve znake, da se zemlja na hribu trga, vendar je bila to le manjša zaplata. Kljub temu so se odločili in čez poletje zgradili oporni zid -betonsko škarpo, v dolžini okoli 15 m in v višini dveh metrov. Ker je zadnje večje septembrsko deževje razpoko na vrhu hriba povečalo, so nameravali oporni zid okrepiti. Kupili so še gradbeni material in postavili betonski mešalec, kar vse pa je plaz sedaj podrl in zasul. V teh dneh bodo za železne opornike namestili še leseno pregrado. S tem bodo interventni ukrepi na plazu končani, domači pa so si oddahnili že zdaj. Vidno zadovoljni so hvaležni vsem za pomoč. Marija Lebar VAJA POŽAR MOZIRSKA PIANINA 2010 Gasilske vaje tudi to soboto ne bo Zaradi hudih nalivov je bila velika regijska gasilska vaja, ki naj bi jo izvedli na Golteh, iz 18. septembra prestavljena za nedoločen čas. Po prvotnem nespremenjenem scenariju naj bi bila izvedena to soboto, vendar je zaradi napovedi slabega vremena zopet prestavljena. Vaja ukrepanja ob velikem požaru v visokogorju, ki jo organizirajo celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline in Občina Mozirje, je ponovno odpovedana in preložena. Izvedba je načrtovana za prihodnjo pomlad. Vaja bo potekala v spomin na dogodke izpred šestih desetletij, ko je zgorel zajeten del pobočij planine. Benjamin Kanjir V teh dneh bodo na plazišču za železne opornike namestili še leseno pregrado (foto: Marija Lebar) ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Cepljenje proti raku na materničnemu vratu cenejše Cepivo proti novi gripi letos del sezonskega cepiva Politika V_____________________________________________________ LOKALNE VOLITVE 2010 Žensk na svetniških položajih manj kot petina Kampanja pred letošnjimi lokalnimi volitvami v Zgornji Savinjski dolini je bila dokaj razgibana. Kot pravi Andrej Presečnik iz Slovenske ljudske stranke, kjer so javnosti na konferenci predstavili analizo uspešnosti svoje stranke na tokratnih volitvah, so bile vmes tudi grožnje, podtikanja in natolcevanja. Kakorkoli že, za obdobje naslednjih štirih let imamo izvoljene člane občinskih svetov, razen v Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji pa tudi župane. Sestavo občinskih svetov smo poimensko objavili že v prejšnji številki, razen mozirskega občinskega sveta, kjer imajo proporcionalni volilni sistem in se voli posamezne liste in ne kandidate. Štiri člane je dobila SLS: Jakob Presečnik, Roman Čretnik, Mojca Finkšt in Boštjan Goličnik. Prav tako štirje člani so bili izvoljeni na listi SDS. To so: Jožef Jelen, Robert Stropnik, Marija Ježov-nik in Nejc Klančnik. Za Listo prihodnosti so bili izvoljeni Peter Goltnik, Samo Kramer in Urška Car. Peter Marjan Habjan je z liste DeSUS, Jurij Repenšek pa Nsi. Na letošnjih volitvah je bilo potrebno na kandidatnih listah zagotoviti tako imenovano žensko kvoto, in to v vsaj tridesetih odstotkih, a je žensk v občinskih svetih bolj malo. Od 73 svetniških mest jih ženske zasedajo 14, kar predstavlja le 19,18 odstotka. Štiri svetnice imajo v Nazarjah, tri v Mozirju, po dve na Ljubnem ob Savinji, Rečici ob Savinji in v Gor- njem Gradu, ena je v Solčavi, v Lučah pa nimajo ženske predstavnice v občinskem svetu. Številka je v primerjavi s tisto iz leta 2006, ko je bilo izvoljenih svetnic 16, nazadovala za 2,74 odstotka. Marija Lebar Občinski svet občine Mozirje Jakob Presečnik Jožef Jelen Robert Stropnik Roman Čretnik Mojca Finkšt Boštjan Goličnik □ SLS SDS Lista prihodnosti NSi DeSUS Peter Marjan Habjan Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik (neodvisni) Marija Ježovnik Nejc Klančnik SOCIALNI DEMOKRATI Srečanje kandidatov za župane s premierjem Borutom Pahorjem Pred drugim krogom županskih volitev so se v ponedeljek, 18. oktobra, županski kandidati SD in neodvisni kandidati s podporo stranke zbrali na sedežu Socialnih demokratov v Ljubljani, kjer so se srečali s predsednikom stranke in premierjem Borutom Pahorjem ter poslancem SD in županom občine Radeče Matjažem Hanom. Med udeleženci srečanja je bil tudi Paul Orešnik, kandidat za župana občine Ljubno, ki sicer ni v stranki SD. Zbrane je nagovoril poslanec Matjaž Han. V nadaljevanju se je predstavilo pet županskih kandidatov in dve županski kandidatki. Paul Orešnik je izpostavil, da vidi občino kot podjetje z vizijo na gospodarskem, okoljskem, kmetijskem, turističnem, društvenem in drugih področjih, ki so vitalnega pomena za kakovost življenja ljudi v lokalni skupnosti. Ob tem pravi, da si tudi mladi zaslužijo svoj prostor pod soncem, zato jim obljublja odprtje mladinskega centra ter apelira na volivke in volivce, da ga podprejo v drugem krogu volitev. Kot zadnji je zbrane nagovoril predsednik Borut Pahor. Izpostavil je, da so tokratne volitve priložnost, da ljudje volijo za tiste kandidate, ki bo- do občine vodili v času krize, pri čemer je recesija sicer že mimo, a vendarle je po njegovem mnenju pred nami še dolgo obdobje okrevanja z relativno nizko gospodarsko rastjo. Kljub temu so izidi prvega kroga lokalnih volitev po mnenju Pahorja pokazali, da ljudje cenijo tiste, ki so zmožni dosegati rezultate v takih težkih okoliščinah. Štefka Sem Srečanje kandidatov za župane s predsednikom vlade in SD Borutom Pahorjem; drugi z desne Paul Orešnik z Ljubnega ob Savinji. Anketa, Iz občin Naša anketa Je bil volilni rezultat pričakovan? Na lokalnih volitvah, ki jih je zaznamovala nizka volilna udeležba, so po neuradnih podatkih izvolili več kot 3.000 občinskih svetnikov in 134 županov, v 74 občinah pa bodo imeli še drugi krog. Politični poznavalci menijo, da je nizka udeležba na volitvah posledica slabih volilnih kampanj, da so ljudje vse bolj razočarani, polni političnega cinizma in občutkov nemoči ter da lokalne volitve dojemajo kot manj pomembne. To ne drži za Zgornjo Savinjsko dolino, saj je bila v vseh sedmih občinah volilna udeležba skoraj 70-odstotna. Dobili smo pet županov, na Ljubnem in v Nazarjah pa se bodo kandidati pomerili v drugem krogu. Gusti Pahovnik, Krnica (Luče) Takega rezultata nisem pričakoval, saj je odstotek glasov, ki jih je dobil zmagovalec, zelo visok. A, kot kaže, je odločil dober program. Če bodo začeti projekti dokončani in udejanjeni novi, bo veliko narejenega. Ve pa se, da vseh obljub ni mogoče izpolniti. Darja Planinšek, Mozirje Rezultat je bil pričakovan. Ljudje, kot kaže, še niso pripravljeni na spremembe. Od te občinske garniture, ki bo naslednja štiri leta delala za občino Mozirje, pričakujem, da bo sprejemala odločitve, ki bodo najboljše za razvoj Mozirja. Damjan Novak, Okonina (Ljubno) Kljub temu da so bili trije kandidati za župana, nisem pričakoval drugega kroga. Sedaj upam, da bo v drugem krogu zmagal boljši. Od novega župana pričakujem, da bo več pripomogel k ureditvi perečih problemov v Okonini, kot je naš graben in še bi se kaj našlo. N Vlasta Pavlica, Rečica ob Savinji Pričakovala sem še en krog, a, kot kaže, so ljudje odločili že v prvem. Od župana pričakujem, da bo izpeljal začete projekte, saj je en mandat premalo, da bi župan prikazal rezultate svojega dela in realiziral cilje, ki so bili zastavljeni. Lilijana Bele, Gornji Grad Tiho sem upala, da bo zmagovalec znan že v prvem krogu in da bo rezultat tak, kot je sedaj. Zato pričakujem, da se bodo nadaljevali začeti projekti, ki so zelo smelo začrtani. Jani Golob, Robanov Kot (Solčava) Pri nas župan ni imel protikandidata, zato je njegova zmaga stoodstotna. Sedaj pričakujem, saj v enem mandatu to ni mogoče, da bodo zastavljeni programi končani in začeti tudi novi. Prav tako računam, da bodo zaživeli projekti, ki bodo spodbujali mikro podjetja. Stanka Bastelj, Nazarje Rezultat je bil pričakovan, potrebne so spremembe. Dosedanji županje veliko naredil, a sedaj mora biti malo svežega vetra. Tega bo prinesel novi kandidat, kdo pa bo župan, bo znano v drugem krogu. Od nove občinske strukture pričakujem, da bodo izpeljali že začete projekte, v novih pa poskrbeli, da bodo vključeni tudi mladi. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo OBČINA SOLČAVA Na Medi« že prodanih nekaj parcel Občina Solčava je v Medici v lanskem letu začela s komunalno ureditvijo zazidalnih zemljišč. Letos dela nadaljujejo, tretjino parcel pa imajo že tako rekoč prodanih. Na zazidalnem območju Medica so vkopali vso potrebno komunalno infrastrukturo, uredili so tudi vodotok, ki teče skozi območje. Sedaj delajo še osnovno cesto, ki je potrebna za začetek gradnje hiš. Občina seje zavezala, da bodo asfaltno prevleko položili, kakor hitro bo pozidanih polovico objektov. Naročena je cenitev zemljišč, ki bodo v izmerah od dobrih 500 do dobrih 700 kvadratnih me- Komunalno urejanje zazidalnega območja Medica v Solčavi (foto: Marija Lebar) trav. Kot pravi župan Alojz Lipnik, nobena parcela ne bo stala čez 20.000 evrov, v to ceno je vključen tudi komunalni prispevek. Občina tukaj ne išče zaslužka, saj so parcele namenjene mladim družinam in tistim, ki bodo v kraju živeli, ne pa za počitniške hiše. Pripravili so spremembe zazidalnega načrta, da bodo pogoji zidave posodobljeni, vendar želijo pri gradnji ohranjati tipiko solčavske arhitekture. Območje Medica je na ugodni legi, le kak kilometer oddaljeno od same vasi Solčava. To pomeni, da je do trgovine, pošte, šole, vrtca, občine mogoče tudi peš. Marija Lebar MATEJ PEČOVNIK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE NAZARJE Skupaj z občani na novi poti V začetku tedna je na novinarski konferenci Matej Pečovnik, neodvisni županski kandidat v občini Nazarje, predstavil še nekatere pomembnejše točke svojega programa. Na dogodku sta se mu pridružila novoizvoljena nazorska občinska svetnika Stanko Flere in Bojan Štrukelj. Pečovnik je povedal, da je oblikoval program za vsa štiri leta prihodnjega mandata in za vsak zaselek posebej s konkretnimi točkami. V bodoči občinski politiki je predvidel kar nekaj sprememb. »Potreben je večji posluh za predloge iz posameznih krajevnih skupnosti, ki bodo neposredno prihajali s terena. Pozornost je potrebno na začetku in te je potrebno pripeljati do realizacije. Zato želi nadaljevati zastavljeno delo, hkrati pa k utripu v občini Nazarje prispevati nove ideje in pobude. V tem tednu je pripravil še tri srečanja z volivci v Nazarjah, Kokarjah in Šmartnem ob Dreti. Podporo Pečovnikovemu programu sta izrazila tudi Flere in Štru- Po mnenju Majde Podkrižnik je potrebno za nadaljnji razvoj in napredek v občini spodbujati pozitivno miselnost (foto: Marija Šukalo) NOVINARSKA KONFERENCA KANDIDATKE ZA ŽUPANJO OBČINE NAZARJE MAJDE PODKRIŽNIK razvoj občine Kandidatka za županjo občine Nazarje Majda Podkrižnik je v ponedeljek, 18. oktobra, pripravila novinarsko konferenco. Uvodoma je poudarila, da je 45,77 odstotkov glasov podpore v prvem krogu volitev znak, da si ljudje želijo novo politiko z drugačnimi, svežimi razvojnimi smernicami. Za nadaljnji razvoj in napredek se bo po mnenju Podkrižnikove potrebno prilagajati razmeram, sodelovati, prisluhniti drug drugemu, ne bodo dotolkli. Prav tako pa sem razočarana nad dejstvom, da moj protikandidat sklicuje zbore krajanov, čeprav za to nima nikakršnih pristojnosti, to naj bi bila zloraba Statuta občine Nazarje in manipulacija. Zbore namreč lahko po 71. členu Uradnega glasila zgornjesa-vinjskih občin, kije izšeljunija letos, sklicuje le župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali na predlog krajevnega odbora.« Med svoje cilje si je Podkrižniko-va zastavila ustvarjanje pogojev za povečanje števila prebivalstva in razvoj gospodarstva. Stavi na podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Pri tem želi delovati povezovalno z drugimi občinami. Prav tako zatrjuje, da se bo trudila dokončati že začete projekte v občini. Mednje sodijo rekonstrukcija državnih cest skozi Nazarje s predvidenimi krožišči in skozi Šmartno ob Dreti, širitev stanovanjskega naselja Pod Slatino. Med številnimi novimi projekti naj bi po besedah Podkrižnikove bili tudi pristop k sanaciji vodovoda, ureditev parkirišč v Šmartnem ob Dreti in na Samostanskem hribu v Nazarjah, ureditev mladinskega centra. Z različnimi socialnimi transferji obljublja pomoč socialno ogroženim. Marija Šukalo Pečovnikov program sta na novinarski konferenci podprla Stanko Flere (levo) in Bojan Štrukelj (foto: Marija Lebar) namenjati vsem krajem in zaselkom, zato bom občanom na razpolago 24 ur na dan,« pravi Matej Pečovnik. Periodično bo tudi v pisarnah posameznih krajevnih skupnosti, kjer bo na voljo krajanom za predloge in pripombe, saj meni, da so individualni stiki zelo pomembni. Prav tako namerava okrepiti stike z gospodarstvom in v največji možni meri podpirati kmetijstvo in turizem. »V svojem programu ne obljubljam gradov v oblakih, obljubljam pa odgovorno delo z znanjem in izkušnjami. Imam kaj pokazati , saj sem v občini, krajevni skupnosti in v društvih aktiven že vrsto let in ne samo sedaj, v času volitev,« pravi. Prepričan je, da se je v občini tudi v preteklih letih veliko postorilo. Nekateri projekti so kelj: »Njegovo kandidaturo podpiram zaradi realnega in izvedljivega programa,« je povedal slednji. Flere je dodal, da je pozitivna lastnost Pečovnika odprtost za dialog in upoštevanje mnenj občanov. Marija Lebar spodbujati pozitivno miselnost, usklajevati interese z možnostmi, ceniti in uporabljati lastno znanje, ideje in inovativnost. »Pogovor z mojima protikandidatoma je pokazal, da imajo naši programi veliko stičnih smernic, zato upam, da bom lahko s svojim programom pripomogla tudi tistim, ki so v prvem krogu glasovali zanju,« je povedala Podkrižnikova, ki ob tem dodaja: »Nimam rada zahrbtnih podtikanj in osebnih žalitev, ki sem jim priča v teh dneh, a me SLOVENSKA GAZELA 2010 KLS srebrna gazela V sredo, 20. oktobra, je bila v Cankarjevem domu prireditev Slovenska gazela 2010. Med šestimi regijskimi gazelami seje za ziato gazelo 2010 potegovalo tudi ljubensko podjetje KLS. Kipec zlate gazele je pripadel dolenjsko-posavski gazeli 2010, podjetju Krka, kipec srebrne savinjsko-zasavski gazeli 2010, podjetju KLS in kipec bronaste primorsko-notranjski gazeli 2010, podjetju SEC; Sto najhitreje rastočih podjetij iz vsake od šestih regij je v petih letih, od leta 2004 do 2009, ustvarilo kar 10,447 novih delovnih mest. Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. N Politika j FRANJO NARALOČNIK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE UUBNO Odprtost za vse občane in za vse dobre predloge Na novinarski konferenci v ponedeljek, 18. oktobra, je kandidat za župana občine Ljubno Franjo Naraločnik predstavil poudarke svojega programa. Meni, daje njegova prednost v primerni izobrazbi, izkušnjah in poznavanju razmer celotne občine. Kor pravi Naraločnik, ki je sedaj direktor občinske uprave, mu vsakodnevna srečanja in stiki z občani omogočajo, da dobro pozna utrip občine, potrebe in želje vseh občanov. K temu pripomore tudi njegova vpetost v društvene dejavnosti, saj je v veliko društvih tudi sam dejaven član. To mu omogoča dober vpogled v to, kaj so cilji društev in kaj si želi civilna družba. Skozi izvajanje projekta izgradnje komunalne opreme Industrijsko poslovne cone Loke se je vsakodnevno srečeval tudi s problemi gospodarstva. Zanimanje investitorjev za zemljišča v coni prinaša nova delovna mesta. Občina mora še naprej koristiti možnost javnih del in tako zagotavljati delovna mesta, hkrati pa starejšim Franjo Naraločnik meni, da je njegova prednost v primerni izobrazbi, izkušnjah in poznavanju razmer celotne občine (foto: Marija Lebar) občanom omogočati pomoč, ki jo potrebujejo. Glede turističnega področja je po njegovem poleg dveh že poznanih stebrov, kot sta ribiški turizem in smučarske skakalnice, kjer že ves čas sodeluje, treba aktivirati in urediti še dodatne lokacije, skladno pa sodelovati tudi z Gorsko turističnim centrom Golte. Mladim je treba zagotoviti ustrezne prostore, pravi Naraločnik, tako za športne kot kulturne dejavnosti pa tudi za druženje. »Z odprtostjo in novo energijo, ki temelji na izkušnjah, in s tvornim sodelovanjem z občinskim svetom ter občinsko upravo je treba nadaljevati dobre poti, ki jih je občina ubirala doslej.« Takšen je projekt obnove trškega jedra, izvedba kanalizacij v Radmirju in na območju celotne občine. Čeprav so državna sredstva pri urejanju vodotokov zelo omejena, je treba posebno pozornost po Naraločnikovem mnenju posvetiti poplavni varnosti v Radmirju, Okonini in še kje. Marija Lebar SOOČENJE ŽUPANSKIH KANDIDATOV NA LJUBNEM OB SAVINJI V drugi krog s poštenim bojem in brez metanja polen V petek, 15. oktobra, je bila dvorana kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji prizorišče soočenja pred drugim krogom županskih volitev. Glavna akterja dogodka sta bila Franjo Naraločnik in Paul Orešnik, ki sta v prvem krogu volitev prejela največ glasov. Soočenje je pripravil Klub zgornjesavinjskih študentov, vodil ga je predsednik kluba Raden-koTešanovič. Občani, ki so dodobra napolnili dvorano, so prisluhnili odgovorom na teme, ki naj bi bile v občini najbolj pereče. Dotikale so se industrijsko poslovne cone v Lokah in njenega dokončanja. Poleg tega sta kandidata za župana razložila svoje videnje razvoja industrijske cone in tega, kako v občino pripeljati investitorje, ki bodo zaposlovali in preprečevali beg možganov iz kraja. Zanimive teme so bile tudi turizem in njegov razvoj, mladi v občini, štipendiranje in malo Prijateljski stisk roke med kandidatoma za župana občine Ljubno, Franjem Naraločnikom (levo) in Paulom Orešnikom (foto: Štefka Sem) delo mladih, izgradnja doma za ostarele in mladinskega centra, stanovanjska gradnja ter neenakomerni razvoj občine. Predvsem občani iz Meliš, Radmirja, Juvanja in Okonine so mnenja, da je za njihove potrebe namenjenih premalo finančnih sredstev in v razvoju zaostajajo za Ljub- nim. Kandidata sta bila povprašana tudi o dokončanju kanalizacijskega sistema v občini. Pri odgovorih na vprašanja sta Naraločnik in Orešnik poskušala poslušalcem razložiti svoje načrte, prednostne naloge in vizijo, odločitev o tem, kdo bo primernejši župan, pa sta prepustila volivcem. Provokativnim vprašanjem se je moderator večera izognil, oba kandidata sta poudarila, da cenita pošten boj za župansko mesto in odločitev, kdo bo nadomestil županjo, prepuščata občanom in njihovi volji. Množična udeležba na skoraj tri ure trajajočem soočenju je pokazatelj, da Ljubencem ni vseeno za nadaljnji razvoj občine. Med poslušalci sta bila tako sedanja županja Anka Rakun in poraženec prvega kroga volitev Iztok Podkrižnik. Štefka Sem STAVKOVNI VAL SE JE UMIRIL Javni sektor končal stavko, policisti pričenjajo pogajanja Stavka v delu javnega sektorja seje preteklo sredo končala. Vlada je sindikatom dala še teden dni časa za podpis aneksa h kolektivni pogodbi. Predlagani dogovor bo stopil v veljavo, če bo aneks podpisalo 15 od 22 reprezentativnih sindikatov, sicer bo vlada postopke odpovedi kolek- tivne pogodbe nadaljevala na sodišču. Policijski sindikat Slovenije nadaljuje stavko in jo je pripravljen zaostriti, ne glede na to, da je preostali del javnega sektorja stavko končal. Policiste sicer zastopata dva sindikata, poleg Policijskega sindikata Slovenije (PSS) še Sindikat policistov Slovenije (SPS). Policijska stav- ka, kateri se pridružujejo tudi mozirski policisti, od vsega začetka poteka na enak način, s temeljitim opravljanjem postopkov na meji, v notranjosti države pa tako, da policisti ne izrekajo kazni za prekrške, ki jih sicer vsakodnevno kaznujejo. Štefka Sem Naročnik objave: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad SLOVENSKA UUDSKA STRANKA Doslej zadovoljni z uspehom na lokalnih volitvah Na tiskovni konferenci, ki je bila v Mozirju v petek, 15. oktobra, je Andrej Presečnik predstavil rezultate analize, ki so jo v Slovenski ljudski stranki (SLS) napravili na podlagi prvega kroga volitev. Kot je povedal, so z uspehom stranke v prvem krogu volitev zadovoljni. Glede svetnikov so ostali na enakem številu kot pred štirimi leti. V Solčavi nimajo občinskega odbora svoje stranke, niso imeli niti kandidatov za občinski svet. Prav tako nimajo svetnikov v občinah Luče in Nazarje. Na Ljubnem ob Savinji so sicer izgubili eno svetniško mesto, vendar to ni slabši rezultat, saj so neformalno podprli kandidaturo sedanje županje Anke Rakun za svetnico. Na Rečici ob Savinji imajo enega svetnika več. Boljši so tudi v Gornjem Gradu, kjer so s prejšnjih štirih prešli na pet svetnikov. Tudi v mozirskem občinskem svetu Andreja Presečnika (v sredini) sta na konferenci spremljala Majda Podkrižnik in Franjo Naraločnik (foto: Marija Lebar) so okrepili svoj položaj, s prejšnjih treh svetnikov so prišli na tokratnih volitvah na štiri. Še posebej so zadovoljni z izidi volitev za župane. Strankarskega imajo v Gornjem Gradu, kjer je njihov kandidat za drugi mandat dobil višji delež glasov kot pred štirimi leti. S podporo SLS sta zmagala še dosedanja župana v Mozirju in na Rečici ob Savinji. Andrej Presečnik: »Volilna tekma za izpraznjeni županski mesti v občini Ljubno in Nazarje je bila pričakovana. V drugi krog gresta oba kandidata, ki ju je stranka intenzivno podprla, dobila sta prepričljivo največ glasov.« V Zgornji Savinjski dolini imajo kot stranka najmočnejšo pozicijo. »Šli smo na volitve s pozitivno energijo in kljub nizkim udarcem tekmecev so volivci ocenili in nagradili naše delo. Kot stranka smo v 20 letih pokazali, da znamo poiskati ljudi, ki vlečejo voz naprej,« je še povedal Presečnik. Marija Lebar Pojasnilo o delu volilnega odbora Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad je prejela ugovor zoper delo volilnega odbora v volilni enoti 4, na volišču Kulturni dom Bočna na lokalnih volitvah dne 10.10.2010. Nepravilnost naj bi se zgodila pri štetju glasovnic za župana. Zaradi razjasnitve dejstev in okoliščin je občinska volilna komisija vse člane volilnega odbora ki so opravljali svoje delo na volišču v Bočni, povabila na svojo sejo. Na seji so ločeno podali izjave na zapisnik o delu volilnega odbora po 19. uri, ko seje zaprlo volišče in so pričeli s štetjem glasovnic. Pri prvem štetju gla- sovnic je prišlo do pomote pri štetju, kar je bila posledica hitrosti štetja. Napako je volilni odbor sam ugotovil ob pisanju zapisnika o delu volilnega odbora in občinski volilni komisiji posredoval pravilne podatke. Občinska volilna komisija je ugotovila, da pri delu volilnega odbora na volišču v Kulturnem domu Bočna ni prišlo do nepravilnosti in je volilni odbor svoje delo opravil korektno in skladno z veljavno zakonodajo. Občinska volilna komisija Občine Gornji Grad Minister Patrick Vlači« v gosteh pri Paulu Orešniku Vtorek, 19. oktobra, je kandidat za župana občine Ljubno Paul Orešnik v Okonini gostil prometnega ministra Patricka Vlačiča. Prijetno druženje in pogovor je bil namenjen podpori Orešnika pri njegovi kandidaturi. Viačič je z veseljem odgovarjal občanom na vprašanja o problematiki njegovega resorja in o drugih pomembnih vprašanjih. Podpredsednik stranke SD Viačič je Orešniku v primeru županovanja na Ljubnem zagotovil vso podporo pri projektih, ki se jih bo lotil, tako s strani stranke kot ministrstev. Orešnik je v nagovoru poudaril, da so pozornosti in razvoja z ustrezno infrastrukturo še posebej potrebni kraji okrog Ljubnega, saj so za vizijo občine pomembni vsi zaselki in njihov napredek. PR r \ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo za hitro pomoč pri sanaciji plazu Občini Nazarje, Civilni zaščiti Nazarje, podjetju Ribežl, družinama Riga in For-štner ter Janezu Žuntarju. Prav posebna zahvala velja Mateju Pečovniku in Stanku Fleretu. Družina Špeh iz Kokarij \ Naročnik objave: Špela Špeh, Kokarje 22, Nazarje_________________J Naročnik objave: Paul Orešnik, Cesta v Rastke 25,3333 Ljubno ob Savinji V gozdu v Ziferjah pri Nazarjah je nekdo nazorno pokazal, da m seznanjen s sodobnimi trendi ohranjanja našega skupnega okolja in da mu ni mar za ljudi okrog njega, niti za naravo. Zanimivo je tudi to, da je kmalu po nasutju smeti v gozd, ravno ta predel gozda obiskala skupina gozdarskih strokovnjakov in profesorjev gozdarskih fakultet s celega sveta: iz Kanade, Japonske, Finske, Norveške, Avstrije, Italije, Litve, Indonezije in iz drugih držav. Smetišča jim domači gozdarji niso pokazali, so pa bili tujci ponovno prijetno presenečeni nad slovenskimi gozdovi in sonaravnim sistemom gospodarjenja z njimi. Damjan Jevšnik gob je pritegnila mnoge Obiskovalce (foto: Marija Lebar) Galeriji Steki so gornjegrajski nedeljo, 10. oktobra, privo gob. Zanimanje je O; prav tako pa tudi gobja bera. Na ogled je bilo več kot 200 vrst gob iz naših gozdov in logov, literatura in ostalo tematsko gradivo. Tokratna razstava gob je sovpa-res pokazala so dodobra iz-ijski go-ilu razstavlje-i gob je bila, osti ako so zavist zbu- ikarice(marele),a tar zavidljivih mer vec je združenih stdeset gobarjev, elu- tek naravnega okolja. Za samo postavitev gob in za napise o vrsti gobe z latinskim imenom in o užitno-sti poskrbijo večinoma člani upravnega odbora. Letos je to druga njihova razstava, prvo so pripravili ob praznovanju občine Gornji Grad. Takrat je bilo gobjega »gradiva« mnogo manj. Zaradi vremenskih pogojev so lahko prikazali »le« okoli 60 vrst gliv iz našega okolja. Gornjegrajsko gobarsko društvo je edino take vrste v naši dolini. Redne stike vzdržujejo s podobnimi društvi po Sloveniji. Pri pripravi razstav tem društvom včasih pomagajo tudi tako, da prispevajo gobe, ki jih morda drugod ni najti. Ude-žujejo se razstav drugje, s svojo □zstavo pa so pred časom gostovali v Celju in na Rečici ob Savinji. »vina na Ljul svoja vrata so se po i prenavljanja po-užne tr-nem. Po-nega do-: trgovine ni po-Temu ijega om, ka- terega prenavlja Občina Ljubno z evropskimi sredstvi za urejanje trških jeder. Poslovalnica, ki je dobila povsem novo notranjo podobo, je sedaj tudi nekoliko večja. Tega so bili veseli tako kupci kot pet zaposlenih, saj je že do sedaj ponudba blaga presegala prostorske možnosti. Poslovodja Urška Orešnik je pove- GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC GORNJI GRAD iene, užitne, lepe, ‘upene in smrtno nevarne... Večje in bolj pregledne trgovine so se razveselili tako kupci kot i (foto: Štefka Sem) dala, da so z dodatnim prostorom zadovoljni vsi, saj je tako preglednost v prodajalni veliko večja. Kot do sedaj se bodo v kolektivu še naprej trudili, da bodo kupci zadovoljni s ponudbo, ki bo lahko sedaj še malenkost večja. Kot je povedal direktor Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik, so se poleg zunanjosti lotili še obnove no- tranjosti trgovine, predvsem ji la nujna posodobitev elektro instalacij. Odločitev za dodaten prostor, ki so ga zagotovili živilski trgovini na račun zmanjšanja železnine, je bila dobra. Sedaj jih čaka še ureditev hodnika v stavbi, saj ga uporabljajo stanovalci zgornjega nadstropja in stranke kmetijsko svetovalne službe. Štefka Sem Iz občin, Kultura, Oglasi o : c - "O o > -S (ti _ (D .55 'c co s > 03 ^ E o % g §i O iz "O c: o CD > o o. cd .E ‘ŠT ra 5 >n If 9> o w E CO co 'E cd co co !'Š2 c 4^ CO cd •- O — co c c c CD .E — _Q CD CÖ TD -*■ > ■ — co co E d s— :=-> CO 03 C33 > -O i i i C/) REČICA OB SAVINJI Veseli številnih novih občanov Že vrsto let v rečiški občini na svojevrsten način poskrbijo za toplo dobrodošlico novim prebivalcem, saj jim pripravijo sprejem. Tokratni je bil za vse, ki so se rodili v drugi polovici letošnjega leta, drugi petek v oktobru. Daje bilo druženje z županom Vinkom Jerajem, ravnateljico vrtca Ano Nušo Rebernik in ravnateljem osnovne šole Petrom Podgorškom prijetnejše, so se novi občani in njihovi starši srečali v prostorih vrtca, najmlajši pa so jim za dobrodošlico pripravili prisrčen program. Gostitelji najmlajših občanov Rečice, Jeraj, Rebernikova in Podgoršek, niso skrivali zadovoljstva ob dejstvu, da se prirodni prirastek v občini veča. Obenem so staršem zatrdili, da se bodo potrudili, da njihovi malčki najdejo prostor v rečiškem vrtcu in osnovni šoli. Občina je za vsakega novorojenca pripravila skromno darilo in k temu primaknila še znesek v višini 150 evrov. Marija Sukalo Najmlajši občani in njihovi starši so se z županom Vinkom Jerajem, ravnateljico vrtca Ano Nušo Rebernik in ravnateljem osnovne šole Petrom Podgorškom srečali v rečiškem vrtcu (foto: Marija Šukalo) SEMINAR KORAKANJA NA LAZAH Godba Zgornje Savinjske doline v gibanju V soboto, 3. oktobra, so člani Godbe Zgornje Savinjske doline na Lazah opravili tečaj korakanja. Medtem ko godbe v Sloveniji temu posvečajo malo pozornosti, je v tujini ta zvrst nastopanja bolj razvita. V gosteje prišel Ivan Medved, dirigent in predvodnik godbe z Vrha nad Laškim. Velja za enega od največjih strokovnjakov na tem področju, saj je v preteklosti kot predvodnik vodil tudi Orkester slovenske policije. V nekaj urah so se zgornjesavinjski godbeniki naučili postavljanja formacij, obračanja na več načinov in še kakšno figuro, ki popestri nastop. Posebnega treninga so bi- li deležni še tolkalci in dirigent. Prvi so se učili signalov, ki bodo godbi pomagali pri usklajevanju korakov, dirigent Tomaž Guček pa je v roke dobil predvodniško palico in kopico napotkov, kako jo vihteti. Godbeniki upajo, da bodo izpopolnjeno korakanje že kmalu pokazali na kakšni od prireditev v dolini. Izobraževanje so nadaljevali z druženjem na pikniku in ob športnih aktivnostih, kar jim je dalo novega elana k začetku priprav programa za tradicionalni letni koncert konec januarja 2011. Eva Ribezi Ivan Medved je zgornjesavinjske godbenike učil postavljanja formacij in figur, ki popestrijo nastop (foto: Eva Ribezi) Piše: Aleksander Videčnik KOLEDOVANJE (nadaljevanje) Marija Ročnik v Podhomu je hranila rokopis ijubenskega organista Budne, ki ima zapisan datum nastanka, in sicer 30. december 1879. Očitno gre za novoletno koiedo, besedilo se glasi takole: »En starček je zaspal, nikdar več ne bo vstal. Z njim pa tolikanj ljudi že v črni zemlji spi. Kje, sestra, je tvoj brat, kje, hčer, je tvoja maf? Že v starem letu šli so v jamo večnosti. O, Jezus, ti jim daj tam vživaf sveti raj nam pa lepo živet dodeli v novem let1. V navadi je zato vošit leto novo, Marijo z Jezusom in svetim Jožefam. Otrokom dan želim za novo teto vsim, oj dete Jezusa, za vas obrezanega. Dekličem vošim spet Marijo rožen cvet, ki spleta venec zlat, device darovat. Mladenčem naj bo svat svet Jožef, limbarzlat, ki v zarji čistosti na strani vam stoji. Ženam pa jagnje dam, oj jagnje Jezus sam, za vas je rojen bil in resno kri prelil. Možem je venec zbran s peterih svetih ran, v ljubezen je zavit, z rešno krvjo zalit. Sirotam ubogim dam Marijo z Jezusom, ki polna vseh dobrot je mati revnih s'rot Presveta rešna kri pa grešnike otmi, z njo Jezus vas oprai, Marijo mater dat. Vsem vošim še sveti raj tam vživaf vekomaj, Marijo z Jezusa m in svetim Jožefam. « Prav zanimivo je besedilo koledniške pesmi, ki ga je pred drugo svetovno vojno napisala Frančiška Podkrižnik, verjetno doma v Lučah, da bi s petjem njeni otroci izprosili kruha in živeža. Sama je hodila s svojimi otroki od hiše do hiše. Besedilo koledniške pesmi je ohranil Bogomir Supin v Lučah. To je zelo nazoren dokaz, da so si vaški reveži s petjem kolede prislužili kakšen priboljšek in si tako olajšali pomanjkanje. »Svečnico bomo zdaj vam zapeli, vsi žalostni, objokani, prosili bi vas zdaj lepo, da b'kruha kaj bilo. Bi mater zdaj lepo prosili, ker otroci kruha nimamo, naj se revežev usmili, le za kruh jih prosimo. Obrnili se bomo na Mater Božjo, Mater Božjo Kokarsko, k njej poromati, prosili vsi otroci jo lepo. Mi smo revčki zapuščeni, žalostni, objokani, o, Marija, pomagaj, reši nas ti, da b'kruha imeti zdaj vsi. Razni obredi v žiljenju naših ljudi (17) Vse toemo vam za srečo peli, da bi mnogo tet živeti, zdaj pa prosimo za miti dar, da bi Jezus rad pri vas ostai. « V pesmi pevci nagovarjajo gospodinjo z »materjo«, kar je zvenelo spoštljivo in je žal v današnjem času nekako pozabljeno. V Lučah je bilo govora o petju svečnice in ne morda o petju kolede. Nekaj dni pred praznikom so se zbrali otroci in hodili po vasi od hiše do hiše in prepevali. Prosili so predvsem kruha in pričakovali od gospodinj tako imenovane pogačice, ki so bile povsod na domovih pripravljene in so predstavljale za otroke posebno poslastico. Kot primer navajamo tole pesem: »Hvaljen bodi Jezus Kristus, to je naše pesmi glas, ktero hoč'mo vam zapeti od Marije svečanske. Ti, Marija, naša mati, ti nam kaži pravo pot, ti nas vodi, z nami hodi, da v nebesa pridemo.« Zelo prijazna je bila tudi tale koledniška pesem ob svečnici: »Svečnica se približuje in Marija se napotuje, zdaj pa pros'mo miü dar, da bi Jezus pri vas ostai.« V čast treh kraljev so peli v okolici Ljubnega tudi tole pesem, vendar so sodelovali le odrasli, oblečeni v tri kralje in zbirali v glavnem denar: »Glejte, trije kralji v lepi zlati halji, na kamelah jezdijo. Prineso darila, dišečega kadita, mire, čistega zlata. Tiho pristopimo, srčno počastimo ljubega Zveličarja. « V Lučah so trije kralji hodili za svoj praznik, praviloma so hodili dan pred praznikom in so peli: »izJutrove dežele je prišla izza gore nanovo zvezda, prav lepo sveti se. Mi sveti trije kralji podamo se na pot, gremo z veseljem to detece iskat. Po mest Jeruzalem povprašamo skrbno po tem detetu, ki bilo je rojeno. Herodež se prestraši in pravi nam tako - Pojdite in iščite to detece mlado. Ko ga boste našli, pridite nazaj in popeljite me taj. « OFIRANJE Največkrat gre za čestitke kateremu od go-dovnikov. Ponavadi so peli podoknico, bolj redko pa je bil s pevci tudi godec. To navado poznajo v celotni Zgornji Savinjski dolini. Značilno je bilo takšno čaščenje predvsem v hribovskih predelih naših krajev. V Primožu so zapeli tudi tole pesem: »Dobri večer, Janez, bogdaj mi ti prišli ofiraf zdaj, ker bo jutri tvoj god, se boš reševal ti in tvoj rod. Srečo, zdravja in veselja, to želimo ti za god, da bi dolgo še živel, nas pa zmeraj rad imet Če misliš kaj daf, ie hiti iskat, saj ni treba veliko, dosti ne smemo nesti domov, en liter vinca kuhan'ga, pa kapuna pečen'ga.« Marsikje so redno ropotali pred hišo z najrazličnejšimi predmeti - delali so trušč, da bi z njim pregnali zle duhove in privabili go-dovnjaka. V okolici Gornjega Grada so bili med ofirovci največkrat revni ljudje, posebej so prišli otirat gruntarji, v taki skupini pa niso imeli kaj iskati otri in kočarji. Bolj imenitnim godovnjakom so zaigrali pred hišo ali pod oknom godci v skupini. Na Tolstovrškem nad Ljubnim so bili znani domači kmečki godci »pumpovci«, ki so bili znani daleč naokoli. Pozneje so se vključili v novo nastalo ljubensko godbo. Nadaljujemo prihodnjič. i Nasveti, Oglasi D Kako urediti grobove pred prvim novembrom DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Narava se je že odela v pisane barve, prišli so tudi hladnejši in deževni dnevi. To napoveduje umiritev narave, ki se pripravlja na zimski počitek. V mesecu oktobru uredimo naše grobove pred dnevom spomina na mrtve, ki je čas, ko se spominjamo naših prednikov in vseh bližnjih, ki jih ni več med nami. Lepo je, če grobove urejamo skozi vse leto, vendar v tem času zamenjamo sezonsko cvetje. Danes grobove preveč pokrivamo s peskom in marmornimi ploščami, zato je premalo prostora za zasaditve. Posadimo lahko le nekaj mačeh, kakšno reso ali hebo. Za trajnice praktično ni prostora, da bi lepo prerasle grob. Če grob zasadimo s trajnicami, je lep skozi vse leto in ni zahteven za vzdrževanje. Lahkojim dodamo tudi zasaditev skupin s sezonskim cvetjem. Če želimo zasaditvi doda- ti moderen pridih, ga bomo pričarali s steklenimi kamenčki v različnih barvah, ki lahko predstavljajo naravne elemente (modra barva -vodo, zlata - sonce, zelena - trato ...). Za popestritev dodamo večje kamne, ki ponazarjajo skale. Nare- dimo lahko tudi mini skalnjak. Poznavalci so mnenja, daje najbolj modno zasajen grob tisti, ki je v celoti prekrit s trajnicami. Trajnice se tekom leta primerno oblikuje- jo in strižejo. Cez leto vmes postavimo samo kakšno sezonsko rastlino, katera je še lepša, če je vedno pokrita s cvetovi. Spomladi postavimo na grob prve trobentice, poleti enoletnice in jeseni krizanteme ali mačehe. V jeseni lahko posadimo tudi čebulnice, ki cvetijo spomladi (žafrani, narcise, tulipani, zvončki, irisi...). NAJPOGOSTEJŠE RASTLINE V JESENSKEM ČASU ZA GROBOVE: Okrasna mačeha - Viola sp.: Mačeha je ena najpogostejših dvoletnic, ki jih zasajamo na grobove vjesenskem času. Poznamo sorte z velikimi cvetovi (na rastlini je teh cvetov manj) in malimi cvetovi (teh drobnih cvetov je na rastlini bistveno več). Da bi obilno cvetele, jih moramo dognojevati in odstranjevati suhe cvetove. Suhi cvetovi jemljejo hrano in energijo rastlini, zaradi tega lahko preneha cveteti. Gnojimo jih z gnojilom za cvetove. Krizanteme - Chrysanthemum: Spadajo med skupino košaric (Asteraceae). Poznamo ogromno različnih vrst in sort krizantem. Za grobove jih lahko uporabljamo kot posodovko ali kot rezano cvetje v različnih aranžmajih. Obstaja veliko barvnih odtenkov od bele, rumene, roza, rdeče, rjave, temnor-jave do lila. Poznamo sorte z enim cvetom na steblu (velikocvetne ali s srednje velikim cvetom) in sorte z več cvetovi na steblu (malo-cvetne). Jesenska vresa - Calluna vulgaris: Je majhen trajni grmiček, ki cveti jeseni. Spada v družino vresovk ali latinsko Ericaceae. Uspevala bo na sončnem in dobro odcednem kislem zemljišču. Saditi jo moramo na kislo zemljišče (substrat za rododendrone) in jo gnojiti z gnojilom za rododendrone ali z gnojilom za ameriške borovnice. Spomladi jo moramo obrezati. Smiljka - Skimmia: Je zimzelena grmovnica, ki jo lahko sadimo na grobove in tudi v posode. Je trdoživa, prenaša onesnaženo okolje in senco, ne mara preveč mokrih tal. Uspeva v odcednih, nevtralno kislih tleh. Zraste od 50 do 100 cm visoko. Je enodomna rastlina. Spomladi cveti z drobnimi belimi cvetovi, jeseni ima rdeče (redkeje bele) jagode, ki ostanejo na grmu skozi celo leto. Če želimo, da rodi, moramo ob moški rastlini posaditi tudi žensko. Pušpan - Buxus: Je vedno zelen grm, ki odlično prenaša obrezovanje, zato ga lahko oblikujemo na najrazličnejše načine. Najlepši so naravno rastoči. Dobro prenaša senco in mraz, odporen je na dim in prah. Uspeva tudi na soncu, nima rad izrazito vlažnih tal. Uporabljamo ga lahko za žive meje, obrobke gred, za grobove ... Če ga imamo posajenega v posodi, ga moramo celo poletje redno zalivati in gnojiti. Opozorilo: Listi od pušpana vsebujejo strupen alkaloid, ki lahko povzroči alergije. Tisti ljudje, ki so nagnjeni k alergijam, naj si predhodno nataknejo rokavice. Poleg teh se na pokopališču lahko zasadi tudi plazeči skrečnik, ki deluje umirjeno in spomladi razvije ogromno modrih cvetov. Skozi vse leto lepo uspevajo tudi različne: hebe, timijani in netreski. Na grobovih so nepogrešljive srebrnolistne rastline, na primer Calocephalus, sivka ... Uporabimo lahko okrasne trate, zelo lepi so različni šaši. Občina Gornji Grad na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (objavljen na spletni strani: http://www. gornji-grad.si/) objavlja JAVNI POZIV za oddajo prijav za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa je: 1. garsonjera, v izmeri 26,19 m2, Novo naselje 2, Gornji Grad 2. dvosobno stanovanje, v izmeri 105,07 m2, Attemsov trg 23, Gornji Grad. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 22. do vključno 31. oktobra 2010. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: http://www.gornji-grad.si/. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite osebno na Občini Gornji Grad ali po telefonu 03/839-18-50. OBČINA GORNJI GRAD FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE CELJE Z voljo in trudom do zastavljenih uljev V petek, 8. oktobra, je v Narodnem domu v Celju iz rok dekanice doc. dr. Marjane Merkač Skok prejelo diplomske listine 166 diplomantov, ki so zaključili dodiplomski študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede (FKPV). Med njimi je bila tudi Branka Zajc z Ljubnega ob Savinji, kije ob tej priložnosti povedala: »Za študij na FKPV sem se odločila po končanem študiju na Višji strokovni šoli Doba Maribor. Vpisala sem se v program komercialist in po dveh letih študija ter uspešno opravljeni diplomi pridobila naziv diplomirana ekonomistka. Za študij sem se odločila zato, da bi Branka Zajc: »Za študij sem se odločila zato, da bi pridobila nova strokovna znanja...« (foto: BZ) pridobila nova strokovna znanja, se naučila timskega dela in dokazala, da se z voljo in trudom da doseči zastavljeni cilj, tudi ko nisi več rosno mlad. Spremembe so stalnica vsakdanjega življenja in uspešno se spopadamo z njimi le s pridobitvijo novih znanj in izkušenj. Hvaležna sem kolektivu FKPV za strokovno in korektno sodelovanje v času mojega izobraževanja. Nova izobrazba mi zaenkrat še ni prinesla sprememb na delovnem mestu, vendar pa z optimizmom gledam v prihodnost in upam, da se bodo moja pričakovanja kmalu uresničila.« Od ustanovitve do sedaj je na FKPV študij zaključilo že 1.478 dodiplomskih in 61 podiplomskih študentov, med katerimi je bilo tudi 13 dodiplomskih (Luče 2, Ljubno 3, Nazarje 3, Mozirje 5) in eden podiplomski študent (Rečica ob Savinji) z območja Upravne enote Mozirje. Trenutno na FKPV študira 47 dodiplomskih (Solčava 1, Luče 5, Ljubno 10, Rečica ob Savinji 4, Nazarje 4, Mozirje 18, Gornji Grad 5) in devet podiplomskih študentov (Ljubno 1, Rečica ob Savinji 2, Nazarje 2, Mozirje 4) iz Zgornje Savinjske doline. Franci Kotnik MOBILNA UČILNICA V KRAJEVNIH KNJIŽNICAH OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE Možnost samostojnega učenja v domačem kraju V Nazarjah že več let uspešno deluje center za samostojno učenje, ki je namenjen vsem Zgornjesavinjča-nom. Ker so nekateri prebivalci naše doline od Nazarij precej oddaljeni, je center v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje v lanskem letu pričel s projektom Mobilna učilnica. Poleg tega center v svojih prostorih ponuja različne brezplačne učne programe in pomoč, jeseni pa so pričeli z zanimivimi tečaji. Namen projekta Mobilna učilnica je, da se center vsak mesec približa prebivalcem Zgornje Savinjske doline in jim v njihovi krajevni knjižnici ponudi možnost brezplač- nega samostojnega učenja na razpoložljivih računalnikih. Svetovalka iz centra Anja Pukart vsak mesec obišče drugo knjižnico v Zgornji Savinjski dolini in s sabo prinese številne računalniške učne programe. Interesentom lahko ob svojih obiskih ponudi programe učenja 23-ih evropskih jezikov, desetprstnega slepega tipkanja, matematike, fizike, Interaktivni atlas Slovenije, program Kako in Kam?, ki je v pomoč pri izbiri pravilne poklicne usmerjenosti, in različne slovarje. Uporabnikom je na voljo računalnik in svetovalka jim lahko pomaga pri spoznavanju računalniških Svetovalka Anja Pukart vsak mesec obišče drugo knjižnico v Zgornji Savinjski dolini in s sabo prinese številne računalniške učne programe osnov, izdelavi seminarskih nalog, pisanju prošenj ali brskanju po svetovnem spletu. Razpored o datumih in krajih gostovanja je mogoče dobiti na centru ali na spletni strani Osrednje knjižnice Mozirje. Točka vseživljenjskega učenja v Nazarjah ponuja svojim uporabnikom številne brezplačne dejavnosti in dodatne plačljive tečaje, kijih ne- katere občine sofinancirajo, za sedaj Nazarje in Luče, in tako precej pripomorejo k cenejši prijavi. Interesentom za tečaj računalništva, učenja tujih jezikov, digitalne fotografije in ročnih spretnosti, ki prihajajo iz občin Nazarje in Luče ter želijo pridobiti nova uporabna znanja, so tako na voljo finančno ugodni tečaji. Tekst in foto Tatiana Golob SREČANJE SLOVENSKIH »KAKTUSARJEV« Največji gojitelj v Sloveniji ima 25.000 kaktusov Na Gneču so se 9. oktobra zbrali člani foruma kaktu.si in zbiratelji kaktusov. Udeleženci iz vse Slovenije so si ogledali Gneč ter zbirki kaktusov Zvoneta Gračnerja in Jerneja Mazeja. Slednji, ki ima v svoji zbirki okoli 500 kaktusov, je srečanje organiziral na vaškem prostoru za piknike. Na pomoč sta mu priskočila še Matjaž Wigele in Zvone Rovšek. Slednji je največji gojitelj kaktusov v Sloveniji. Reci in piši, v svoji zbirki jih ima preko 25.000! Srečanja seje udeležil tudi dr. Marjan Donko, ki posedu- je največjo zbirko redkih kaktusov. Okoli 4.000 jih krasi njegove police. Prišel je še Iztok Mulej, ki ima največjo zbirko stapelij v Evropi. Jernej Mazej je med srečanjem poskrbel za voden ogled Gneča. Ogledali so si njegovo zbirko kaktusov, nato še zbirko Zvoneta Gračnerja, ki poseduje okoli 1.500 primerkov te vrste. Ob tem so se zabavali in pridobivali nova znanja, predvsem novinci iz bogate skrinje učenosti s strani tistih, ki se s kaktusi ukvarjajo že dalj časa. Benjamin Kanjir FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p. Radegunda 54 SI-3330 Mozirje, Slovenija Z nastopom na domačih in tujih zahtevnih trgih, kjer je potrebno upoštevati najnovejše evropske kriterije, uporabljati okolju prijazne materiale ter upoštevati želje kupcev, z uspešnim razvojem novih izdelkov že vrsto let krmari podjetje, ki vabi v svoje vrste novega sodelavca/ko za prosti delovni mesti: STROJNIK ZA OBDELAVO KOVIN IN PLASTIKE (m/ž) Pričakujemo: - izobrazba: IV., V. ali VI. stopnja strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - računalniško pismenost (word, excel, MS office) - znanje branja risb (načrtov) izdelkov - poznavanje lastnosti plastičnih mas - znanje nastavljanja strojev za brizganje plastičnih mas(Arburgipd.) - znanje orodjarstva - pripravljenost na permanentno izobraževanje - organizacijske sposobnosti, komunikativnost, timsko delo, odgovornost - izpit B kategorije - izpit za viličarja (možnost opravljanja izpita tudi pri nas) Vaše naloge bodo: - nastavljanje strojev za brizganje plastike (znamkeArburg ipd.) - vpenjanje in izpenjanje orodij v stroje za brizganje plastike - nastavljanje stiskalnic in pripadajoče opreme - vpenjanje in izpenjanje orodij za preoblikovanje pločevine - predelava orodij za posamezne tipe izdelkov - priprava materiala - zagotavljanje nemotenega poteka delovnega procesa - izvajanje kontrolnih postopkov v skladu z merilnimi metodami - dnevno poročanje realizacije SERVISER PRODAJNEGA PROGRAMA FIRŠT na terenu (m/ž) Pričakujemo: - izobrazba: V. stopnja elektro smeri - poznavanje vodno ogrevalnih armaturter krmiljenja - regulacije - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - računalniško pismenost (word, excel, MS office) - znanje angleškega jezika (govorno in pisno) - pripravljenost za delo na terenu - pripravljenost na permanentno izobraževanje - organizacijske sposobnosti, komunikativnost, samostojnost odgovornost, urejenost - izpit B kategorije Vaše naloge bodo: - servisiranje prodajnega programa na terenu in PE Velenje - reševanje reklamacijskih zahtevkov - zagotavljanje nemotenega poteka servisnega procesa - priprava poročil s servisno tematiko Nudimo: - redno zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, možnost dolgoročne zaposlitve - prijetno in tehnološko napredno delovno okolje -ambiciozen kolektiv - možnost osebnega in poklicnega razvoja - možnost dodatnega izobraževanja - stimulativni osebni dohodek - delovno mesto: PE Velenje, Koroška cesta 56a, Velenje Kandidate vabimo, da nam pošljejo pisne vloge na naslov: FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p., PE Velenje, Kadrovska služba, Koroška cesta 56 a, Sl- 3320 Velenje ali po elektronski pošti: bernarda.bider@first.si. Rok za oddajo vlog je 15 dni po objavi. CENTER RINKA SOLČAVA Predstavniki destinarij EDEN ponovno v Bruslju V okviru evropskega dneva turizma konec septembra se je v Bruslju mudila slovenska delegacija, v kateri je bil tudi Marko Slapnik, direktor Centra Rinka iz Solčave. Kot je povedal, so lahko taka srečanja za razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini in navezava stikov s partnerskimi turističnimi destinacijami izredno pomembna. V naši delegaciji so bili predstavniki Slovenske turistične organizacije, predstavnika dveh slovenskih destinacij EDEN - solčavske in belokranjske, dr. Janez Bogataj in Drago Bulc. Delovno srečanje je potekalo dva dni. Prvi danje bil na- menjen posvetu z naslovom Vloga evropske dediščine in kulturnih poti v prenovljeni evropski turistični politiki. Otvoritveni govor je imel podpredsednik Evropske komisije, odgovoren za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani. Osrednja tema srečanja je bila, kako lahko politika nudi podporo programom ohranjanja kulturne dediščine in različnim kulturnim potem, ki povezujejo države članice. Govora je bilo tudi o tem, kako lahko evropska kulturna dediščina in poti pripomorejo k razvoju nove turistične ponudbe. Kot pravi Slapnik, je bilo slišati na to temo številne primere dobrih praks iz največjih evropskih turi- stičnih gospodarstev. Na ogled so bile stojnice s turistično ponudbo letošnjih dobitnic naslova EDEN, zvečer pa je sledila slovesna podelitev tega naziva tokratnim zmagovalkam. Letošnja dobitnica naziva EDEN v Sloveniji je turistična desti-nacija Reka Kolpa. Drugi dan je bil namenjen srečanju mreže EDEN destinacij in pogovoru o vizijah, namenih in ciljih, ki jih ima mreža in regije z nazivom Evropska destinacija odličnosti. Pogovore je vodil Antonio Pezzano, koordinator mreže EDEN. »Osebna srečanja predstavnikov teh destinacij so izredno pomembna, saj se tako lahko povežejo med seboj tisti, ki imajo podobno ponudbo turiz- ma (alpska, obmorska) in navežejo konkretne stike. Osebno poznanstvo pripomore pri utrjevanju sodelovanja, večja pa je tudi možnost uspešne prijave na razpise, ki zahtevajo sodelovanje med ponudniki in konkretnih skupnih aktivnosti mreže EDEN,« pravi Marko Slapnik. Slapnik je postal direktor Centra Rinka letos spomladi, pred tem je bil nekaj mesecev vršilec dolžnosti. Naloga centra je, da poleg izvajanja turistične dejavnosti v smislu trajnostnega razvoja povezuje vsa tovrstna dogajanja v občini Solčava, spodbuja in koordinira različne projekte in skrbi za prijave na ustrezne razpise. Marija Lebar Marko Slapnik (skrajno desno) s slovensko delegacijo v Bruslju na podelitvi naziva EDEN projektu Kolpa. Zapeli in zaigrali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje Pevski zbor lučkih upokojencev je zapel v njihovem značilnem šestglasju. Lučki upokojenci so letos na 10. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal od 29. septembra do 1. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, sodelovali drugič. V Ljubljano so se 30. septembra pripeljali dovolj zgodaj, da so se lahko sprehodili po prizorišču dogajanja. Velika množica sodelujočih vseh starosti in obiskovalcev se je pomikala med bogato ponudbo festivala. Zanimivo in živahno je bilo dogajanje na razstavnih prostorih, na različnih delavnicah in predstavitvenih prostorih številnih V polurnem programu je bilo v ospredju ljudsko petje. društev. V tej gibajoči se množici so Lučani opazili veliko znanih medijskih obrazov, zanimive klobuke mozirskih zeliščark in z njimi poklepetali ob njihovem bogatem zeliščarskem kotičku, se med sprehodom ujeli z gornjegrajskimi upokojenci, ki so se pripeljali v Ljubljano z vlakom, se zaklepetali z znanci iz drugih društev... V kulturnem programu, ki se je dogajal vse dni festivala in na več prizoriščih, je bilo še posebej čutiti sožitje generacij, saj so si oder delili otroci iz vrtcev, mladina in upokojenci. Skupaj seje predstavilo kar 1.700 nastopajočih, največ pevcev, pa godci, plesalci in literati z vseh koncev Slovenije. Okrog poldneva so bili na vrsti Lučani. V polurnem programu je bilo v ospredju ljudsko petje. Zapel je moški upokojenci zbor, tudi v za Luče značilnem šestglasju, ter ženski duet Mika Štorgel in Marica Pavlič, na citre je igral Tone Mlačnik. Za razliko od lani so imeli letos s seboj tudi svojo napovedovalko. Na koncu so s Kri-stlnovo harmoniko družno zapeli Prav lepa je ta lučka fara. AP Trgali avtohtono vinsko sorto zelen Jesenje čas, ko nam narava poplača vso vloženo skrb in delo preko celega leta. Tako je tudi z pridelkom grozdja, ki gaje treba, ko le-to dozori, obrati in predelati. Pri družini Uršič iz Slapa pri Vipavi na 16 ha površin pridelujejo grozdje, ki ga predelajo v kvalitetno vino. Pridelujejo celo paleto rdečih in belih vin, posebnost pa je belo vino sorte zelen, ki je avtohtona slovenska sorta. Pridelovalci so se združili v konzorcij in s to sorto vina skupno nastopajo na tržišču. Največ pridelovalcev vina »zelen«je prav v Slapu pri Vipavi. Ker družina Uršič sama ne more potrgati vse ogromne količine grozdja, že nekaj let hodijo na trgatev tudi obiralci iz Zgornje Savinjske doline. Letos so se jim pridružili člani Društva upokojencev Gornji Grad, okrepljeni še z mlajšimi močmi. Pod vodstvom Frenka Gostečnika iz Šmartnega ob Dreti so gornjegrajski upokojenci trgali tudi znamenito prej opisano vrsto grozdja in grozdje barbera. Dan je hitro minil, saj je trgatev čisto posebno doživetje, prijetno toplo pa je bilo tudi vreme. Komaj nekaj dni po hudih nalivih in po- cesti v vinograde in na bregovih reke, pogled na plavah v Vipavski dolini se je Slap pokazal v vsej Nanos in druge primorske hribe pa je bil čudovit, svoji lepoti, posledice neurja so bile vidne le na Karlina Mermal Gornjegrajski upokojenci med počitkom na trgatvi v Slapu pri Vipavi. GLASBENA ŠOU NAZARJE Citre so primerne za različne zvrsti glasbe V torek, 5. oktobra, so številni poslušalci v dvorani nazorske glasbene šole prisluhnili zvokom citer. Izvajalka Janja Brleč je iz instrumenta izvabljala zvoke, kijih sicer na citrah ne slišimo pogosto, vendar so občinstvo navdušili. Janja Brleč je navdušila z izvedo sodobnih skladb na citrah (foto: Marija Lebar) Ravnatelj Jernej Marinšek je povedal, da nameravajo na glasbeni šoli v letošnjem šolskem letu poleg koncertov svojih učenk in učencev pripravljati tudi dogodke, na katerih bodo gostovali glasbeniki od drugod. Tako je tokrat prišla v goste študentka Visoke šole za glasbo in gledališče v Miinchnu Janja Brleč, doma iz okolice Laškega. Glasbenica je študirala pri vidnih glasbenih učiteljih in prejela številne visoke nagrade. Tako je osvojila prvo mesto na mednarodnem citrar-skem tekmovanju v Miinchnu, na slovenskih nacionalnih citrarskih tekmovanjih pa osvojila dve srebrni in kar pet zlatih priznanj. Program, ki ga je Brlecova z besedo povezovala sama, je sestavljalo devet skladb izjemno različnega žanra od klasike do džeza, če- sar pri citrah poslušalci niso vajeni, a je poustvarjala tako pripravila dogodek, kije prevzel in navdušil. Za Bachom in džezom so se zvrstile skladbe sodobnih skladateljev, pa znani evergrin New York, New York in še slovenska ljudska Zrejlo je žito. Vzdušje je najbolj dvignila izvedba Montijevega Čardaša, ki ga običajno poslušamo v violinski izvedbi. Občinstvo je bilo navdušeno, tudi umetnica sama je izjavila, da je to ena njenih najljubših skladb. Za dodatek je sledila popevka Brez besed. Brlecova je povedala, da igra na koncertne citre sodobne oblike in izdelave, ki so bile skonstruirane po letu 2000 in imajo tudi nekoliko drugačen zvok kot klasične. Z izborom repertoarja je želela prestaviti pestre zmogljivosti tega instrumenta. Sicer pa je začela svojo glasbeno pot na klasičnih citrah, ki jih igra še sedaj, odvisno od glasbe, ki jo izvaja. Marija Lebar W1 Blagoslov kapelice na Zemrakovi domačiji Na Žemrakovi domačiji v Šentjanžu so drugi petek v oktobru blagoslovili kapelico. Ta je postavljena na bregu za domačo hišo na željo viteza Jožefa Ciraja in njegove žene dr. Marte Ciraj. Kapelo, ki jo je blagoslovil župnik Franci Godec iz župnije Kranj - Primskovo, je projektiral domači sin Arnold Oton Ciraj, absolvent ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Gradnjo je tudi vodil. Umetniški del kapele je prispeval redni profesor dr. Jožef Muhovič, kipe pa je zasnoval akademski kipar mag. Marjan Drev. Pri oblikovanju ideje so sodelovali vsi družinski člani. Posebnost kapele so vzidani starinski kamni, ki jih je sedanji gospodar Jožef zbiral 25 let. Osrednji kip predstavlja Sveto družino, kiji delajo družbo zavetniki družinskih članov družine Ciraj. Marija Sukalo Kapela stoji na točki, kamor je lastnik Jožef Ciraj hodil po duševni mir (foto: Marija Šukalo) ŠENTJAŽ VRTEC UUBNO OB SAVINJI Obisk policista Že tretje leto je naš vrtec vključen v projekt pasavček, ki poteka po vsej Sloveniji. Nauk tega projekta pa je »red je vedno pas pripet«, zato smo tudi letos v vrtec povabili gospoda policista. V vrtcu je namreč na prvem mestu naša dolžnost, da otrokom nudimo zaščito in varnost. Seveda ne smemo pozabiti tudi na varnost v prometu. Z našimi malčki se skoraj vsak dan odpravimo na sprehod po okolici Ljubnega. Gospod policist nam je podal nekaj učnih napotkov, kako se ravnati na sprehodu. Kasneje smo se skupaj z njim odpravili na sprehod. Sproti nas je usmerjal in nas poučeval o varni hoji. Za tem sta nam policista razkazala še policijski avto in opremo v njem. Otroci so zelo uživali ob druženju z njima. Vzgojiteljice pa smo bile zadovoljne, ker smo s tem srečanjem vsi veliko pridobili. MR Policista sta otrokom ljubenskega vrtca razkazala policijski avto. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE Tudi Lučani trgali grozdje Letos so se prvič tudi lučki upokojenci podali na pot na Vipavsko, v kraj Slap pri Vipavi. Kar za dva avtobusa se jih je zbralo, okrog 60 po številu. Po hladni malici in kar dolgi nostalgični vožnji po od neurja dobro zdelani cesti na prikolici traktorja so se zagnani razporedili med trse v velikem vinogradu. Čudovit sončen dan brez oblačka in prijeten piš vetra je še povečal njihovo delovno vnemo in razpoloženje. Grozdje so pridno obirali dobrih pet ur z vmesnim daljšim premorom, ko traktorist ni pravočasno pripeljal novih posod za grozdje. Ni bi- Po trgatvi na Vipavskem so Lučanke in Lučane zasrbele pete. Iztok Vrhovec: Dvojčka V romanu Dvojčka se Vrhovec posveti posebno aktualni pa tudi težavni temi odraščajočih mladoletnikov. Petnajst let stara enojajčna dvojčka Tim in Tin sta si po značaju vse prej kot enaka. Mirni in konstruktivni Tim se zaljubi v sošolko Sanjo. Njegov brat Tin opazuje bratovo harmonično prvo ljubezen z bolno ljubosumnostjo. Njegovo egoistično razpoloženje se stopnjuje in se postopoma razraste do kriminalnih dejanj. lo naporno, saj so tempo lahko prilagodili svojim sposobnostim in razpoloženju, vmes so pridno klepetali, se smejali, tudi petje, harmonika in bas niso manjkali, le vodo za žejo so malo pogrešali. Po povratku na kmetijo jih je čakalo kosilo, odprte pipe za vino in gospodarjevo plačilo vsakemu v materialu. Napolnili so s seboj pripeljane posode za vino in razporedili grozdje za domače, potem so se razvezali jeziki, zasrbele so jih pete... Kar dolgo in veselo je bilo slovo - tako, kot se za Savinjčane spodobi. Ta dan je bila večina prvič na trganju grozdja v »ta pravem« vinogradu, nekaterim se je menda izpolnila življenjska želja in niso slabo opravili naloge, predvsem pa so se imeli »fajn«. Anica Podlesnik ŽEKOVEC Rudarji na udarniški akciji V soboto, 9. oktobra, seje v Žekovcu na spodnji postaji gondolske žičnice zbralo okoli dvesto prostovoljcev, ki so prišli uredit okolico objekta. Delavci so pokosili travo, očistili plevel, na parkiriščih uredili odvodnjavanje, popravili poškodovane betonske dele ob cesti, prepleskali ograjo okoii športnega igrišča in celoten objekt. Udarniško so na akciji sodelovali člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje, Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje, Športnega društva PV, Harmonikarskega orkestra Barbara, Šaleškega alpinističnega odseka Velenje - postaja Celje, Gorske reševalne službe Slovenije in zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje. Vseh skupaj jih je bilo okoli dvesto, zato rezultat akcije ni bil zanemarljiv. Okolica spodnje postaje je po njihovem odhodu v veliki meri kazala popolnoma drugačno sliko, ozaljšano z novimi zasadi cvetja, svežimi barvami in urejenostjo. Z udarniško akcijo so udeleženci prispevali k lepši okolici tega dela občine Mozirje, obiskovalcem pa ponudili prijaznejše okolje. Pobudnik akci- je, direktor velenjskega premogovnika dr. Milan izpostavil dejstvo, kako veliko delo lahko opravi- Medved je ob koncu dogajanja pohvalil sodelu- jo, ko stopijo skupaj. joče in se jim zahvalil za sodelovanje. Ob tem je Benjamin Kanjir Okolico spodnje postaje gondolske žičnice je očistilo okoli dvesto prostovoljcev (foto: Benjamin Kanjir) GLEDALIŠKA SKUPINA GA PIHNEMO V GORNJEM GRADU Volilno obarvana komedija aktualna tudi danes Gornjegrajski kulturniki so v goste povabili primorsko gledališko skupino Ga pihnemo, ki deluje v okviru Turističnega društva Podnanos, Ti so v dvorani kulturnega doma prvo soboto v oktobru odigra- li Partljičevo komedijo Za nacionalni interes. Daje politično obarvana igra bila še zanimivejša, sojo izvedli v svojem podnanoškem narečju. Marija Sukalo V Partljičevi komediji Za nacionalni interes so zaradi volitev na preizkušnji medsebojni odnosi (foto: Marija Šukalo) ČLANSKO IN EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Primož Piki na stopničkah Po kopici nehvaležnih četrtih mest je ljubenskemu skakalnemu asu Primožu Piklu v nedeljo končno uspelo stopiti na stopničke na državnem prvenstvu pod Šmarje-tno goro, tokrat v družbi z novim in starim prvakom Kranjcerrrter drugouvrščenim Tepešem. Stopničke pomenijo Piklovo dobro formo pred začetkom zimske sezone in bržkone vrnitev v A ekipo reprezentance. V ekipnem delu državnega prvenstva so po pričakovanju zmagali domačini pred prvo ekipo Ilirije in Tržičem, sedmo mesto pa so osvojili člani SSK Ljubno BTC v postavi Živic, Tesovnik, Slatin-šek, Piki. Franjo Pukart STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Na strelišču Lovske družine Gornji Grad je v nedeljo tamkajšnje strelsko društvo organiziralo tekmo z malokalibrsko puško na 100 metrov sede s petimi naboji za preizkus in desetimi za oceno. Tekmo so kljub nenehnemu deževju pripe- ljali do konca. V teh razmerah so bili najboljši: 1. Peter Bezovšek (91 krogov), 2 Janez Kolar (90), Jože Gomboc (89). S tem tekmovanjem so v gornjegrajskem strelskem društvu zaključili letošnjo sezono. Jože Gomboc _____________________________J OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Planinski pohod na Veliko planino DOD&MC&rj Prvi jesenski dan smo se učenci 6. 7. in 9. razredov Osnovne šole Nazarje odpravili na športni pohod na Veliko planino. Avtobus je izpred šole odpeljal ob 8.00 uri. Cesta čez Črnivec je bila pričakovano ovinkasta, zato smo se zamotili s pogovorom, petjem in smehom. Vreme nam je bilo res naklonjeno, saj smo lahko po 50 metrih hoje pot nadaljevali že v kratkih maji- cah. Pot seje lepo počasi vzpenjala. Na eni izmed lepih razglednih točk smo se ustavili in si privoščili malo počitka ter malico. Uživali smo ob pogledu na Ojstrico, Planjavo in Kamniško sedlo. Zaželeli smo si, da bi bile te veličastne gore ozadje naši skupinski fotografiji, in to željo smo si tudi uresničili. Potem smo se odpravili naprej. Hodili smo mimo pastirskih koč oziroma »bajt«, ki so spominjale na staro umirjeno življenje pastirjev. Po eni uri hoje smo prišli do kapele Marije Snežne. Tu smo se razdelili na tiste, ki gredo do vrha, in tiste, ki se počasi vrnejo. Okrepljeni od svežega zraka, sonca in barv smo se torej odpravili proti vrhu in ga tudi osvojili. To je Gradišče, ki leži na 1.668 metrih. Prav na vrhu je smerokaz, ki kaže smeri neba in gora. Na drugi strani vrha je končna postaja vlečnice smučišča, od koder se lepo vidi v dolino. Po daljšem postanku na vrhu smo se odpravili nazaj, vendar po drugi poti. Učitelji so nas večkrat opozorili, da naj se držimo skupaj, saj bi se sicer kdo na razpotegnjeni planoti lahko še izgubil. Hoja navzdol je bila naporna, sploh ob misli, da bo kmalu konec pohoda. Tako lepo začeto jesen si želimo tudi naslednje šolsko leto. Katja Korenjak Zaželeli smo si, da bi bile veličastne gore ozadje naši skupinski fotografiji, in to željo smo si tudi uresničili (foto: Ksenija Fänrich) ODBOJKARSKI KLUB KLS UUBNO Težka zmaga Ijubenskih odbojkaric Članice odbojkarskega kluba KLS Ljubno so v tretjem kolu gostile ekipo Cinkarne Celje. Domača ekipa je nastopila malce oslabljena, saj sta manjkali kar dve igralki iz prve postave, kljub temu so na trenutke pred domačimi gledalci pokazale dobro in dopadljivo igro. Začetek tekme je ekipa Celja začela zelo dobro, predvsem so se gostje izkazale z dobrim servisom, domačinke pa naredile preveč napak. Podobna zgodba seje pono- vila tudi v tretjem setu, ko so bile celjske odbojkarice pri delnem izidu 1:2 že na pragu uspeha. V četrtem so Ljubenke prevzele pobudo in rezultat izenačile, odločilnega petega pa po začetnih napakah vendarle uspešno zaključile in s tem zabeležile prvo zmago v novi tekmovalni sezoni s končnim izidom 3:2. V naslednjem krogu odbojkarice OK KLS Ljubno čaka gostovanje pri ekipi Kajuh Šoštanj, Franjo Atelšek Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 3. kroga Mozirje : Mežica 0:3 (15:25,22:25,18:25) v KLS Ljubno : Cinkarna Celje 3:2 (19:25,25:17,19:25,25:14,15:11) ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Napredovali na državno prvenstvo v pikadu Iz medobčinskega društva invalidov Zgornje Savinjske doline, ki ima sedež v Mozirju, so se štirje tekmovalci udeležili območnega tekmovanja v pikadu v Dravogradu. Drugo soboto v oktobru se je pomerilo devet ekip iz Koroške in Savinjske regije. Tekmo je organizi- ralo Društvo invalidov Dravograd. Sekcija Mozirjanov se je uvrstila na odlično drugo mesto za Muto in pred ekipo iz Slovenskih Konjic. S tem uspehom so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo novembra v Trbovljah. IS Ekipa Zgornjesavinjskega medobčinskega društva invalidov Mozirje je na območnem tekmovanju v pikadu v Dravogradu zasedla drugo mesto (foto: Ciril M. Sem) ROKOMETNI KLUB NAZARJE Prva zmaga v članski konkurenci Borbena igra v obrambi je bila temelj zmage (foto: Roman Mežnar) V prvih štirih krogih prvenstva so Nazarčanke zabeležile visoke poraze. Poznala se jim je neuigranost in trema. Iz tekme v tekmo so kazale boljše igre. Potrditev dobrega dela ekipe pod taktirko trenerja Branka Dobnika je bila sobotna tekma proti RK Zvezda iz Logatca. Za nazorski rokometni klub je letošnje sodelovanje v 1. B državni rokometni ligi premierno sodelovanje v članski konkurenci. Po besedah predsednice kluba Saše Se-dovšek je v letošnji sezoni rezultat drugotnega pomena. Želijo ustvariti stabilno ekipo s stalnim igralskim in trenerskim kadrom. Na teh temeljih bodo rezultatski cilji bolj ambiciozni v prihodnjih sezonah. Ekipa je zdesetkana zaradi študijskih ob- veznosti deklet, poznajo pa se tudi zdravstvene težave. Tokrat so domačinke presenetile z motiviranostjo in odločnostjo, saj so vodile od prve minute. Domači navijači so začutili, da igralke potrebujejo spodbudo in ustvarili izjemno vzdušje. Domačinke so na krilih glasnih navijačev vzdržale napade gostij in uspele prigarati zmago 28:24. Sobotna tekma bo odšla v anale kot prva, v kateri so igralke zabeležile zmago v članski konkurenci. Jutri jih čaka gostovanje v Ljubljani pri ŠD Polje, ki zaseda 3. mesto na prvenstveni lestvici. Nazarčanke lahko ob ponovitvi dobre igre v obrambi presenetijo favoritinje. Roman Mežnar Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. v ■ J Izjava Nikoli nisem pričakovala, da bom vpletena v letošnjo volilno kampanjo, sploh pa ne v občini Nazarje, kjer sem zaposlena. Vendar so govorice, ki so zame in za mojo sodelavko kandidatko za županjo občine Nazarje go. Majdo Podkrižnik tako neresnične in žaljive, da jih moram demantirati. Ker so se govorice pojavile v času volilne kampanje, želim še enkrat poudariti, da se z go. Majdo Podkrižnik odlično razumeva in sodelujeva ter da se nikoli ne bi posluževala takšnih metod dela. Ana Atelšek Nizka 8 3332 Rečica ob Savinji 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA Poraz »graščakov« v Ljubljani Rezultati 2. kroga: Viktorbit Ljubljana : Nazarje Glin 3:1, Tomaž : Kebeij 4:9, Maribor Branik : Velike Lašče 2:2, Benedikt : Kix Ajdovščina 4:2, Slov. Gorice : Weber 5:3, Zavrh Masind prosta ekipa. Lestvica po 2. krogu: 1. Kebeij 6, 2. Viktorbit eBlagajna 6,3. Velike Lašče 4,4. Slovenske Gorice 3,5. Nazarje Glin 3,6. Benedikt 3,7. Weber 3, 8. Maribor Branik 1,9. Kix Ajdovščina 0,10. Zavrh Masind 0,11. Tomaž 0. Razplet drugega kroga enotne druge slovenske lige dvoranskega nogometa vse bolj uresničuje napovedi o izredno izenačenem prvenstvu. Kar tri nova moštva so vpisala svoje prve točke, vrh razpredelnice pa poleg Keblja presenetljivo krojita še novinca v ligi, ekipi Velikih Lašč in Viktorbit eBlagajna iz Ljubljane. Prav slednja je v svojem krstnem nastopu pred domačimi gle- dalci vzela »skalp« Nazarčanom, ki se jim vse bolj pozna slab trening v pripravljalnem obdobju. Po besedah trenerja Peziča se čuti pomanjkanje treninga predvsem pri nekaterih ključnih igralcih, ki zaradi svoje nemoči in slabe priprave naredijo vse preveč napak. Le popolno angažiranje in intenzivnost na treningih lahko postavi stvari na svoje mesto in tega se bodo morali zavedati vsi, ki bodo hoteli igrati, je še dodal nazorski strateg. Sicer pa sama igra »graščakov« niti ni biia tako slaba, se je pa naredilo preveč napak za boljši rezultat. Izredno mlada ljubljanska ekipa z reprezentantom Brkičem se je ta- ko z zmago zavihtela na sam vrh razpredelnice, Nazarčani pa se bodo v lov na nove točke podali že danes, ko v domačem hramu športa gostijo Benedikt z Davorinom Šno-flom, enim najboljšim igralcem fut-sala pri nas. Franjo Pukart KM N Viktorbit eBlagajna Ljubljana : KMN Nazarje Glin 3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Parič ( 16), 1:1 V. Kugler (22), 2:1 Parič (27), 3:1 Brkič (32). KMN Nazarje: Supin, Letojne, Oblak, D. Kugler, Kolar, Banovšek, K. Še-menc, Cigljar, Metulj, Hren, V. Kugler, Alič. Trener Pezič. KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Korošci so bili pretrd oreh tne lepotice, in sicer dvorane, ki bo gostila njihove domače tekme. Vsekakor j e bil to za njih dodaten motiv, da z zmago krstijo novo pridobitev. Gostje so imeli drugačne načrte, naskakovali so prvo letošnjo zmago. Toda načrt ni bil dosledno izveden, saj je bilo preveč napak v napadu. V prvem polčasu je korak z domačimi držal Vodončnik, vendar so Korošci vseskozi rahlo vodili. Ob polčasu so držali prednost štirih točk. Nadaljevanje ni prineslo spremembe v igri Nazarčanov. Vrstile so se neizdelane akcije, problem je bil tudi v velikem številu zgrešenih prostih metov. Domači košar- Dravograd : Nazarje 73:58 (20:17,15:14,17:14,21:13) Strelci (Nazarje): Potočnik, Bitenc 9 (IT,0-2), Zadravec 6 (0-1), Krivec 5 (IT, 2-2), Vodončnik 14 (2T, 6-6), Gelb, Blatnik 7 (3-5), Polčnik 4, Ločičnik 2, Hostnikar 3 (1-2), Valenčak 8 (0-2). Rezultati 2. SKL vzhod: 3. krog: Fenomeni : Calcit Mavrica 73:70, Vrani Vransko : Terme Olimia Podčetrtek 67:81, Ježica : Lastovka 81:78, Radenska Creativ : Posavje Krško (20.10.) Dravograd : Nazarje 73:58, Bistrica : Union Olimpija mladi 83:64. Lestvica po 3. krogu: Terme Olimia Podčetrtek 6,2. Ježica 6,3. Radenska Creativ (-1)4,4. Bistrica (-1)4,5. Dravograd (-1)4,6. Vrani Vransko 4,7. Fenomeni 4,8. Lastovka (-1)3,9. Nazarje 3,10. Union Olimpija mladi 3,11. Calcit Mavrica (-1 ) 2,12. Posavje Krško (-1)2. Nazorski košarkarji so nadaljevali sezono v 2. SKL vzhod z gostovanjem na Koroškem. Tamjih je pričakalo moštvo Dravograda v novi GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje športni dvorani v Radljah ob Dravi. Tekma seje iztekla po željah domačih navijačev, saj so Korošci v izenačeni tekmi narekovali tempo. Dravograjčani so sobotno tekmo izkoristili za otvoritev nove špor- karji so držali niti igre in narekovali tempo, vendar si niso priigrali vidnejše prednosti. Obetala se je zanimiva končnica, a kaj, ko so napake Nazarčanov dosegle vrhunec prav v zadnji četrtini. Vrstile so se izgubljene žoge in zgrešeni meti in s tem je bila Dravograjčanom odprta pot do prve zmage v novi športni dvorani. Za nazorsko ekipo bo nova priložnost že jutri, ko kot favorit v goste prihaja KK Bistrica iz Slovenske Bistrice. Roman Mežnar Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, V mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. V SPOMIN 23. oktobra 2010 mineva eno leto, odkar nam je kruta usoda vzela našo drago Veroniko ŽUNTAR Hvala vsem, ki postojite ob grobu, ji prižigate sveče in se je kakorkoli spominjate. Vsi njeni ČRNA K • SPOR ZARADI NEPLAČEVANJA STROŠKOV Spodnja Rečica: 11. oktobra dopoldanje na Policijsko postajo Mozirje prišel oškodovanec in povedal, da gaje prejšnji večer v njegovi hiši pretepel izvenzakonski partner njegove hčerke in od njega zahteval denor. Policisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do spora zaradi neplačevanja stroškov bivanja v stanovanjski hiši, pri tem pa je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Kršitelja so oglobili. • ZGOREL AVTOMOBIL Gornji Grad: 13. oktobra v zgodnjih jutranjih urah je v Gornjem Gradu v križišču ceste za Lenart zagorel osebni avtomobil. Zgorel je neregistriran osebni avtomobil znamke Renault Clio, pri čemer je nastala materialna škoda v višini okoli 300 evrov. Požar so pogasili gasilci PGD Gornji Grad, vzrok za požar pa je bil samovžig. • PREPIR NA POUU Ljubija: 13. oktobra popoldan je prišlo na njivi v Mozirju do kršitve javnega reda in miru. Kršitelj in oškodovanka sta se najprej verbalno sprla. Kršitelj je nato oškodovanko potisnil, da je padla, pri čemer se je lažje telesno poškodovala. Poleg oškodovanke je bil tudi njen sin, ki je kršitelja napadel z lesenim kolom in ga lažje telesno poškodoval. Policisti bodo zadevo odstopili Okrožnemu državnemu tožilstvu, saj je prišlo do suma storitve kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe. • TATVINA NA PARKIRIŠČU Nazarje: 13. oktobra je bila na parkirnem prostoru podjetja BS H Hišni aparati Nazarje iz odklenjenega osebnega avtomobila izvršena tatvina avtoradia. Policisti so opravili ogled in o tatvini obvestili tožilstvo. • USTRELJEN JELENJI MLADIČ Florjan: V noči na 14. oktober je neznani storilec v ogradi v Florjanu pri Gornjem Gradu ustrelil mladiča jelena in lastnika oškodoval za okoli 30 evrov. • GROZIL, DA GA BO USTRELIL Varpolje: 14. oktobra ob 11. uri je na policijsko postajo prišel oškodovanec in naznanil, da ga je v stanovanjskih hiši v Varpoljah napadel polbrat in mu z orožjem zagrozil, da ga bo ustrelil. Policisti so z nadaljnjim zbiranjem obvestil ugotovili, da je bilo s strani osumljenega storjeno kaznivo dejanje nasilništva in ogrožanja varnosti. Ker je obstajala grožnja, da bi osumljeni dokončal kaznivo dejanje, s katerim je grozil, so policisti osumljenega prestregli, koje prihajal iz službe, in mu odvzeli prostost. V hišni preiskavi so pri osumljenem našli imitacijo pištole. • SAMOVŽIG V SILOSU PODJETJA Ljubija: 15. oktobra okoli 14. ure je v mizarskem podjetju v Ljubiji prišlo do požara. Zaradi samovžiga iverja je zagorelo v silosu. Gasilci so požar pogasili, materialna škoda pa znaša okoli 5.000 evrov. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si RONIKA • PREVRNILA SE JE S TRAKTORJEM Raduha: 15. oktobra dopoldan je v Raduhi prišlo do delovne nesreče. Zaradi nabrežine in teže cisterne se je oškodovanka med tem, ko je posipala gnojevko po travniku, s traktorjem prevrnila. Pri tem se je huje telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v celjsko bolnišnico. • NASILJE V DRUŽINI Konjski Vrh: 16. oktobra malo po polnoči je v Konjskem Vrhu mlaj-šrsorodnik napadel starejšega, zato so ga policist oglobili. Do telesnih poškodb ni prišlo. • VINJEN GROZIL Z NOŽEM Radmirje: 16. oktobra okoli osme ure zvečer je bivši izvenzakonski partner v Radmirju v vinjenem stanju z nožem grozil svoji bivši partnerki, zaradi česar seje oškodovanka z otrokom zaprla v spalnico. Nasilnež je nato vrata vrgel s tečajev. Ob prihodu policistov na kraj je bil kršitelj miren, nato je začel groziti, da bo poškodoval sam sebe. Policisti so kršitelju zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini odvzeli prostost in mu po končanem zbiranju obvestil izrekli še prepoved približevanja bivši partnerki in otroku. Prepoved približevanja je potrdil tudi preiskovalni sodnik. • ZAPELJALA Z VOZIŠČA Hom: 16. oktobra popoldan je na cesti Radmirje-Gornji Grad v Homu voznica osebnega vozila zapeljala s ceste zaradi neprilagojene hitrosti. Pri tem se je lažje telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v Splošno bolnišnico Celje. • UKRADEL STARINE Spodnje Kraše: V času med 14. in 16. oktobrom je nekdo vlomil v starejšo stanovanjsko hišo v Spodnjih Krašah in iz nje odnesel več starin. Neznani storilec je vstopil v odklenjeno nenaseljeno stanovanjsko hišo, vlomil v več prostorov in ukradel več različnih starin. Škoda znaša okoli 200 evrov. • V NESREČI POŠKODOVAN OTROK Ljubno: 17. oktobra okoli 14. ure seje na relaciji Ljubno-Okoni-na zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Potnik v osebnem avtomobilu, otrok se je v prometni nesreči telesno poškodoval. Povzročitelj, voznik osebnega avtomobila je prehiteval pred seboj vozeče vozilo. Ko ga je že prehitel, ga je zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati, nakar je z vozilom zapeljal s ceste na travnik in nato nazaj na nasprotno stran ceste, po kateri je v tem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal oškodovani voznik osebnega avtomobila. Povzročitelj se je z vozilom umikal izven vozišča na travnik, vendar je med vozili prišlo do trčenja, pri tem pa seje v vozilu povzročitelja lažje telesno poškodoval njegov otrok, ki je sedel v otroškem varnostnem sedežu in je bil pripet z varnostnim pasom. OBVESTILO S strani občanke iz Mozirja so bili policisti obveščeni o najdbi zapuščenega ženskega gorskega kolesa. Kolo je v skladu z zakonom shranjeno pri najditeljici. V kolikor kdo pogreša takšno kolo, naj se zglasi na Policijski postaji Mozirje. Po predhodnem dokazilu lastništva mu bo kolo vrnjeno. Vrhunci pravne države Vestni kriminalisti, nepodkupljivi inšpektorji in naš pedantni sodni sistem še mesece po tem, ko naj bi lastnik gradbenega podjetja povzročil prometno nesrečo, ker naj bi vozil prehitro, raziskujejo okoliščine direktorjeve vpletenosti v povečan dovod goriva v motor njegovega avtomobila. Tuje sodne prakse pri nas nimajo kaj iskati, saj še domačih ne prakticiramo. ZENITNA POSREDOVALNICA I te novice Cena je 500 evrov, toda vključuje mesečno dobavo mint bonbonov proti zadahu iz ust. Poskusiti ni greh Sodnik: “Ali boste zanikali, česar ste osumljeni?” Osumljenec: “Če vi mislite, da bi kaj pomagalo, pa bi.” Ko ne bo razlogov za proteste Francozi bodo po svoji državi vse razbili in zažgali, a jim grozijo z manjšo delovno dobo kakor nam. Mi smo flegma. Čakamo, da nam povedo, da bomo delali do stotega leta in bomo končno oproščeni varčevanja za penzijo. Le kaj jim je? Le kaj je v drugih državah po Evropi narobe, da gospodarski kriminal resno obravnavajo in nekaterim direktorjem celo sodijo. Ali se niso naučili abecede podkupovanja? D - dam denar, N - ne dobim aresta, I - izkoriščam sistem do onemoglosti. Ekspresna sodišča Kdo si upa spet trditi, da naša sodišča delajo počasi? Že leta velja, da direktorjem, ki spravijo podjetja v stečaj, kar na dom pošiljajo razsodbo: Nedolžni ste. Včasih so celo tako hitra, da jim pošljejo razsodbo: Nedolžni boste. Iščemo nekoga, ki bo iskren, zelo delaven in povsem brez ambicij. Ena ideja za tri Med sekretarji na gospodarskem ministrstvu teče pogovor. “Kriza je,” ugotovi eden. “Treba je roditi nove službe. Imaš kakšno idejo?" vpraša kolega. “Dve, če je treba.” “Pa daj eno za vsaj tri brezposelne.” “Recimo, če povečamo število brezposelnih, lahko zaposlimo tri nove na zavodu za zaposlovanje." Varuh konkurence naj dobi konkurenco. KRIZA JE OČITNA Ali v deželi sploh obstaja kriza, če en sam človek nosi kar šest piksen piva? Seveda obstaja. Fotografija je nastala na Ljubnem ob Savinji, kjer so včasih v takih primerih nosili po več gajb pira. LIČKANJE NI KAR TAKO Šmarške ličkarice: »Tetka Jesen, čisto predolgo si hodila do nas, mi že tako dolgo ličkamo koruzo, da so nekaterim že brki pognali.« Tetka Jesen (levo): »Ja, z mano je tako, kot bo s pokojninam po novem zakonu, kup čakanja, pa malo denarja.« _________________________________________________________________________________________ PASMA PSOV PODOBNA BULDOGOM ČEBELJA TVORBA V PANJU ENOTA ZA MERJENJE ELEKT. NAPETOS. POBOTANJE POSNEMAL- Nl SVETOVNI OCEAN V SUMER. MITOL. RUSKI REŽISER- ALEKSANDER TULJE TIRANI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Razpad, Araiza, nektar, oslar, sta, JK, rit, dlan, skalar, dnina, paradižnik, alarm, Rocard, kuk, ime, Anja, AP, Krebs, Jat, Aalst, Trevi, mrlak, sak, or, animator, Ask, rana, k rt, ata MINI SLOVARČEK: NILIS- belgijski nogometaš- Luc TOULOUSE- mesto v Franciji, ob reki Garonne ALIL- atomska skupina v zdravilih ZAGIBA- avstrijski glasbenik- Franc, slovaš. Rodu AJATKA- pritok Kame v Snd CL SVETNIŠKI SU NA PODOBAH IN KIPIH ČAR, OČARLJI- VOST PREROK (KNJIŽ.) PREBIVALCI ANTIČNE LOKRIDE BELGIJSKI NOGOMETAŠ- LUC KATICA ILEŠ 13. IN 15. DAN V RIMSKEM KOLEDARJU CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB ol GRIŽI PODOBNA OTROŠKA BOLEZEN NA JAPONSKEM CL MESTO V FRANCIJI NADIH (KNJIŽ., REDKO) MESTO V FRANCIJI, OB REKI GARONNE LETALIŠČE POZNAVA- LEC KLASIKE ANTON AŠKERC URADNI RAZGLAS, ODLOK, PREDVSEM CERKVENI PRITOK KAME V SND DRŽAVA POD KANOVO OBLASTJO AVSTRIJSKI GLASBENIK- FRANC, SLOVAŠKEGA RODU SLOVENSKA MATEMATI- ĆARKA- LIDIJA STAROGRŠKO PRISTANIŠ. NA OBALI BEOCIJE, AULIS MESTO V ITALUI, ZAHODNO OD ANCONE ODVEČNO MAŠČOBNO TKIVO TROPSKA GLIVIČNA BOLEZEN USTNE VOTLINE MAJHEN PLANET, KI KROŽI OKOLI SONCA LOVEC NA RAKE ZENSKO IME ZAKLJUČEK GESLA NoŽ ZA BARVO PRI BAKROTISKU CL REKA V BOSNI, MEJNA REKA S HRVAŠKO NEMŠ. OPERNI PEVEC-KARL ± MODRINA (POG.) DEL SKELETA OTTO TAUBE PIVSKI VZKLIK BEL PRAŠIČ —i———l— \JnvanjiMiC Upe Uenulke! Napovednik dogodkov ob 11.00. Pred Domom kulture Nazarje Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura: Tobias in supergrozna knjiga duhov Petek, 22. oktober ob 19.00. Galerija Nazarje Odprtje razstave Kiparstvo ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Proslava v počastitev 130-fetnice kulturnega delovanja Kulturnega društva Gornji Grad ob 19.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Pesem v knjigi, filmu in v živo ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma - KMN Nazarje : KMN Benedikt Sobota, ob 13.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Pohod in druženje krajanov 23. oktober ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani) ob 8.00. Laze pri Kokarjah Start Robijevega pohoda na Čreto Nedelja, ob 13.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - Mozirje : Dravinja (U14 vzhod) 24. oktober ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vojnik (mladinci) ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Pridi gola na večerjo ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca, starega sedem dni; tel. 584-17-85. Prodam bikca limuzin, težkega 130 kg; gsm 031/855-186. Prodam bikca sivo-rjavega, starega 14 dni; gsm 031/651-203. Prodam 2 čb bikca, stara 14 dni; tel. 584-52-61. Prodam drugič brejo kravo simentalko; tel. 03/583-32-72. Prodam kravo, rjave pasme; gsm 041/371-976. Prodam breji kravi, simentalki in telico; gsm 041/631-583. Prodam kravo po izbiri ali brejo telico; gsm 041/783-615. Prodam teličko limuzinko, težko cca 130 kg; gsm 031/774-520. Prodam teličko sivko, staro 14 dni; gsm 041/818-350. Prodam kobilo lipicanko in dva žrebeta ter visokogorsko škotsko govedo; gsm 031/333-776. Prodam race, bele, stare od 2 - 4 mesecev; gsm 031/622-820. Burski kozici, 4 in 5 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam; gsm 051 /335-751. Letošnjo kozico in kozo prodamo; gsm 031/267-287. ŽIVALI - MENJAM Klavno telico in kravo prvesnico menjam za brejo telico; gsm 041/881 -409, ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Barvni tv Sony, 73 cm in digitalni tv spreje- mnik, prodam; gsm 041/364-124. Prodam harmoniko munda CFB s poltoni ter silažne bale; gsm 041/510-219. Prodam otroški ležalnik, hojco in kenguruja za 30 eur; gsm 031/591-011. Prodam novo krzneno jakno št. 40 - 42, nu-trija; gsm 041/634-419. Cena po dog.. Odlično ohranjeno žensko kolo in DVD pred vajalnik, zelo poceni prodam; podarim pa monitor; gsm 041 /468-550. Ugodno prodam IOC I rostfrei sod, rabljen 2 sezoni, hidravlično stiskalnico (601), komplet z orodji (za izdelavo kovinskih ograj), ročni stroj za krivljenje ploščatega železa; gsm 031/649-710. tehtnico 500 kg in hrastov sod 620 I, prodam; gsm 041/650-151. Prodam kotel za žganjekuho; tei. 584-15-89. Prodam gozdarski vitel EGV 45 A od tajfuna: gsm 030/688-243. Suha drva, na kratko razžagana, ter domače žganje prodam; gsm 041/519-507. Prodam bukova ali mešana drva in pinjo za pranje črev; gsm 041 /727-861. Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in jabolčni sok; gsm 041/216-648. Prodam jabolčni kis; gsm 041/616-463. Prodam silažno koruzo; gsm 041/783-506. Prodam silažne bale; gsm 040/888-852 -popoldan. Prodam hlevski gnoj; gsm 031 /565-114. DRUGO-ODDAM Oddam jogi, velikosti 180 x 200; gsm 051/358-390. VOZILA IN OPREMA - PRODAM ■ Prodam audi A4, letnik 1998, klima, el. paket, dobro ohranjen, cena po dog.; gsm 031/553-403. Prodam motor tori kros, srednje ohranjen, MORDA STE ISKALI PRAV TO MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. ALI SO VAM POČITNICE NA MORJU OKREPILE IMUNSKI SISTEM? Tudi jeseni si lahko privoščite oddih. MOČ MORJA, SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o. Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. po ugodni ceni; gsm 041/414-228. NEPREMIČNINE Kupim manjšo gradbeno parcelo ali manjši objekt potreben obnove; gsm 031/649-710. Prodam bivalni vikend zaradi neurejenega zemljišča, velikost 48 m2; gsm 041/688-094. Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem; gsm 051/731-265. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. PRIHOD TETKE JESENI V ŠMARTNO OB DRETI Otroci pokazali znanje in veselje V petek, 8. oktobra, je šmarske šolarje in otroke iz vrtca obiskala tetka Jesen. Njenega prihoda so se zelo razveselili, saj so jo težko pričakovali, še posebej njenih darov. S sabo je prinesla jesensko sadje in sladke bombone, poskrbela je, da so se tako starši in ostali obiskovalci kot otroci okrepili z ajdovimi žganci, čajem, moštom, manjkal ni niti pečen krompirček in kostanj. Kdor je želel, si je lahko na ognju spekel jabolka. Otroci so pripravili program in pokazali, kaj so se letos že naučili. Pridružili so se jim tudi odrasli. Moški so prešali jabolka za mošt in ženske ličkale koruzo. Za otroke so učiteljice in vzgojiteljice pripravile delavnice, kjer so ustvarjali razne izdelke. Praznovanje prihoda tetke Jeseni je v Šmartnem ob Dreti postalo krajevni praznik, je povedala učiteljica Martina Zakrajšek. Pri dogodku radi sodelujejo ne le starši, ampak vsi krajani, še posebej nekdanji šolarji. Štefka Sem Tetka Jesen je navdušila otroke (foto: Štefka Sem) VRTEC NAZARJE Praznovanje jeseni »Za mano je dolga prehojena pot. S svojo paleto jesenskih barv, sem barvala listje po gozdovih in poskrbela, da je pravočasno dozorel kostanj, da so sadovnjaki in vinogradi polni sočnega sadja in grozdja.« Tako je vse prisotne nagovorila tetka Jesen na Praznovanju jeseni v Vrtcu Nazarje v četrtek, 7. oktobra. Prireditev so otvorili otroci iz vrtca in prvega razreda osnovne šole s svojimi pesmicami in plesom. Strokovni delavci vrtca so z uči- teljicama prvega razreda pripravili zanimive delavnice in tako poskrbeli, da je popoldan potekal delavno in ustvarjalno. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne in žejne želodčke. Ob pečenem kostanju, krompirju in toplem napitku iz grozdja, je bilo vzdušje še bolj toplo in prijetno. Majda Banko in Barbara Finkšt Ob lepem sončnem popoldnevu in ob jesensko okrašenem ambientu je bilo druženje majhnih in velikih zelo sproščeno, živahno in zanimivo. PODRUŽNIČNA OSNOVNA SOIA NOVA ŠTIFTA Za malico so si naredili pico, za domov spekli kruh Novoštiftni šolarji so za en dan postali pekovski mojstri (foto: Štefka Sem) Štirinajst šolarjev iz Podružnične osnovne šole Nova Štifta in učiteljici Marija Pustoslemšek ter Bojana Rihter so v četrtek, 7. oktobra, obiskali kmetijo. Na Poglediji, kot se kmetija nad Novo Štifto imenuje, so dopoldan preživeli v predpasnikih in kuharskih ruticah ter se poizkušali kot peki. Lastnik kmetije Jože Pustoslemšek, ki doma redno peče kruh, je ob prihodu otrok že imel zakurjeno krušno peč in pripravljeno testo za kruh ter priboljšek, pico. Vsak si jo je lahko obložil po svoje in malica je bila takšna, kot so si jo naredili. Med peko pic so malo pregnetli testo za kruh in potem naredili vsak svoj hlebček. Ko so hlebčki dovolj vzhajali, so otroci vsak svojega, seveda s pomočjo mojstra Jožeta porinili v krušno peč in čakali, da se speče. Med čakanjem je bil čas za pesmice, petje in vprašanje o tem in onem v zvezi s kruhom in peko. Pečene kruhke so nato naložili v nahrbtnike in se peš podali proti Novi Štifti. Navdušenje nad peko je bilo veliko, nekateri so to opazovali že doma ali pri babicah, sami svojega hlebčka pa niso spekli še nikoli, zato je bil menda še toliko bolj dober. Štefka Sem CD LO ‘E' O > "ĆD o co C o GO > o CD L. Ó o o CZ Q_ o TD co S E co CD o o Qi CZ h- CD O d CD CD CZ E ‘E >o CD CÜ p CZ >o o u. CD Z3 >o E Z CD CD š_ c= ai "> < o ‘> o cz Q o CZ CD O Celie - skladišče D-Per 7/2010 cn ULJ lllllllllllllllllll lili Poštnir plažam po pogodi j| št. 31/: O ^ Z 8 Ul AVTOSER\ 5000025719,42 COBISS s M Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki tel.: 03/891-50-61, fax: 891-5080, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. I Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve zo vaše vozilo: | AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO n LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adrbtic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi mamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU. VEUKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), YOKOHAMA, DUNLOP, FULDA, GOOD YEAR, MAXXIS IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG YOKOHAMA! C.OOD/YEAR Bt/JFULDA Na zalogi tudi terenski h dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Novosti AVTOOPTIKA DUŠKI za 40. rojstni dan Želimo ti veliko sreče, zdravja in naj se ti uresničijo vse skrite želje. Družina Leskovšek Dragi teti Berti Ogradi iz Bočne voščimo za njen 90. rojstni dan vse najboljše in kličemo: »Teta Beltà, radi Te imamo!« Janez Štiglic iz Nazarij in vsi njegovi. iSLIKOPLESKARSTVO Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 www.terglaìH x • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro Na osnovni J Gornji G* / Uspehi učencev Glasbene šole Goter: Uspehi učencev G$ Goter: Mladinski svetovni prvak 2009, absolutni zmagovalec Ljubečne 2008,2009, dobitnik plakete Avgusta Stanka 2008, absolutni evropski prvak 2007... Glasbena šola tudi v Savinjski dolini OSREDNJA KNJ. CELJE