NASLOV 
Štorklje pristajajo — dežela pa je še vedno hladna. Menda ne čaka tudi vreme na odtajanje iz Beograda?
Leto XXXVI
Št. 14
Murska Sobota 12. april 1984
CENA 13DIN
RUDI ČAČINOVIČ: „Ne zanikam, da sem
Prekmurec...!”
— Skoda, da so bili boljše-viki tako kratek čas v Prekmurju, saj so ravno takrat začeli graditi železniško povezavo med Lendavo in Mursko Soboto. Nasip je že bil narejen, toda do povezave nikoli ni prišlo.
— Pisatelj lahko izpove več kot politik, a le resnico. Za njo je odgovoren . . . Politike veže le dnevna resnica in delujejo z dnevnimi sredstvi. Pisatelji pa morajo delovati s trajnejšimi sredstvi.
— Veste kdaj sem preživljal najtežje trenutke v diplomatski karieri? Ko sem bil v Budimpešti in je šlo za biti ali ne biti . . .
V naslednji številki našega časnika vam bomo ponudili v branje intervju z našim rojakom iz Rakičana Rudijem Čačinovičem — v predvojnih revolucionarnih dneh Ivan Slovin — ki mu je svetovno časopisje ob številnih drugih nadelo vzdevek „jugoslovanski Katalonec”.
Križevci pri Ljutomeru
V nedeljo bo referendum
V nedeljo se bodo v krajevni skupnosti Križevci krajani z referendumom odločali za podaljšanje samoprispevka. Že na zborih krajanov po posameznih vaseh so sprejeli referendumski program, katerega osnovne značilnosti so: tretjino sredstev, zbranih s samoprispevkom, naj bi v prihodnjih petih letih bila namenili izgradnji telefonskega omrežja v celotni krajevni skupnosti Križevci in adaptaciji zgradbe, kjer bo telefonska centrala. Drugo tretjino naj bi namenili za skupne potrebe celotne krajevne skupnosti, kot je gradnja mrliške vežice in podobno, za sofinanciranje večnamenske dvorane v prizidku osnovne šole v Križevcih ter nekatere druge skupne potrebe. Zadnjo tretjino sredstev pa bodo dobile posamezne vasi krajevne skupnosti lastne .potrebe (popravila vaških in gasilskih domov, vzdrževanje cest itd.). Krajani te krajevne skupnosti so že v minulih obdobjih dokazali, da so za skupne akcije, zato izid nedeljskega referenduma gotovo ne bo vprašljiv.
D. L.
Več krme s travnikov in pašnikov
_ Takšna je vsebina današnje posebne priloge Kmetijska panorama, ki na 8 straneh prinaša vrsto zanimivih prispevkov in strokovnih nasvetov za doseganje večje proizvodnje krme na travnikih in pašnikih. Intenzifikacija travništva in pašništva je tudi ena izmed prioritetnih nalog kmetijske pospeševalne službe, današnjo prilogo smo pripravili v sodelovanju s strokovnimi sodelavci Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje.
MONOŠTER - MURSKA SOBOTA
tudi Šolstvo se TESNEJE POVEZUJE
Večkrat doslej, ko smo ocenjevali sodelovanje med Železno županijo na Madžarskem in Pomurjem, smo zlasti pri nas v minulih letih med drugim ugotavljali, da je bila ena izmed šibkih točk ta, ker ni bilo vzpostavljeno sodelovanje med strokovnimi ustanovami s področja šolstva — torej organizacijsko enoto zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti in oddelkom za prosveto v bivšem okraju K6r-mend oziroma županijskim oddelkom v Szombathelyu.
Naposled temu ni več tako. Ker so na Madžarskem z letošnjim letom izvedli nekatere spremembe v državni upravi — ukinili so namreč okraje in namesto njih ustanovili mestne svete — deluje zdaj tak oddelek tudi v Monoštru. In medtem so se predstavniki šolstva iz Pomurja in monoštrskega oddelka za prosveto, kulturo in šport srečali že dvakrat — najprej v Monoštru, pretekli petek pa še v Murski Soboti. Tako so se uspeli dogovoriti za več konkretnih oblik sodelovanja med obema strokovnima službama, osnovnimi in srednjimi šolami pa tudi otroškimi vrtci, da bi si izmenjavali izkušnje in medsebojno pomagali pri uresničeva
nju zastavljenih ciljev na področju narodnostnega šolstva in predšolske vzgoje v Porabju ter na dvojezičnem območju v soboški in lendavski občini. Naši sosedje pričakujejo predvsem pomoč pri uvajanju dvojezičnega pouka na porabskih osnovnih šolah. In pri tem prav gotovo lahko veliko storimo, saj pri nas — v lendavski in soboški občini — delujejo dvojezične šole že 25 let. Zato bodo tudi nadaljevali že tradicionalno so- s delovanje med šolama Lendava in Monošter, okrepili začetne j stike osemletk iz Prosenjakovce ; in Gornjega Senika ter vključili : v sodelovanje (predvsem stro- j kovno področje) tudi šole v Dobrovniku in Genterovcih pri nas ter Stevanovcih in CsOrOteku (Čretnik) na Madžarskem. Prav tako bodo nadaljevali sodelovanje srednješolskega centra kovi-narsko-pedagoško-ekonomške usmeritve Lendava in srednješolskega centra tehniško-peda-goške usmeritve Murska Sobota z gimnazijo v Monoštru. V program pa so zapisali tudi navezavo stikov med vrtcem v Monoštru in vzgojnovarstvenim zavodom v Murski Soboti.
Vse to bo prav gotovo prispe- ■ valo k uspešnejšemu usposab
ljanju otrok v maternem jeziku — porabskih Slovencev in pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju.
JOŽE GRAJ
Na obisku v ABC Pomurki se je 5. aprila mudil predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Milan Kneže-vič. Seznanili so ga z doseženimi rezultati poslovanja v preteklem letu. Poudarili so, da se je dohodek v preteklem letu v primerjavi z letom 1982 povečal za 62 odstotkov. Kneževič je opozoril, da bo moralo kmetijstvo iskati rešitve v dohodkovnem povezovanju v reprodukcijskih verigah, saj z dviganjem cen ni moč iskati rešitev. To je podkrepil z ugotovitvijo, da ima primarna kmetijska proizvodnja velik ostanek dohodka, Mesna industrija pa veliko izgubo.
Posebno pozornost so namenili poslovanju v prvem tromesečju letošnjega leta. Po mesu je čedalje manj povpraševanja doma in na tujih trgih, to pa povzroča velike
■ Brez dvoma je čas, v katerem se nahajamo, zelo zahteven tudi za delo pomurskih sindikatov, ki so na pravkar končanih letnih
I sejah občinskih sindikalnih organizacij pregledali svoje dveletno delo in si začrtali naloge za prihodnje. Zaostrene gospodarske razmere namreč terjajo še večjo navzočnost sindikalne organizacije v vseh delovnih okoljih, da bi lažje premagovali zdajšnje težave.
IV praksi gre torej za celovito preverjanje družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer ter vloge in mesta sindikata v teh procesih. Zahteven čas ne dovoljuje nobenih formalnosti, površnosti in neodgovornega obnašanja, ampak dosledno spošto-, vanje kongresnih in drugih sklepov ter družbenih usmeritev.
Spoznanje o trdni odločenosti pomurskih sindikatov, da z vsemi razpoložljivimi silami kar se da dosledno uresničujejo I dolgoročni program gospodarske stabilizacije, je že nekaj časa v ospredju prizadevanj. Pri tem se trdno opirajo na resolucijska I določila, ki so brez dvoma prvi korak k uresničevanju stabilizacije, upoštevajoč nove, realne temelje nadaljnjega družbenega in | gospodarskega razvoja. Prava in dejansko edina spodbuda pa je odločanje na samoupravnih socialističnih načelih, bodisi da imajo , pred očmi možnosti gospodarjenja, razporejanje doseženega dohodka ali osebnih dohodkov. Že dolgo je potrjena znana resnica, da z ukrepi, ki jih pripravlja administracija mimo potreb in I dejanskih možnosti gospodarstva in seveda tudi brez samoupravnih odločitev delavcev, ni mogoče ne reševati trenutnih težav in ne graditi hitrejšega družbenega in gospodarskega razvoja.
Ob dejstvu, da je razvijanje delitve po delu in rezultatih dela tudi v letošnjem letu ena ključnih nalog sindikata, so se v Pomurju marsikje temeljito lotili tudi tega pomembnega vprašanja. Na dan je prišla že dolgo znana ugotovitev, da delavci ne želijo ponovitev primerov, ko dosegajo boljše gospodarske rezultate, zaslužijo pa realno manj kot prej. Zato zaposleni _ upravičeno terjajo, da se z ustreznimi ukrepi ekonomske politike — socialo pri tem najodločneje odklanjajo — zaustavi novo padanje življenjskega standarda in tudi zagotovi, da bodo zaposleni v okviru rednega dela zaslužili dovolj za trden socialni položaj. Sodeč po razpravah in sklepih so pomurski sindikati trdno odločeni, da bodo v prihodnje še dosti bolj aktivni tako pri prizadevanjih za uveljavljanje pravih spodbud za boljše delo in gospodarjenje, še posebej pa za odpravo vzrokov za padanje življenjskega standarda zaposlenih.
Kljub težavnim gospodarskim razmeram, v katerih se mnoge organizacije združenega dela ukvarjajo s preusmerjanjem proizvodnje in iskanjem notranjih rezerv, pa je še obilo možnosti tudi za zaposlovanje. To je eno najpogostejših vprašanj v zadnjem obdobju, ki mu v Pomurju namenjajo dejansko veliko pozornosti, kar je ob navzoči problematiki naraščanja števila nezaposlenih, med katerimi prevladujejo mladi kadri, povsem razumljivo. Ob tem pa pomurski sindikalni delavci vidijo možnosti za odpravo tega problema predvsem v oživitvi gospodarstva, boljšem izkoriščanju zmogljivosti v vseh gospodarskih dejavnostih in v novih, smotrnih gospodarskih naložbah.
Takih in podobnih, marsikdaj skupnih, obravnave vrednih vprašanj, ki niso značilna samo za to ali ono okolje, pa je v Pomurju nedvomno na pretek. Vemo, da so bila vsa pričakovanja v minulem obdobju usmerjena h kongresom, ki bi naj kot na pladnju prinesli in dali vse, kar po sindikalnih organizacijah že nekaj časa težko pričakujejo. Pokongresna leta so res prinesla , svoje, predvsem pa streznitev, da tistega drugega, ki bo namesto ; nas opravljal naše naloge, preprosto ni. Ta realnost pa je prinesla precejšnjo mero kritičnosti in samokritičnosti, kar je vsekakor ' spodbudno. Če vemo, da so k temu pritegnili najširše članstvo osnovnih sindikalnih organizacij, kar so jasno pokazale tudi I minule razprave o ocenjevanju dela in snovanju programov dela za prihodnje obdobje, potem se v Pomurju lahko upravičeno na- | dejamo kvalitetnih premikov. Ločevanje objektivnih težav od subjektivnih slabosti pa je nedvomno pravi korak!
Milan JERŠE
v kmetijstvo so se že obrestovale
težave Mesni industriji, ki je letos povečala proizvodnjo za 27 odstotkov. Skladišča so polna mesa tudi zaradi večje ponudbe živine, ker primanjkuje krme. Zaradi padanja cen na svetovnem trgu se to pozna pri ustvarjenem deviznem dohodku, ki se je povečal za 4 od-stojke, izvoz pa za 24 odstotkov. V individualnem sektorju so sklenili pogodbe za 70 odstotkov površin, ki naj jih bi zasejali s sladkorno peso. Družbeni sektor pa bo plan izpolnil v celoti.
Za odkup pšenice, katere tržna proizvodnja je odvisna od zamenjave za koruzo, so sklenili po-ngodbo za odkup 80 odstotkov načrtovanih 25000 ton pšenice.
Pri reprodukcijskem materialu se zatika pri rezervnih delih in gumah za traktorje. Dnevno dobijo le 70 odstotkov lanskih količin nafte.
Kmetijsko proizvodnjo obremenjuje predplačilo in s tem brezobrestno kreditiranje proizvodnje kmetijske mehanizacije.
Problem je tudi kreditiranje, ker sta Interna in Pomurska banka finančno prešibki, da bi lahko pokrivali potrebe po naložbah v kmetijstvu, in sta odvisni od drugih temeljnih bank, ki pa na račun kmetijstva krepijo svoj kreditni potencial.
Naložbe bodo uresničili tudi s pomočjo svolagateljev z drugih območij na osnovi sporazumov z Žitom, Mercatorjem in Merxom, del sredstev pa prispevata samoupravni skupnosti za preskrbo Ljubljane in Maribora. Pomurje si zagotavlja oskrbo reprodukcijskih materialov s sovlaganji na druga območja v Jugoslaviji.
Boris Hegeduš
VESTNIKOV VLAK 84
QSV ROGAŠKO SLATINO
100 naročnikov bomo izžrebali — za ostale cena 1.200,00 dinarjev — vplačilo za izlet od srede 18. aprila naprej v naročniškem oddelku.
Prihodnjič podrobneje o izletu in o Rogaški Slatini
aktualno doma in po svetu
globus
Pred dnevi je bila salvadorska vojska prisiljena vzpostaviti zračni most med glavnim mestom San Salvadorom in San Miguelom kjer so gverilci obkolili okoli 700 padalcev. Po mnenju Juana Boscha, predsednika srednjeameriške komisije za človekove pravice terja državljanska vojna v Salvadorju dnevno tudi 40 do 60 civilnih žrtev. Na sliki: režimski vojaki v akciji
V nedavni anketi Borbe, kjer so spraševali, od kod toliko neaktivnih v vrstah zveze komunistov, je delavec Dragoljub Miljevič iz Crvene zastave dejal: »Delavci komunisti menijo, da je razpravljanje o sklepih, ki jih je treba sprejeti, prečesto formalno. Vse to je že nekje vnaprej skuhano, odločeno, naša beseda in mnenje ne moreta mnogo vplivati. Od nas se zahteva, da to, kar je že odločeno, potrdimo, od tega do oportunizma pa je le korak.«
Kaj je oportunizem? Leksikon pravi: »Smisel za izrabljanje ugodnih priložnosti in doseganje ciljev, zlasti v politiki, ravnanje po takih priložnostih namesto po načelih, pomanjkanje trdnosti in načelnosti, omahljivost, obračanje suknjiča po vetru.« Oportunizem je tudi čakanje na to, kaj mislijo drugi, da hi potem izrazili »svoje« stališče.
Kajpak, da ni težko naštevati pojavov oportunizma. Težko je odgovoriti, kje so njegove korenine. To namreč zahteva zvrhano mero poguma. Dosedanje analize kažejo, da je vzrok premajhna razvitost demokratičnih odnosov, premoč skupin in posameznikov in pojavi birokracije tudi v sami zvezi komunistov.
Birokracija si torej pomaga z oportunizmom, kot najuspešnejšim orožjem proti samoupravni aktivnosti in deluje proti doslednemu uresničevanju tistega, kar je treba po vseh predpisih in načelih politike družbe in zveze komunistov uresničevati z revolucionarno bojevitostjo.
Himna — drezanje v nacionalna čustva
Ob kosovskih dogodkih pred tremi leti smo slišali s strani albanske iredente očitke, da izraža državna himna pripadnost k slovanstvu in da ne omenja drugih narodov in narodnosti.
Spotaknili so se predvsem ob verza Hej, Slovani, naša reč slovanska živo klije in ob tretji verz — Živi, živi, duh slovanski, bodi živ na veke! Vprašanje o ustreznosti sedanje himne je sprožilo javno razpravo, pred dnevi pa je zvezni zbor jugoslovanske skupščine imenoval žirijo za novo državno himno. Tako je postala usoda himne nehote skorajda osrednji problem, saj je vedno več glasov za staro himno in tudi naspro-
tnikov ni malo. Na primer, slovenski delegat je v skupščini izjavil, da predlog za novo himno v Sloveniji ni bil deležen podpore, republiški odbor zveze borcev Slovenije pa meni, da bi morali zadržati himno Hej, Slovani, ker se je uveljavila med vojno in po njej.
Pesem Hej, Slovani je spesnil slovaški pesnik Samuel Tomašik leta 1835, melodijo pa so peli poljski legionarji konec 18. stoletja, ki so se po drugi delitvi Poljske priključili Napoleonovim armadam. Gre za izrazito narodno buditeljsko pesem, ki so jo Slovani sprejeli kot panslavistično himno. Slovenci so jo prepevali že leta 1848, ob marčni revoluciji. Peli so
Oživitev „Zveze Zahodne Evrope”
Belgija je ostalim članicam v NATO in EGS predlagala, da naj bi oživile »Zvezo Zahodne Evrope« in tako zmanjšale ameriški vpliv na obrambo stare celine. Omenjena zveza je bila ustanovljena pred tridesetimi leti kot nekakšna medvladna ustanova za obrambo in zunanjepolitično sodelovanje Belgije, Luksemburga, Francije, Italije, ZRN, Nizozemske in Velike Britanije. Po mnenju belgijskega zunanjega ministra Tindemansa bi lahko porušeno ravnotežje med supersilama izzvalo omejen vojni konflikt v Evropi, v katerem ZDA ne bi hotele sodelovati. Zato naj bi članice unije poglobile vojaško sodelovanje in tudi pri nakupih in proizvodnji orožja dosegle več enotnosti. Sredi maja naj bi bil sestanek zunanjih ministrov te zveze, jeseni pa naj bi se poleg zunanjih sestali še obrambni ministri omenjene sedmerice.
jo Hej, Slovenci. Ves čas narodnega preporoda v prejšnjem stoletju in potem med narodnoosvobodilno vojno, je pesem bodrila in ostala simbol boja za svobodo. Zato smo jo sprejeli kot državno himno, čeprav smo imeli do začetka petdesetih let drugačno besedilo. Prvi verz poje Hej, Slovani, svet se trese od Volge do Triglava. Preden smo ponovno uvedli staro besedilo, so bila prizadevanja, da bi sprejeli povsem novo himno. Po radiu so nekaj mesecev propagirali lepo, himnično, vendar težko pesem Jugoslavija. Potem pa je vse bilo tiho, do današnjih dni, ko so' drugič v zgodovini nove Jugoslavije sestavili žirijo za novo himno. Toliko o zgodovini pesmi Hej, Slovani.
Čeprav so mnogi mnenja, da ne bi kazalo izgubljati besed o novi himni, smo z razpravo o stari ali novi himni dregnili žal v srčiko spominov, tradicij in tudi nacionalnih čustev. Ne bi bilo prav, da bi prav v teh dneh prizadevanj za stabilizacijo, s katero naj bi se še bolj medsebojno povezali, začeli odpirati vprašanja odnosov med narodi in narodnostmi. Trenutno imamo druge, važnejše probleme, ne pa da izgubljamo čas in moči za razprave o himni, tako kot smo izgubljali čas za razprave o poletnem času, o sodih in lihih dneh za avtomobiliste in podobno.
Mirko Cepič
Kaj pa je pravzaprav birokracija in kako postaneš birokrat? Odgovor na to vprašanje sme poiskali v Borbini brošuri aktualne politične knjižnice Teze o kritiki samoupravljanja, ki jo je napisal dr. Blaž Baškovič pač kot teze za temeljitejšo razpravo o teoriji in praksi samoupravljanja.
Boškovič pravi: »Birokracija, kot vemo, ie parazitski izrastek sodobne družbe«, ki jo razjeda, tako kot dela to vsak parazit na slehernem telesu. Birokracija kajpak ni samo fenomen sodobnega sveta; birokrati so obstajali vedno, le da je birokracija dandanes postala najbolj nevarna, za usodo človeške vrste pa je v socializmu še posebno nevarna.
Birokracija je najmočnejša v prehodnem obdobju poti v socializem, ker se zajeda ne samo v državne organe temveč tudi v zakonodajno in sodno oblast, s težnjo, da združi v svojih rokah zakonodajno, izvršno in sodno oblast. Še posebno se širi v družbenopolitičnih organizacijah, ugaja pa ji pojav profesionalizacije politikov.
Najuspešnejše sredstvo borbe proti birokraciji je prav samoupravljanje. ker le-to pomaga pri osvobajanju dela, odtujevanje človeka. Zqto vidi birokracija v socialističnem samoupravljanju svojega smrtnega sovražnika in si ga zato prizadeva pobijati s krepitvijo procesov odtujevanja, kjer koli je to mogoče.
Zaradi tega so se delavci dandanes znašli v svojevrstnem začaranem krogu: da bi se uspešno borili z birokracijo morajo razvijati samoupravne odnose, birokracija pa, ki tp dobro ve, si prizadeva delavce v tem onemogočiti. In ker ima močne pozicije, še najbolj uspeva tam, kjer je najmanj samoupravljanja.
Včasih slišimo vse glasnejše parole, kako je socialistično samoupravljanje v današnjem svetu am i-mpHa in sicer ne samo abstraktna, temveč kar konkretna utopija. Če bi bilo tako, potem bi pač morali priznati, da je bilo samoupravljanje strašno tragična odiseja — prava pravcata neverjetna zgodovinska zmota, ugotavlja Boškovič, zato mu je logično, da je samoupravljanje borba delavskega raz~eda za lastno osvoboditev, ki pomeni hkrati borbo za osvobodit člot vs h vrst izkoriščanja.
Priznati je torej treba, da v sedanjem samoupravljanju ni rešitve v navideznem ljubem miru, v oportunizmu — ki je dandanes pomemben vzrok neodločnosti in tudi ravnodušnosti do negativnih pojavov v zvezi komunistov in družbi — kar vse spodbuja člane zveze komunistov temu, da jim teče življenje za hrbtom, kakor to komentira beograjska »Osmica«.
Viktor Širec
TOKIO — V minulem poslovnem letu, ki seje končalo 31. marca, je Japonska imela v plačilni bilanci 24 milijard dolarjev presežka, leto prej pa 21 milijard.
LONDON — Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Shultz je zanikal možnost, da utegne kaj kmalu priti do srečanja Reagan— Cer-nenko. V intervjuju za londonski Times je izjavil, da se na tako srečanje nobena stran ne pripravlja.
BRUSELJ — Predvsem .zaradi slabše letine so bili prihodki kmetov v državah Evropske gospodarske skupnosti lani za 7,1 odst, manjši. Zaradi omejevanja odkupa mleka bodo morali zahodnoevropski živinorejci prodati letos 20 milijonov krav za zakol.
TITOGRAD — Gradnja jugoslovanskega dela železniške proge Titograd—Skadar se bo zavlekla, veljala pa bo dvakrat več kot je bilo predvideno.
WASHINGTON — Več ameriških časopisov trdi, daje bila v polaganje min okoli nikaragovskih pristanišč vpletna tudi ameriška obveščevalna služba CIA.
BRUSELJ — EGS bo morala zbrati okoli tri milijarde dolarjev, da bi lahko krila vse, za letos načrtovane stroške.
KRŠKO — Prva jugoslovanska atomska elektratna je bila v poldrugem letu dobro izkoriščena. Gradnja pa bo stala — ko bomo odplačali tudi vsa tuja posojila — okoli milijardo dolarjev-.
ŽENEVA — Trgovina med zahodom in Vzhodom se je lani, po triletnem izrazitem upadanju, močno izboljšala. To trdi neka publikacija, ki jo je izdala evropska komisija Združenih narodov.
WASHINGTON — Od leta 1949 so iz južnih albanskih krajev preselili na sever okrog 110 tisoč pripadnikov grške manjšine.
PEKING — Kitajska bo spet ponudila tujim investitorjem, naj bi sodelovali pri vrtanju vrtin in črpanju nafte iz morja ob kitajski obali.
V ŽARIŠČU DOGODKOV
PRED EKSPLOZIJO PODRAŽITEV
Pred beograjskimi trgovinami s čevlji je zadnje dni gneča, kot da bi delili zastonj. Časopisje miri, češ daje vsega dovolj in daje nervoza odveč, z najrazličnejših strani prihajajo tudi zagotovila, da po napovedani odmrznitvi cen ne bodo dovolili izbruha podražitev.
Toda v to očitno nihče ne verjame, ne samo kupci, marveč tudi proizvajalci, ki prizadevno kopičijo zaloge. Zdi se, kot da se je začelo neke vrste odštevanje, napetost pa raste... V teh okoliščinah je seveda težko preudarno presoditi, koliko je skoraj petmesečna zamrznitev cen koristila in koliko škodila. Vsekakor ni mogoče mimo dejstva, da so se v treh mesecih cene povečale »le« za nekaj odstotkov, in če ne bi bilo odloka o maksimiranju. bi se zagotovo precej bolj. Toda po drugi strani je nekajmesečno konzerviranje razmer povzročilo, da so motnje v reprodukciji in na trgu postale še izrazitejše. Nesporno je tudi, daje vlada nepriljubljen administrativni ukrep ustemeljevalas tem, da potrebuje predah, v tem času pa naj bi zasnovala boljše rešitve v cenovni politiki. No, ta predah je očitno
slabo izkoristila, čeprav te dni delegate zvezne skupščine »anketira« o predlaganem odloku, ki naj bi uvedel nove načine oblikovanja cen. V minulih mesecih namreč ni poskrbela za ukrepe, s katerimi bi okrepila položaj gospodarstva v primarni delitvi ter oživila proizvodnjo in izvoz, kar je bistveno. Zdaj, na primer, predlaga zmanjšanje nekaterih carinskih dajatev in prometnih davkov, kar naj bi učinkovalo v tem smislu, vendar ni videti nobenega razloga, da ne bi tega ponudila že na začetku leta. Sicer pa je treba tudi reči, daje ta arzenal za okrepitev gospodarstva precej skromen.
Skoraj isto velja za napovedan poseg v izdatke za skupno in splošno porabo, ki se skokovito povečujejo, vsem deklaracijam in resolucijam navkljub. Ob podatku, da so se v treh mesecih
prihodki zveznega proračuna povečali kar z 64 odstotkov, se morajo naježiti lasje. Vprašati seje najprej treba, zakaj so decembra predlagali tako zajeten proračun, nadalje pa tudi to, zakaj niso posredovali že vjanuarju, saj je bilo menda že takrat precej jasno, da gre poraba preko vseh dopustnih okvirov. Isto velja za naložbe. saj se močno povečujejo tudi izplačila za investicije in to navzlic hitri rasti obrestnih mer.
Predah, ki si ga je vlada vzela, bi morala v prvi vrsti izkoristiti za oživljanje proizvodnje, kajti popolna iluzija je, daje možna »blaga« odjuga v razmerah, ko vsega primanjkuje in ko se v blagovno denarnih tokovih pojavljajo vse hujše montje. Toda podatki o trimesečnem obsegu industrijske proizvodnje govorijo, da se proizvodna dejavnost pravz
aprav zmanjšuje, z njo pa stagnira tudi izvoz, ki je naposled bistven pogoj za vsaj kolikor toliko normalne razmere na domačem trgu. Toda položaj izvoznikov se je v zadnjem obdobju celo poslabšal, medtem ko se v zvezni skupščini prepirajo, ali naj jim zaslužene devize štejejo v dohodek ali ne. Po drugi strani pa posojilno denarna politika v bistvu spodbuja proizvodnjo za domači trg in celo proizvodnjo, ki končuje v zalogah. Zakaj, denimo, takšnim proizvajalcem ne bi že sedaj odtegnili bančnih posojil, namesto da to predlagajo šele za obdobje po zamrznitvi in tb celo samo za tiste, ki bodo navijali cene? Zakaj politika selektivnih obrestnih mer že zdaj ne deluje v tem smislu, saj menda ni tako težko ugotoviti, kdo špekulira.
•
Namesto tega se vlada za pričakovano odmrznitev oborožuje z najrazličnejšimi administrativnimi pristojnostmi in je v tem smislu predlagala dopolnitev zako
na o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Če ga bodo v zvezni skupščini izglasovali, ji bodo dali tako široka pooblastila, da bo nadzorovala praktično vse, celo cene komunalnih storitev ih občinske takse. Nihče ne trdi, da v sedanjih okoliščinah ne potrebuje dodatnih pooblastil, celo dobro je to, vendar pa je iz tega kon-centiranja moči mogoče razbrati, da ji ni povsem jasno, kaj bi. Razen tega, da mora letošnjo inflacijo zadržati pri 40 odstotkih, seveda. Dokazje tudi novi zakon o družbeni kontroli cen, za katerega so si med drugim tudi vzeli omenjeni predah, vendar postaja vse bolj očitno. da se bodo cene odtalile pod okriljem starega zakona. Tako si pravzaprav priznavamo, da ne vemo, kako bi na tem področju začeli izvajati dolgoročni program gospodarske stabilizacije in protiinflacijski program.
Vtis je tudi, da vlada snuje pravzaprav samo formalno odmrznitev, ker, denimo, to zahteva mednarodni mone-, tarni sklad^ pa seveda zato, da bi popravila nekatera cenovna nesorazmerja. Če je v tem vsaj kanec resnice, ima seveda tudi svoj prav, vendar
po drugi strani ni prav nič potrebno metati peska v oči z nekakšnimi samoupravnimi sporazumi o cenah med proizvajalci in kupci. Vsem je jasno, da se ti sporazumi lahko sprevržejo v pravcato leglo podražitev, zlasti takšnih, ki gredo mimo uradne statistike, zato si vlada tudi pridržuje pravico, da jih po potrebi »razveljavi«. Če stvar nekoliko bolje premislimo, gre v bistvu za dolg samoupravljanju. ki ga predlagatelji odloka o oblikovanju cen izpolnijo tako, da administrativne rešitve zavijejo v celofan samoupravljanja. Zakaj ne bi predlagali kar administrativnega nadzora nad cenami, če je potrebno, problem pa javno prediskutirali?
Skratka, čeprav v socialistični zvezi pozivajo k bolj mobilizatorskemu pisanju, ko gre za napovedano odmrznitev, si ne moremo drugače, kot da jo čakamo mešanih občutkov. Pri tem morda niti ne gre toliko za nevero, da bodo res uspeli preprečiti eksplozijo podražitev, kot za grenko spoznanje, da uresničevanje stabilizacijskega programa znova odlagamo.
(po GV)
STRAN 2
VESTNIK, 12. APRIL 1984
Komisija za delovna razmerja
Vzgojnovarstvene organizacije
Murska Sobota
razpisuje prosta dela in naloge
— specialnega pedagoga
DP
— za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Začetek dela: 3. 5. 1984.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandi: dati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov delovne organizacije.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa.
SOZD INTEGRAL, Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Transport, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
— 10 voznikov tovornjaka
Pogoji: končana poklicna šola za voznika tovornjaka, opravljen izpit E kategorije in vsaj eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece.
— 5 voznikov tovornjaka
— pripravnikov
Pogoji: končana poklicna šola za voznika tovornjaka, opravljen izpit E kategorije.
Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh od dneva objave.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku določenem s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije, ki opredeljuje postopke za izbiro delavcev.
Komisija za delovna razmerja Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota
objavlja
prosta dela in naloge
1.	analitično-tehničnega obdelovalca urbanističnih dokumentov za nedoločen čas,
2.	analitično-tehničnega obdelovalca urbanističnih dokumentov za določen čas.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
končana srednja gradbena šola, 3 leta delovnih izkušenj.
Za objavljena dela in naloge se z izbranima kandidatoma sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, da se oglasijo osebno ali pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 pod oznako ,,komisiji za delovna razmerja".
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi oglasa.
JEKLOTEHNA, export-import trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o., 62000 Maribor, Partizanska c. 34
OBJAVLJA
V TEMELJNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA MERKUR, n. sol. o., Maribor, Jurčičeva 5/I
prosta dela in naloge za PRODAJALNO V MURSKI SOBOTI
SPREJEM GOTOVINSKIH VPLAČIL (blagajničarka) za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu!
Pogoj: KV trgovski delavec in 2 leti delovnih izkušenj ali poklicna šola ustrezne stroke in 3 leta delovnih izkušenj.
Prošnje pošljite v osmih dneh od objave na naslov. JEKLOTEHNA Maribor, prodajalna Murska Sobota, Cvetkova z/a.
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO
TOZD DROBNA GALANTERIJA ZIZKI
objavlja
prosta dela in naloge
DVEH ŠIVILJ
Pogoji:
1.	KV šivilja
2.	1 leto delovnih izkušenj
3.	trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj dostavijo pismene prijave z dokazili v 15 dneh po objavi, o izbiri pa jih bomo obvestili v 15 dneh po prete u objave.
TURNIŠČE: cenepuiskov
Pretekli četrtek pa seje vendarle zgodilo, da rejci niso prodali vseh pujskov, ki sojih pripeljali na sejmišče v Turnišču — od 62 le 50. Najvišja cena je bila 9500,00, najnižja pa 7.500.00 dinarjev za par pujskov.
»OTROKOVO ZDRAVJE -JUTRIŠNJE BOGASTVO!«
7.	april — svetovnih, dan zdravja
Pod tem geslom poteka letos po vsem svetu akcija ob 35. obletnici svetovnega dneva zdravja.
Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je posvečen najmlajšim prebivalcem našega planeta, zato je toliko pomembnejši in veličastnej-ši. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da še danes nekaj milijonov otrok letno umira za različnimi boleznimi in lakoto ali pa živi življenje, ki ni dostojno človeka. Zaradi tega moramo opozoriti na temeljno resnico, da smo dolžni vsi, ves svet, skrbeti in varovati telesno, duševno in socialno zdravje otrok, ne glede na različne politične sisteme. Poudariti moramo staro in znano resnico, da je narod, ki zanemarja svoj podmladek, neizogibno obsojen na propad.
Zato je še toliko pomembnejše zdravstveno stanje in varstvo otrok; tega področja ne moremo urejati z raznimi togimi predpisi, temveč ga moramo reševati družba v celoti. Znano je. da lahko pričakujemo zdravega otroka le. če mu pripravimo zdravo okolje že pri samem spočetju in v nosečnosti. Zato so pravilna nega, higienske navade, pravilna prehrana nosečnice, harmonični odnosi med starši in v družini ter načrtovanje rojstev samo rezultat določene stopnje prosvetljenosti in pripravljenosti staršev za aktivno sodelovanje v naporih, ki jih temu posveča naša skupnost.
Skupno življenje in družina sta danes, tako kot v preteklosti, tisto okolje, v katerem se otrok najbolj varno in uspešno razvija, seveda pa mora imeti okolje čim manj neugodnih vplivov na otrokovo rojstvo, rast in duševni razvoj. Zato mora vsaka bodoča mati negovati svoje zdravje, predvsem pa se mora zavestno odrekati nevarnim razvadam kot so kajenje, alkohol ali celo mamila. Vse to povzroča neprecenljivo škodo na zdravju potomstva, posebej še, če je bila teh razvad deležna nosečnica.
Tudi starost bodoče matere je pomembna, saj vemo, da je najprimernejši čas za prvo nosečnost med 20. in 25. letom. V tem času ženska duševno in telesno dozori. Zaradi tega nosečnost in porod potekata v tem obdobju v večini primerov skoraj brez težav. S tem pa je manjša tudi obolelost novorojenčkov, kar je bistveno za nadaljnji telesni in duševni razvoj otroka.
Nobenega dvoma ni, da je v sedanjem času nosečnica dvakrat obremenjena: z delom v službi 'in doma. Ker lahko pričakujemo zdravega otroka le pri telesno in duševno zdravi materi, mora biti nosečnica pod kontrolo od zanositve do poroda.
Le na ta način bodo naša skupna prizadevanja dosegla svoj cilj: ROJSTVO ZDRAVEGA IN ZAŽELJENEGA OTROKA!
Dr. Vincenc Lenart
Samozadovoljstvo z do-' seženimi gospodarskimi rezultati, ki so v soboški občini v preteklem letu dokaj ugodni, ni dovolj, ampak je treba v praksi preveriti realne možnosti za razbremenitev gospodarstva, ki so ga pestile razne težave. Čeprav so nekateri osnovni gospodarski pokazatelji resnično ugodni, so šli v mnogočem na račun odpovedovanja delavcev in nižjih osebnih dohodkov, zmanjšanja skupne porabe v organizacijah združenega dela in precejšnjega omejevanja sredstev ža namene skupne porabe nasploh, videti paje treba tudi nekatere slabosti v poslovanju. Glede na porabljena sredstva, ki šo celo višja od rasti celotnega prihodka, ne moremo govoriti o ekonomičnem poslovanju. Če analiziramo strukturo porabljenih sredstev, med katerimi izstopajo nabava potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala, potem je jasno, da je soboško združeno delo lahko v majhni meri vplivalo na
znižanje cen. Ob bojazni, da se bo sorazmerje cen po odmrznitvi še poslabšalo, je še kako pomembno iskanje notranjih rezerv prav v domačih surovinah, kjer zavzema pomembno mesto kmetijstvo, čeprav bi tudi v ostalih gospodarskih panogah lahko še našli možnosti za večjo naslonitev na lastne sile.
To se je kot rdeča nit vleklo skozi razpravo na seji predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, ko so analizirali gospodarska gibanja, skupno in splošno porabo ter uresničevanje resolucijskih ciljev v soboški občini. Ob podatku, da je industrijska proizvodnja pod republiškim povprečjem in so dokaj visoke stopnje rasti inflacije, pri čemer bo treba nameniti več skrbi zlasti fizičnim kazalcem, je seveda vprašljiva realnost posameznih pokazateljev. Vse bolj se namreč izpostavlja problem pomanjkanja obratnih sredstev, obresti za kredite pa so celo presegle sklade soboške-
Leto kakovosti
V veliki družini Gorenja, kjer se že sicer delavci trudijo, da delajo kar se da kakovostno, in so si s tem prav gotovo najprej utrli, potem pa zadržali veliko prostora na domačem in tujem trgu, poteka že od začetka leta akcija »leto kakovosti«. V okvir tega projekta »obnove Gorenja« se vključuje tudi 1.200-članski delovni kolektiv Gorenja Elrad iz Gornje Radgone. Z večjo kakovostjo svojih izdelkov, njihovo še večjo unorabnostio. skrbjo za varnost, zanesljivost in trajnost ter s privlačnostjo izdelkov želijo izboljšati in še razširiti pot do številnih kupcev. Pri tem pa ne bodo zanemarili hitrih in kvalitetnih servisnih storitev in založenosti z rezervnimi deli.
Odgovorni, vodstveni delavci, pa tudi vsi ostali zaposleni se zavedajo, da bo akcija uspela le, če se bodo vsi potrudili. V Elradu so že izdelali program aktivnosti. Najprej bodo izpopolnili pravilnike o samokontroli, o. osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo, kjer bo bolj upoštevana kvaliteta dela. Vse to pa bodo vgradili v sistem nagrajevanja po delu. Izboljšali bodo tudi kupoprodajne pogodbe in organizirali več seminarjev, na katerih bodo delavci pridobivali potrebna znanja za boljše delo. Ustrezno pa bodo nagradili tudi inventivne predloge za kvaliteto, kar doslej ni bilo v navadi ne le v Gorenju, temveč v vsem združenem delu, saj smo si prizadevali le za pocenitve, manj pa za kvaliteto.
vp
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja, oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov in delavcev in sklepa 15. seje Odbora sklada z dne 9. 4. 1984.
RAZPISUJE
V. NATEČAJ
za razdeljevanje posojil za stanovanjsko gradnjo, nakup in adaptacijo ter notranjo ureditev stanovanj in infrastrukturo v letu 1984.
L
Natečaja se lahko udeležijo člani sklada solidarnega varčevanja, ki izpolnjujejo pogoje po Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja, oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov in delavcev in, ki so poravnali svoje obveznosti do 31. 12. 1983. Vsi ostali člani, ki so in bodo podpisali samoupravni sporazum od 1. 1. 1983 dalje pridobijo pravico natečaja po dveh letih članstva.
Razpisna vsota za razdelitev posojil v letu — za združene kmete
— za združene delavce v ABC POMURKI
— za kredite z individualno vročitvijo
Skupaj
1984 znaša:
10,180.000,00 din
8,497.000,00 din
7,850.000,00 din
26,527.000,00 din
III.
Prosilci morajo 15 dni po objavi tega natečaja v VESTNIKU dostaviti Hranilno kreditni službi Panonka Murska Sobota naslednjo dokumentacijo:
— prošnjo na obrazcu H KS,
— predračun del, kupoprodajno pogodbo, ostalo
— gradbeno dovoljenje
— izkaz kreditne sposobnosti (združeni kmetje — višina kratkoročnih obveznosti pri KZ PANONKA, združeni delavci — višina kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti).
PREVERITI MOŽNOSTI
ga gospodarstva. Tako se odžira akumulacija iz lastnih sredstev, vrednost osnovnih sredstev pa še ni zadostna. Zato so tudi na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti glasno razmišljali o vseh možnostih razbremenitve gospodarstva, pri čemer pa bo' treba še več narediti tudi na področju izvoza, ki je sicer za 12 odstotkov višji kot leto prej, zlasti še ob večjem vključevanju novih organizacij. Več pa bo treba storiti, kot so poudarili v razpravi, tudi pri uveljavitvi agresivnejše investicijske politike, ker naložbe upadajo, število nezaposlenih pa se povečuje. V tej zaostreni gospodarski situaciji je vsekakor prav, da ponudimo realni razvojni program, ki ga bodo potrdile ustrezne inštitucije, denimo medobčinska gospodarska zbornica, je bilo slišati med drugim. Rezerve v soboškem združenem delu vsekakor so, zato so zgolj izgovori na objektivne okoliščine izven organizacij jalovi.
Milan Jerše
V petih letih
10 milijonov dolarjev
Pred kratkim so predstavniki Avtoradgone sklenili z gospodarstveniki z Jamajke dolgoročno pogodbo za izvoz 200 montažnih stanovanjskih hiš v vrednosti 2 milijona dolarjev na leto. Tako bi naj v to oddaljeno državo v petih letih izvozili 1.000 hiš, za katere bodo iztržili 10 milijonov dolarjev. Za posel so se v Avtoradgoni odločili kljub precejšnjim problemom pri plačilu, kajti Jamajka denarno ni ravno bogata, vendar pa ima rudna bogastva, s katerimi bodo hiše poplačali. In ker doma za glinico in boksit ni bilo pravega zanimanja, kljub temu da obojega primanjkuje, so s partnerji poiskali tuje podjetje, H bo prevzelo rudnine. Sicer pa je Jamajka za Avto-radgono zelo zanimivo področje, saj je tam klasična gradnja zaradi pomanjkanja gradbenih materialov skoraj nemogoča, stanovanj pa primanjkuje, tako da so ob spoštovanju pogodbe za izvoz še velike možnosti. Čeprav se zavedajo, da bodo tudi letos težave z materiali, so prepričani, da bodo s svojo tehnološko opremljenostjo naredili prvih 200 hiš v dogovor e-nem roku, to je do jeseni. Potrebno opremo pa bodo poskusili uvoziti. Gre za precejšen posel, saj letos načrtujejo v Avtoradgoni na tuje trge izvoziti blago in storitve v vrednosti 5 milijonov dolarjev.	Vp
0 w
z reče
kovaška industrija
UNIOR —kovaška industrija Zreče — TOZD Kovaški obrati vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za delovne naloge:
— kovaška pomožna dela
z možnostjo priučitve za utopnega kovača
Nudimo ustrezne osebne dohodke, ki se gibljejo od 19.000 do 30.000.— din. Osebni dohodki so močno odvisni od vloženega dela.
Za delavce imamo urejene ustrezne samske sobe s sanitarijami in kopalnicami.
Delo poteka v težjih delovnih razmerah, zato morajo kandidati biti stari najmanj 18 let. Prednost pri zaposlitvi imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
Vabimo vse, ki jih to delo zanima, da pošljejo pisne vloge na naslov UNIOR — kovaška industrija Zreče. Povabili vas bomo na razgovor, kjer se bomo podrobneje pogovorili o vseh pogojih.
Posojilo se bo odobravalo v smislu 13. in 18. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja ter prednostnih pogojev za dodelitev kredita.
V.
Odbor sklada je z ozirom na razpoložljiva sredstva določil največ za delavce v ABC POMURKI:
1.	za novogradnjo do
2.	za nakup stanovanja do
3.	za adaptacijo in drugo do za združene kmete:
1.	za novogradnjo do
2.	za nakup stanovanja do
3.	za adaotaciio in drugo
din 100.000,-din 100.000,-
din 80.000. —
din 150.000,-din 150.000,— din 100.000,-
VI.
Lastha udeležba za odobreni kredit znaša 10% katera se obrestuje po 1 % obrestni meri letno in se z obrestmi izplača po končanem kreditnem obračunu.
Solidarnostni prispevek ostane še nadalje 100.— din mesečno, oziroma za člane, ki bodo po tem razpisu dobili kredite se prispevek v naprej poviša od 100.— din na 200.— din mesečno.
Obrestna mera za kredit iz solidarnostno zbranih sredstev znaša 10%, za del kredita iz virov sredstev HKS 12% ali v razmerju 1:3.
VIL
Končni sklep o odobritvi kredita bo posredovan vsem udeležencem V. natečaja do 15. 5. 1984 oreko razglasnih desk.
Vlil.
Vse potrebne informacije dobite pri strokovni službi Hranilno kreditne službe Panonka Murska Sobota.
Predsednik Odbora sklada Majcen Štefan I. r.
VESTNIK, 12. APRIL 1984
s*-*—j——T..* . .i T	—
STRAN 3
I GOSTIŠČA Z ZVEZDICAMI1
Razprave o zaključnih računih
Lani več izgub
Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Lendavi so analiziran lanskoletno poslovanje organizacij združenega dela in ugotovili, da so gospodarski rezultati slabši kot leta 1982. Celotni prihodek lendvaskega gospodarstva v lanskem letu je večji za 44 odstotkov, a še vedno najmanjši v regiji. V primerjavi z letom 1982 pa je obseg industrijske proizvodnje dosežen le 95-odstotno. V lanskem letu so imele izgubo štiri temeljne organizacije združenega dela, in sicer INA-Nafta TOZD Radinerija in Petrokemija Gorenje Varstroj TOZD Varis in Golfturist Inter-gral gostinstvo Lendava. Izguba znaša 780 milijonov dinarjev, kar
TOZD „BUSK" MURSKA SOBOTA
PROIZVODNI PROGRAM
—	Napeljava in popravilo gradbenih instalacij (vodovod in kanalizacija, ogrevanje, prezračevanje in tehnološki procesi ter elektro inštalacije jakega in šibkega toka)
—	Proizvodnja kmetijskih strojev in naprav ter litih kovanih in stiskanih izdelkov
Drobilec za siliranje koruze v zrnu in storžih kapacitete: 2 t/h B 200 E. 8 t/h B 350 S in 15 t/h B 500 S.
je več kot v letu 1982. Največja izguba je seveda v INA-Nafti, kar vpliva na celotno gospodarstvo občine. Če bi naj bilo v letošnjem letu boljše, bo potrebno najprej urediti razmere v INA Nafti, kar bo edino mogoče s pomočjo širše družbene skupnosti. Lani je bilo v gospodarskih organizacijah zaposlenih 5771 delavcev, kar je za odstotek manj kot v letu 1982, to pa kaže, da delovne organizacije niso ničesar storile za nova delovna mesta. Letos bo gospodarjenje še težavnejše, zato bo potrebno upoštevati vse stabilizacijske in varčevalne ukrepe v sleherni delovni organizaciji.
Jani D.
V soboški občini so zastavili široko aktivnost pri obravnavi zaključnih računov predvsem z namenom, da bi dejansko ugotovili probleme v posameznih delovnih okoljih in hkrati nakazali rešitve za njihovo odpravo. Tako so skušali pritegniti čim več delavcev in bolj uveljaviti razprave v okviru sindikalnih skupin, kar se je pokazalo za povsem upravičeno. To so med drugim poudarili na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, na kateri so dokaj ugodno ocenili lanskoletna gospodarska gibanja v soboški občini. Kot so dejali, je dosežen bistven premik v resnejšem pristopu k obravnavi rezultatov gospodarjenja, kjer beležita ugodnejše rezultate zlasti tekstilna in kmetijska industrija, slabše pa je stanje na področju gradbeništva in ko-vinsko-predelovalne industrije. Poleg tega zaskrbljuje podatek, da nobena organizacija, ki posluje z izgubo (te so sicer za 10 odstotkov nižje kot leto poprej), ni pokrila primanjkljaja z amortizacijo, ampak izključno v okviru sistema. Opozorili so tudi, da se je v preteklem obdobju zmanjšal delež sredstev za osebne dohodke, porabo itd., po drugi strani pa se močno povečuje delež kreditov, kar v znatni meri bremeni soboško gospodarstvo.
Zato morajo soboški sindikati, kot je bilo rečeno v razpravi, večjo
GOSPODARJENJE V GOSTINSKIH OZD
Natakarji s 15 tisočaki
V Pomuiju imamo 6 gostinskih temeljnih organizacij združenega dela, ki so imele lani 809.075.000 dinarjev skupnega prihodka. Le-ta je v primerjavi z letom prej višji za 42 odstotkov. Za 40 odstotkov pa seje povečal dohodek.
V primerjavi z nekaterimi leti prej so lanski uspehi še kar
Polžni transporter PT 160, kapaciteta 8 ton na uro, pogonska moč 1,5 kw.
budno je, da so bila pripravljena kakovostna poročila o poslovnih rezultatih soboškega združenega dela, opremljena tudi s primerjalnimi kazalci. Pri tem je pozitivno tudi to, da so v večji meri kot doslej vključili ocene dela poslovodnih delavcev. Skoraj povsod pa so opozorili na problematiko nesorazmerja cen, pomanjkanje del v nekaterih gospodarskih panogah, zlasti še v gradbeništvu, in tudi na pomanjkanje reprodukcijskega materiala, likvidnostnih težav v manjših organizacijah in podobno.
Sicer pa so na seji predsedstva, OS ZSS v Murski Soboti ugodno ocenili poročilo o delu sodišča združenega dela in družbenega pravvobranilca samoupravljanja v preteklem letu, kar se kaže v njihovi večji ažurnosti in izboljšanju stanja v organizacijah združenega dela soboške občine. Spodbudno je, da se je število spornih zadev zmanjšalo. To pa ne pomeni, kot so omenili, da se lahko sindikat povsem zadovolji s trenutnim stanjem. V prihodnje mora delavce še bolje obveščati o njihovih pravicah in dolžnostih, da ho čim manj zadev pred sodiščem. Zato kaže v še večji meri izkoristiti usluge pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu, ki se mora v praksi bolj uveljaviti. Ker je sindikat dolžan zagovarjati interese delavcev, so se med drugim zavzeli, da bi v okviru regije ustanovili takšno službo
dobn, saj je izgubo prikazala le ena temeljna organizacija, vendar je bila negativna razlika pozneje pokrita. V lanskem letu so se izboljšali tudi osebni dohodki delavcev, zaposlenih v gostinstvu in turizmu, in so v povprečju znašali 15.118 dinarjev. To je še vedno nekoliko manj od po
prečnega osebnega dohodka v pomurskem gospodarstvu, ki je bil lani 15.993 dinarjev. Razlika ni več tolikšna kot v prejšnjih letih.	s.
LENDAVA
Vrtina daje plin
Prva globoka vrtina v Petišov-cih, imenovana PG-6, bo te dni začela s poskusnb proizvodnjo. Proizvodnjo ocenjujejo na 8 tisoč kubičnih metrov dnevno, kar naj bi bilo ekonomsko upravičeno. Po mnenju strokovnjakov bo vrtina v prihodnjih letih dala še boljše rezultate, saj bodo razstrelili globoke plasti. Vrtina bo v poskusni proizvodnji nekaj mesecev, v redni proizvodnji pa bo služila predvsem potrebam INA-Nafte. Delovna organizacija za raziskave nafte in plina planira za letošnje leto še vrtanje novih globokih vrtin, celo globljih, kot je ta v Petišovcih.
Jani D.
10 let aktiva kmečkih žena
Letos prazauje aktiv kmečkih žena in deklet pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona desetletnico delovanja. Ta jubilej so praznovale 8. marca. Proslavi je sledilo več kot 200 udeleženk. Kot je v nagovoru povedala Marija Roškar, so za trenutek odložile kmečko delo in prisluhnile kulturnemu programu.
O pomenu aktiva kmečkih žena in deklet je spregovorila njena predsednica Marija Roškar, kije povedala, daje to največje srečanje kmečkih žena in deklet v občini, in da so ponosne na svoj poklic, ki ga opravljajo z veliko ljubeznijo. Poudarila je, da je vsaka kmečka delavka cenjena, naj bo njeno delo še na tako mali njivici. Po nagovorih je sledil kulturni program, ki so ga pripravile članice aktiva z učenci glasbene šole Gornja Radgona.
Ludvik Kramberger
mala anketa
PESA DAJE DOBER DOHODEK
Čas setve sladkorne pese je tu. Čeprav so priprave nanjo stekle pravočasno, akcija, ki je bila dobro zastavljena, ni dala pričakovanih rezultatov. Na območju, ki oskrbuje tovarno sladkorja v Ormožu s sladkorno peso, bi morali letos to poljščino zasejati na 5.735 hektarjih, vendar planskih obveznosti ne bodo v celoti izpolnili. Če bo zastavljene naloee družbeni sektor v glavnem izpolnil, pa se nekoliko bolj zatika pri kmetih, tako era bomo letos sladkorno peso pndelovali na okrog 5.200 hektarjih. Je pa takorekoč nerazumljivo, da se za peso zanima premalo novih pridelovalcev, čeprav le-ta ob ustreznih pridelkih daje izredno dober dohodek. To potrjujejo tudi pridelovalci sami. Obiskali smo nekatere, ki so imeli lani izredno dober pridelek, za to pa prejeli tudi priznanja in nagrade.
DEZIDER KOLTAJ, Tešanov-ci: Pri nas smo imeli lani sladkorno peso na 2 hektarjih in kljub suši pridelali 90 ton pese. Takšen pridelek je treba pripisati tudi dobri in pravočasni pripravi zemlje, saj smo že jeseni zemljo globoko preorali, v marcu pa smo jo poravnali, pognojili in pripravili za setev. Čeprav smo na polovici površin sejali peso
za peso, se to na pridelku ni poznalo, kolobar pa je tudi letos nanesel tako, da bo prišla pesa za peso. Tokrat jo bomo sejali le na enem hektarju, pesa pa bo imela prostor na naših njivah tudi v prihodnjih letih, saj daje zadovoljiv dohodek, zahteva pa nekoliko več ročnega dela. Trditev, da pesa zmanjšuje stalež živine, ne drži, saj je listje in glave moč silirati, tovarna pa nudi pridelovalcem tudr pesne rezance. V hlevu imamo trenutno 19 glav govedi, krme zanje pa nam ni zmanjkalo.
MARIJA BERDEN, Hrastje-Mota: Pri nas sejemo sladkorno peso že od vsega začetka, površine pa vsako leto povečujemo. Najprej smo poskusili na 10 arih in ker smo bili z rezultati pridelovanja zadovoljni, smo jo naslednja leta sejali vedno več. Lani smo peso pridelovali na 60 arih in kljub suši smo bili
s pridelkom zadovoljni, prav tako pa tudi s ceno, ki zagotavlja pridelovalcem ustrezen dohodek. Zemlja za letošnjo setev je pripravljena, sladkorni pesi pa bomo namenih okrog 65 arov. V kolobarje vključujemo tako, da za pšenico posejemo belo repo, zatem pa jeseni njive pognojimo z gnojevko in globoko preorjemo, spomladi pa naredimo še vsa ostala potrebna dela. Ker imamo v hlevu tudi 15 glav govedi, smo prejšnja leta listje in glave pese silirali, zadnji dve leti pa smo to podorali in namesto tega silirali sveže pesne rezance, ki smo jih dodali k silažni koruzi.
JOŽE BALAŽIČ, Stara Nova vas: Za tovarno sladkoija v Ormožu pridelujemo sladkorno peso že četrto leto, prej pa smo jo eno leto poskusno sejali že za tovarno v Belem Manastiriu. Pravzaprav smo jo takrat sejali bolj pod pritiskom, saj smo imeli v najemu zadružno zemljo. Rezultati, ki smo jih dosegli pri pridelovanju, so bili spo-
dbudni, in tako je sladkorna pesa dobila stalno mesto v našem njivskem kolobarju. Lani smo na enem hektaiju in 40 arih pridelali 71 ton čiste pese, pridelek pa bi bil gotovo večji, če ne bi bilo suše. Tudi cena sladkorne pese je v primeijavi z nekaterimi ostalimi kulturami ugodna. zato io bomo seiali tudi v pri-hodnje. Ob 6 hektaijih lastnih njiv imamo 1,5 hektaija zemlje še v najemu, peso pa bomo letos posejali na hektaiju in pol. Površine so pripravljene za setev, dve tretjini mineralnih gnojil smo potrošili že jeseni, prav tako apno, zdaj čakamo le še primemo vreme za setev.
VLADO HODOSČEK, Zenkov-ci: Z lanskim pridelkom sladkorne pese smo izredno zadovoljni, saj smo na hektarju in 85 arih pridelali poprečno čez 70 ton pese na hektar. K tako visokemu pridelku je delno prispevalo tudi to, da smo peso posejali na njivah, ki jih suša ni preveč prizadela. Lani pa bi pridelali še več pese, vendar je na
40 arih slabo vzklila in smo potem posejali koruzo. Tokrat bomo pri nas sladkorno pesoseiali žečetrto leto in reči moram, da smo tudi z dohodkom, ki ga ta poljščina daje, zadovoljni. Seveda je potrebno vložiti nekoliko več ročnega dela, pa tudi stroški niso majhni, vendar se na koncu vse to le poplača. Težave so v tem, ker so parcele premajhne, zato smo jo imeli lani kar na petih parcelah. Letos bomo sladkorno peso posejali na enem hektarju in pol, vendar vse zemlje jeseni nismo uspeli pripraviti. Upam, da bomo to nadoknadili zdaj, za setev pa imamo v glavnem že zagotovljena tudi gnojila.
JOŽE KUHAR, Veržej: Je pač tako, da je vsako novost potrebno preizkusiti, zato smo se tudi pri nas odločili za sladkorno peso. Prvič smo jo zasejali pred štirimi leti in od takrat je dobila stalno mesto v našem njivskem kolobaiju. K temu so seveda pripomogli rezultati, ki smo jih pri pridelovanju dosegli, pa tudi cena, tako da daje pesa kar
dober dohodek. Za visoke pridelke je potrebno zemljo dobro
pripraviti, tudi z mineralnimi gnojili se ne sme varčevati, temu ustrezno pa je poplačan tudi trud. Lani smo imeli peso na enem hektarju in 20 arin in na teh površinah pridelali nekaj čez 70 ton pridelka. Enako površino bomo tej kulturi namenih tudi letos, zemlja za to je že pripravljena, zagotovljena pa imamo tudi mineralna. gnoiila.SicerhL.se splačalo jiesi nameniti več povr-
šin, vendar je potrebno za 15 glav živine na 9 hektaijih njiv in travnikov pridelati tudi ostalo krmo.
Ludvik Kovač
STRAN 4
VESTNIK, 12. APRIL 1984
kulturna obzorja
PRVA ARHEOLOŠKA RAZSTAVA
Ljutomerska galerija Ante Trstenjak je od svoje ustanovitve pa do danes gostila razstave mnogih avtorjev likovne umetnosti; v njej so bili razstavljeni tudi mnogi drugi kulturni dosežki — na primer literatura Titovega Užica — končno pa je ljutomerska galerija postala tudi glasnik daljne zgodovine okolice prleške metropole. Pokrajinski muzej iz Murske Sobote se ie namreč odločil, da predstavi rezultate izkopavanj v Gradišču pri Šafarskem v krajevni skupnosti Razkrižje. Tam že več let potekajo arheološka izkopavanja naselbine s konca mlajše kamene dobe. Resje, da je v pokrajinskem muzeju stalna razstava arheoloških izkopavanj v Pomurju, v Ljutomeru pa gre za prvi kompleksni prikaz izkopavanj s samo enega mesta. Vsekakor poteza, ki daje slutiti, da se v soboškem muzeju zavedajo pomembnosti svojega poslanstva in da počasi odpirajo vrata muzeja na privlačen način — s predstavitvijo in približanjem dejavnosti tam, kjer je najbolj zanimiva.
Gradišče je planota, kjer so se v mlajši kameni dobi naselili takratni prebivalci in si postavili naselbino. Z rezultati izkopavanj je arheologinja Irena Šavel ugotovila, da so se morali takratni prebivalci iz neznanih vzrokov s tega območja umakniti. S sabo so oonesli večino predmetov, kijih arheologi najdejo v takšnih naselbinah, klub temu pa je ostalo dovolj zanimivih ostankov — od kamnitih sekir in orodja do lončene nosode.
Arheologinja Irena Šavel je s svojimi pomočniki odkrila nekatere pomembne lončene predmete v Gradišču pri Šafarskem
Najzanimivejše odkritje pa je vsekakor stara lončena peč za'žganje predmetov iz ilovice. Podobna je pečem, ki jih uporabljajo lončarji v Filovcih. Dosedanje delo je pokazalo, da je naselbina na Šafarskem pomembna ne samo za naš pomurski prostor ampak tudi za slovenski, saj so se tukaj križali vplivi iz panonskega in centralnega slovenskega sveta. To arheološko akcijo izvaja pokrajinski muzej v sklopu republiškega raziskovalnega projekta Raziskovanje neolita in eneolita Slovenije.
O razstavi lahko povemo^e to, da je dokaj zanimiva, saj je veliko razstavnih eksponatov, ki pričajo o naselbini, pregledne so tudi karte nahajališč s spremnim besedilom in dokaj zanimivim fotografskim materialom o poteku izkopavanj in večjih najdiščih. Vsekakor sije razstavo vredno ogledati, saj prikazuje prazgodovino bližje okolice Ljutomera. Dobro bi bilo, da bi odbor za muzejsko in galerijsko dejavnost v program svojega dela uvrstil še več takih ali podobnih razstav, saj je ljutomerska galerija Ante Trstenjak primerna za tovrstne razstve, zanimanje pa je (iz izkušnje ob otvoritvi zadnje) precejšnje.
Dušan Lopamik
(Nadaljevanje in konec)
Soboška »javna borza dela« je posredovala zaposlitev v Francijo, Nemčijo, Avstrijo in tudi v druge pokrajine Jugoslavije v približno desetih letih (od 1929 do 1939) 68.160 delavcem. Ti so zaslužili 214 milijonov dinarjev. Od tega je odšlo' v jugoslovanske pokrajine 27.712 delavcev, ki so zaslužili 45 milijonov dinarjev. Če preračunamo skupni zaslužek sezoncev v tujini, ugotovimo, za kakšne borne zaslužke so prodajali prekmursko delovno silo. Povprečno je zaslužil delavec komaj nekaj več kot 4.000 dinarjev. V Jugoslaviji pa je bil zaslužek še nižji, saj je zaslužil sezonec povprečno le nekaj več koti .600 dinarjev. Za svoj denar je sezonec—z majhnimi izjemami — lahko kupil najnujnejše do druge »sežone«, samo potrošno blago. In če je imel več, si je dovolil »razkošje«, kupi! malo več tekstila, kolo ali šivalni stroj. Pač pa so vsi sezonci skuoa/ »subvencionirali« trgovce z različnimi potrošnimi predmeti. Pa tudi ti — nekateri mi-lionarji — niso vlagali v proizvod-njo, temveč neproduktivno ali pa nabirali obresti.
Agrarni zakon je izšel I. 1931, v najhujši krizi, in otežkočil odplačilo, ki bi bilo v času ugodne konjunkture mnogo lažje. Stanje posesti po izvedbi agrarne reforme je dovolj zgovorno: v soboškem okraju je imelo od 19.502 posestnika 15583 le od 2 do 5 ha, torej 79,9 vseh posestnikov ni imelo dovolj za svojo eksistenco. Na prebivalca v Prekmurju je prišlo 0,74 ha obdelovalne zemlje (na prebivalca takrat v Jugoslaviji pa 2,1 ha obdelovalne zemlje).
Prekmurje je ostalo do osvobo-
—RUDI ČAČINOVIČ:—■	............
Gospodarske in socialne značilnosti Prekmurja med obema vojnama
ditve gospodarsko nerazvita, skoraj popolnoma agrarna pokrajina, z vsemi problemi prenasičenosti in grobega, nekontroliranega izkoriščanja delovnih ljudi. V pokrajini se ni razvila niti buržoazi/a z večjo, posebno industrijsko tradicijo. Bila je surova, zaostala, v svojem pohlepu in oblastništvu negotova. Mogočniki niso čutili nobene potrebe po kulturi, po znanju, najmanj jih je zanimalo slovensko kulturno življenje. Ta krog je instinktivno slutil, da vsak kulturni napredek prinaša smrtno nevarne klice in jih je treba v kali zatreti.
V zaostalem Prekmurju so se tudi vsi odnosi morali zelo hitro poosebiti. Kapitalisti so v tem primitivnem okolju nastajali neposredno pred očmi okolice, njihov primitivni grabež je bil surov m očiten, njihove metode m povezave neposredno vidne. Tudi reagirali so osebno — ne zaradi politične aktivnosti tega ali onega temveč ker je ta lahko mogočniku osebno škodoval ali bil nevaren. Pohci/ske metode diktatorskih režimov so potem izkoriščali za to, da so se znebili neprijetnih ljudi. Tuie vzrok, da je tudi napredna mladina v svojem boju ta boj močno po osebljala in ga usmerila proti nosilcem (n. pr. Benko, Hartner, Klekl, Cvetič itd.).
Za vse kapitaliste v Prekmurju je bilo značilno, daso se zbrali v času centralistične diktature v režimskem skupnem taboru. Tu /im /e delal družbo tudi klerikalni voditelj Klekl, ki ni šel v opozicijo s klerikalno stranko v Sloveniji. Bil /e zagrizen antikomunist, imejpa je gospodarske interese v mreži svojih hranilnic in zadrug in je potreboval pomoč in podporo režima.
BRALNA AKCIJA
»Življenje
Pomurska založba je pred nekaj leti pri svoji knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti ustanovila svet knjigarne in zbor bralcev. Njuna vloga in naloga je, poleg ostalega, da pomagata pridobivati nove bralce, razvijati bralne sposobnosti, bralne navade, predvsem pa buditi smisel za poglobljeno, kritično branje in s tem ustvariti trajno povezanost brale; z resnično dobro knjigo. V ta namen so v raznih delovnih organizacijah pripravili lepo število literarnih večerov in srečanj bralcev s književniki. Vse te prireditve so dale številne možnosti zbližanja bralca s knjigo, hkrati pa so potekali zanimivi pogovori med pisatelji in 'bralci, tudi o novih knjigah. Prav tako pa so imeli bralci priložnost izraziti svoje želje o nakupu, izposoji in branju knjig.
Svojo prvo večjo bralno akcijo je svet organiziral v največjem pomurskem delovnem kolektivu — v tovarni oblačil in perila „MURA”. Pravzaprav akcija še vedno ni končana, pač pa uspešno poteka pod vodstvom
Srečanje gledališčnikov
Od 15.—18. aprila se Radgončanom obeta dokaj zanimiv spored gledaliških predstav v okviru 27. srečanja gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. Ker gre za eno največjih akcij zveze kulturnih organizacij občine Gornja Radgona v letošnjem letu, je toliko pomembneje, da poleg Radgončanov tudi drugi ljubitelji gledališke umetnosti iz Pomurja izvedo, kaj so posamezne dramske skupine pripravile za letošnje srečanje. Podrobnejši spored predstavljamo v našem Kulturnem koledarju. Tudi radgonsko srečanje poteka po načelu, naj se predstave ne vrstijo samo na enem mestu, marveč je potrebno gledališko ustvarjalnost približati tudi občanom zunaj centra, zato bo 7 gledaliških skupin iz petih različnih občin nastopilo v štirih dvoranah: v kulturnem domu v Gornji Radgoni in Apačah, v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih in v avli osnovne šole v Gornji Radgoni.
ZKO občine Gornja Radgona je to prireditev prevzel predvsem zaradi tega, ker želi spodbuditi domača kulturna društva, ki že lep čas mirujejo.	d.L.
Priznanje lutkarjem
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo pred nedavnim srečanje lutkovnih skupin iz Slovenije. Na njem seje še posebej izkazala lutkovna skupina vzgojno-varstvenega zavoda Murska Sobota, ki je imela najboljšo predstavo. Nastopili so s predstavo Zakaj fantki jočejo, ki je nekakšen izbor slovenskih pesmi za otroke. Vodja lutkovne skupine je znana dolgoletna kulturna delavka Jožica Roš iz Murske Sobote, vzgojiteljica vzgojno-varstvenega zavoda na Gregorčičevi ulici v
Dovolil si je celo prodajo slovenskega jezika ter v svojih »Novinah« govoril o tem, da je prekmurščina most med slovenskim in srbohrvaškim jezikom, torej prehod v »jugoslovanski« jezik, ki so ga hoteli centralistični velesrbski režimi. Kleklova popularnost je zrasla in padla z agrarno reformo. Ni imel tradicionalne, čvrste politične in gospodarske organizacije kot klerikalizem v ostali Sloveniji, množice pa je odbijala prav tako kompromitirana in nedonošena agrarna reforma, večje kmete in obrtnike pa splošna kriza, padec cen kmetijskih pridelkov, zamrznjene vloge v posojilnicah, vedno večji davki. Kleklje spoznal, da se lahko prebije dalje, če reši gospodarske pozicije. Njegova osebna doživetja za časa republike svetov na Madžarskem so izzvala v njem resnično histerično sovraštvo in strah pred nastajajočim opozicionalnim gibanjem med kmeti in pred naprednim mišljenjem in delovanjem študentske mladine. F času diktature je bil poglavitni denunciant z imeni v svojih »Novinah«. Povezal se je s kapitalistom »številka 1« Benkom, kije imel neposredna prijateljstva v centrali beograjske moči, predvsem s Stojadinovičem. Med slednjim in svojimi nemškimi prijatelji si je Benko zagotovil prevlado pri izvozu mesa in živine (bil je med šestimi največjimi v Jugoslaviji) ter diktiral cene odkupa. Temeljni kapital za njegove poznejše akcije je nabral oče kot »polir« sezoncev po Madžarski in Slavoniji. Sledil je nakup gostilne, potem malega hotela z gostilno in klavnico v Soboti, izvoz mesa in živine v lačno Avstrijo in korumpiranje šefa carine v Gederovcih. da ni
sindikata. Ljubitelji knjig so namreč izrazili željo, da bi dobre knjige stalno prebirali.
Izredno pomembno pa je, da je ta akcija spodbudila delavce v drugih delovnih organizacijah. Začetne pobude sveta so naletele na plodna tla, saj se je v prvo bralno akcijo vključil tudi svet za kulturo pri občinski zvezi sindikatov in vzdramil vse kulturne animatorje v DO ter uspešno izpeljal drugo bralno akcijo v delovni organizaciji Panonija.
Nasploh je opaziti med delavci naraščajoče zanimanje za branje knjig, zato se je svet letos skrbno lotil bralne akcije pod geslom „ŽIVLJENJE S KNJIGO BOGATEJŠE”. Ta akcija že teče v delovni organizaciji ,,PLANIKA” v Turnišču, nanjo pa se pripravljajo tudi v krajevni skupnosti Bogojina.
Začetek bralne akcije v delovni organizaciji ,,PLANIKA” sta polepšala kulturni program domačega okteta in razgovor pisatelja Branka Somna ter pesnika Milana Vincetiča z bralci. Kulturno prireditev pa je
pomurskem središču. V njenih rokah je bila tudi režijain postavitev scene za omenjeno predstavo, kije požela vrsto priznanj lutkarskih strokovnjakov. Ob tem velja povedati, da je lutkovna skupina vzgojno-varstvenega zavoda iz Murske Sobote že dvakrat nastopila tudi na ljubljanski televiziji, v kratkem pa se ji obeta še tretji nastop. To je vsekakor pomembno priznanje za vnete lutkarske delavce v Murski Soboti.
M. Jerše
zaračunaval državnih taks, kot bi moral. Kmetje so vedeli povedati o najprimitivnejših prevarah pri tehtnici. Tako je bila odprta pot do prekmurskega »kralja na Betajnovi«. »Številka 2« pred vojno je bil Ferdinand Hartner. Čutil se je Madžara, čeprav to po poreklu ni bil. Podedoval je po svojem očimu, Slovencu, hiše, posestvo, parni mlin in žago, opekarno itd . . . Bilje tudi glavni »dedič« grofa Szaparija, deloma direktno, deloma s pomočjo svoje banke, saj je pokupil grofovske gozdove in še marsikaj po obubožanem grofu. Nikoli ni pokazal zanimanja za industrializacijo, več pa za finančne operacije in druge načine bogatenja. Njegov očim mu je pustil tudi politično dediščino predvojne madžarske »kmečke« politike. Vprvem desetletju po vojni se je vezal na različne »kmečke« stranke v novi državi, pozneje pa tudi na režimski centralistični voz. Čeprav kot ma-džaron ni mogel pozabiti Kleklo-vega »izdajstva« madžarskih interesov ob koncu svetovne vojne, se je Hartner poskušal prikupiti tudi kot katoličan (kot konkurenca Benku, ki je bil luteran in povezan najprej z liberalnimi, pozneje pa s centralističnimi krogi). Hartner ni maral javnih nastopov in množic. Na svoje javne funkcije — soboški »veliki župan« — se je zaradi tega precej težko prilagajal. Težave je imel tudi zaradi slabega znanja slovenščine. Ves čas med dvema vojnama je vzdrževal stike s svojimi madžarskimi prijatelji' in revizionističnimi, tudi vojaškimi centri. Benko je igral na hitlerjansko, Hartner na madžarsko revizionistično karto. Tako sta pričakala napad na Jugoslavijo in tako sta
obogatila tudi razstava umetniških slik slikarja Jožeta Cernija.
Svet knjigarne pa je letos
SPORI IN SPOPADI
Ljubiteljem knjig sta znani prva in druga knjiga Ivana Krefta SPORI IN SPOPADI, pred dnevi pa so založniki — Državna založba Slovenije, Lipa iz Kopra in Pomurska založba v Radencih predstavili tretjo knjigo, ki zajema naš povojni čas. To je knjiga dokumentov in osebnih spominov Ivana Krefta na povojno izgradnjo. Kreft iskreno piše o napakah in pomanjkljivostih, ki so se v preteklosti dogajale, vendar ne zato, da bi pral umazano perilo, ampak hoče, da se česa tudi naučimo. Pri tem se izpostavlja očitkom, da nima dovolj posluha za politične dogodke, kajti .. .kar je bilo, naj bo pozabljeno...
Tako nam je novinarjem pripovedoval predstavnik založnikov. Radi verjamemo, še rajši pa bi si sami ogledali in prebrali, kaj v knjigi piše, in jo predstavili našim bralcem. Doslej je bil namreč tak običaj. Kaže, da si bomo novinarji na predstavitvah poslej knjige le od daleč ogledovali, {pedtem ko nam bodo predstavniki založb iz njih brali odlomke. J. Šabjan
kombinirala v časih neposredne nevarnosti za obstoj države, kjer sta si nakopala bogastvo.
Med omenjenimi tremi političnimi protagonisti (Benkom, Hartner-jem in Kleklom) so se vrteli še nekateri politikanti, ki So več ali manj postali ali bili že od začetka njihove figure. Vsi trije so imeli svojo mrežo finančnih virov in moči (Benko kreditno banko, Hartner prekmursko banko, Klekl svoje posojilnice in hranilnice ter zadruge).
Mladi prekmurski izobraženci, predvsem študentje in diiaki, so imeli poleg študija knjig in brošuro kapitalizmu in njegovem izkoriščanju dobro vsakdanjo šolo, primitivko in surovo v dejanjih in nehanjih omenjenih nosilcev gospodarske in politične moči. Pred očmi so imeli tudi njihovo izdajo in pak-tiranje s protinarodnimi, protislovenskimi silami. Zato jim je bilo tudi jasno, da narodno svobodo in enakopravnost lahko zagotovi le osvoboditev iz kapitalističnega jarma, da sta nacionalna in gospodarska svoboda neločljivi.
Vse to označuje organizirane akcije študentov (Klub prekmurskih akademikov, akcija za gimnazijo itd.), književne in časopisne akcije (Novi čas, Mladi Prekmurec, izdajanje Ljudske pravice), mezdna gibanja (šivilje, štrajk gradbincev) in organiziranje kmečke mladine (društva in okrožje kmečkih fantov in deklet) ter vzgoja delavskih kadrov (Svoboda). V takem vzdušju je potekala tudi odprta politična akcija, kot so bili nastopi na volitvah (kandidatura Miška Kranjca v soboškem in lendavskem okraju).
KONEC
Kulturni koledar
LJUTOMER - V petek. 13. aprila bo ob 19.30 v domu kulture predstava groteske v sedmih slikah Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta v režiji Staneta Kralja. Dramska skupina KUD Ivan Kavčič za to predstavo končuje predstavitev te igre v Ljutomeru.
GORNJA RADGONA — V nedeljo, 15.aprila,bovkulturnem domu otvoritev 27. srečanja gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. Ob 20. uri bo nastopila dramska skupina KUD Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem z igro Prežihovega Voranca v priredbi Miloša Mikelna Samorastniki.
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin v Radencih bo v ponedeljek, 16, aprila, ob 12. uri predstava Eugena Ionesca Učna ura v izvedbi Gledališča MI kluba mladih iz Murske Sobote.
GORNJA RADGONA - V avli osnovne šole v Gornji Radgoni bo ob 17. uri predstava Toneta Partljiča Nekoč in danes (ali atova domača naloga) v izvedbi gledališča DPD Svoboda iz Ptuja.
APAČE — V kulturnem domu v Apačah bo v ponedeljek, 16. aprila, ob 20. uri predstva Toneta Partljiča Moj ata socialistični kulak v izvedbi gledališke skupine prosvetnega društva Lovrenc na Dravskem polju.
GORNJA RADGONA - V kulturnem domu v Gornji Radgoni bo v torek, 17. aprila, predstava groteske v sedmih slikah Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta v izvedbi gledališke skupine KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera. Predstava bo ob 20. uri.
GORNJA RADGONA — V kulturnem domu v Gornji Radgoni bo v sredo, 18. aprila, ob !3. uri predstava Petra Schaffnerja Črna komedija v izvedbi dramske skupine prosvetnega društva iz Dravograda.
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo v sredo, 18. aprila, ob 19. uri predstava Jacquesa Devalla Etienne v izvedbi dramske skupine DPD Svoboda iz Prevali.
Razstave
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je odprta razstava Še-farsko v prazgodovini, ki jo posreduje Pokrajinski muzej iz Murske Sobote
MURSKA SOBOTA — V galeriji kulturnega centra Miško Kranjec bodo v petek 20. aprila odprli razstavo Likovna ustvarjalnost v Pomorju, ki jo organizira ZKO občine Murska Sobota.
Knjižne uspešnice
KNJIŽNE USPEŠNICE v knjigami Dobra knjiga
Ken Follett: KLJUČ ZA RE-
BEKO (Pomurska založba)
Zbirka dotik 1/4 — mladinska
knjiga
Anton Ingolič: ROKOVE
ZGODBICE (mladinska knjiga)
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado
V sredo, 4. aprila, so v prostorih Zavoda za šolstvo v Murski Soboti podelili priznanja in nagrade najboljšim na območnem tekmovanju za Cankarjevo nagrado, ki ’a organizira slavistično društvo. 31 učencev iz osnovnih in srednjih šol je 24. marca na SCTPU v Murski Soboti reševalo pisne na-oge in teste, tekmovali pa so na treh zahtevnostnih stopnjah (osnovne šole, prvi in drugi letniki usmerjenega izobraževanja ter tretji in četrti letniki). Letošnja ematika je obsegala dela Cirila čosmača za osnovne in Ivana ’reglja za srednje šole. Vsi tekmovalci so dobili priznanja, najboljši trije s posameznih stopenj, ki nas bodo zastopali na republiškem tekmovanju iz materinega jezika 14. aprila v Kopru, pa tudi knjižne nagrade.
M. M.
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 5
MURPEN KOT IZOLACIJSKA
INOVACIJA
Medtem ko v Zvezni republiki Nemčiji obstaja posebno združenje (Guteschutz Gemeinschaft Aminoplast — Montageschaum) za kontrolo kakovosti tega materiala in je na Nizozemskem s sečninsko-for-maldehidno peno (v nadaljevanju: SF pena) izoliranih najmanj 9 milijonov kvadratnih metrov stanovanjskih površin, se pri nas proizvajalci surovine za izdelavo SF pene — to pa so: Ina-Nafta Lendava, Teol Ljubljana, TKI Hrastnik in Pliva Zagreb — še niso povsem opogumili. Tudi v Konstruktorjevem tozdu Gradbeništvo Pomurje v Murski Soboti, kjer so prvi v Jugoslaviji pričeli s proizvodno murpena, kar je komercialni naziv za SF peno, je ostalo bolj ali manj pri začetku. Očitno nas energetska kriza ni ničesar naučila, kaj šele, da bi se ravnali po svetovnih zgledih.
PLACE .USTAVILE’ PRANJE PERILA
Z ZRAKOM V KONČNI IZDELEK
SF peno pripravljajo s pomočjo posebnih strojev za penjenje, sam postopek — tkim, mokri postopek — pa izvedejo na kraju rabe; s tem odpadejo stroški prevoza lahkega toplotno-izola-cijskega materiala. Surovino za penjenje pripeljejo na gradbišče v kontejnerjih, cisternah ali kar sodih in jo nato z dodajanjem zraka pretvorijo v končni izdelek. Navidez zelo enostavno, a terja dovolj kvalitetno surovino in nič manj kvaliteten in vešč strokovno-izvajalski kader. Nosilec raziskovalne naloge: Mur-pen kot toplotni in zvočni izolacijski material je bil magister Andrej Janc z območne gospodarske zbornice, kemik po stroki, ki nam je pred kratkim zaupal, da „je okrog murpena vse zaspalo’’. Dejal je še, da bodo skušali vsaj v okviru soboške občinske raziskovalne skupnosti razčleniti tržišče in dognati, če je za izolacijske materiale na tej osnovi sploh kakšno zanimanje in potem — če bodo izidi analize ugodni — morda ,, izzvati" delovni kolektiv Panonije v Murski Soboti, naj bi se lotil izdelave potrebnih strojev. Iz krajše pismene informacije, ki sta jo sestavila Janc in Stanislav Polanič, direktor Konstruktorjevega tozda Gradbeništvo Pomurje, izhaja, da nam v Pomurju surovine za proizvodnjo murpena ne manjka. Ne da bi omenjali podrobnosti, ki nam navadnim smrtnikom ne bi kaj prida razkrile, kaže podčrtati dejstvo, da posebne SF smole v velikih količinah proizvaja lendavska Ina-Nafta za potrebe lesne industrije (iverice), ravno te pa — ustrezno modificirane in penjene, z dodatkom penilca in trdilca — tvorijo osnovo za nastanek SF pene.
LASTNOSTI IN RABA
Kar zadeva lastnosti SF pene, zapišimo: je samougasljiva in pri gorenju ne razvija škodljivih plinov. Nima velike mehanske trdnosti in jo je zato moč uporabljati v kombinaciji z materiali, ki ji dajejo mehansko zaščito. Utrjena pena nima in ne dopušča kapilarnih dvigov vode. Kot zanimivost povejmo, da gradbeno ministrstvo ZR Nem
MONTAŽNO PROIZVODNO PODJETJE »INŠTALATER« PREVALJE n. sol. o.
TOZD PROIZVODNJA
IZDELUJEMO:
STOJIŠČA Z GRABNERJEVO NAVEZO, STOJISCA ZA BIKE. BOKSE ZA TFI FTA. OPREMO ZA PROSTO REJO GOVEDI, OPREMO ZA PRAŠIČEREJO, SISTEM IZGNOJEVANJA Za TEKOČI ALI TRD GNOJ
Tel.: (062) 851-330, 851-161
čije navaja naslednje izgube toplotne energije za stanovanjske objekte: okna 17 odstotkov, prezračevanje 18, stene 35, streha 20 in klet 10 odstotkov. Podatke Janc in Polanič omenjata zato, ker je moč z uporabo murpena preprečiti toplotne izgube skozi stene in strehe.
,,Pri starih objektih izvajamo izolacijo strehe tako, da na notranji strani špirovcev pribijemo kovinsko mrežo velikosti 0,3 milimetre s kvadrati 20 krat 20 milimetrov. Skozi to mrežo opravimo postopek penjenja, pri čemer je debelina izolacijske plasti lahko enaka debelini špirovcev. Bistveno enostavnejši je postopek izolacijskega penjenja na novem objektu, "povzemamo po omenjeni pismeni informaciji, kjer je ob tem naglašeno, da je s tako izvedeno toplotno izolacijo bistveno zmanjšan prevodnostni koeficient strehe.
Pri izolaciji sten in zidov je raba murpena vezana na tkim. dvojni fasadni zid. Ta je sestavljen iz zunanje fasadne opeke, 10-centimetrskega zračnega prostora in notranjega opečnega zidu. Skozenj zvrtamo luknje s premerom 30 milimetrov, in sicer •na vsak kvadratni meter zidne površine po eno, nato pa skozi nje opravimo izolacijsko penjenje. Pri novih gradnjah lahko leto opravljamo hkrati z zidanjem obodnega fasadnega zidu.
,,Zelo pomembno področje uporabe murpena je izolacija instalacijskih kanalov v stanovanjski gradnji. Namen izolacje je boljša zvočna zaščita in preprečevanje nastajanja zvočnih prodorov. Tudi v tem primeru uporabljamo kovinske mreže, s katerimi z zunanje strani zapiramo instalacijske kanale, ” pojasnjujeta Andrej Janc in Stanislav Polanič.
SRAMEŽLJIVI POSKUSI
Resnici na ljubo moramo dodati, da je nekaj — prejkone sramežljivih — poskusov rabe SF pene vendarle bilo. Prej imenovana imata podatke, da smo doslej izolirali s tem materialom 1500 kvadratnih metrov streh, 200 kvadratnih metrov zidov in 20 kubičnih metrov instalacijskih kanalov. Torej vsaj nekaj!
Branko Zunec
Ko je bila februarja 1982 v okviru temeljne organizacije Splošna bolnica pri Pomurskem zdravstvenem centru v Murski Soboti opravljena selitev 26 delavcev iz starih prostorov pralnice v nove, sodobnejše, s temu ustrezno organizacijo dela in tehnično-tehnološko opremljenostjo, takorekoč nihče ni računal, da utegne priti do zapletov. Pa je vendarle prišlo, saj so se zaposleni v pralnici po selitvi pritožili na sodišče združenega dela v Murski Soboti, predzadnjo sredo (4. aprila) pa je dopoldanska izmena 11 delavcev od 6. do 13. ure prekinila z delom. Razlog: prenizki osebni dohodki oz. neurejeno nagrajevanje po delu. Toda, ali res samo plače ali še kaj več? Izkazalo se je, da oboje.
ISKANJE PRAVICE NA SODIŠČU
Februarja 1983 je fla sodišče združenega dela v Mursko Soboto priromalo pismo s pritožbo oz. predlogom za zvišanje osebnih dohodkov delavkam in delavcem bolnišnične pralnice z 19 podpisi. V njem so prizadeti med drugim zapisali: „Prej smo delali v stari pralnici, ko pa smo se preselili v nove prostore, so se spremenili pogoji dela, saj delamo z novimi stroji, vendar so ti mnogo glasnejši kot prejšnji in jih moramo stalno nadzirati. Pri prejšnjih to ni bilo potrebno. Razen tega se nam je obseg dela pri istem številu zaposlenih povečal za več kot polovico. Tako zdaj peremo perilo za organizacije kot so Mura, Družbena prehrana, ljutomerski zdravstveni dom, frizerski salon, higienska postaja in delovna skupnost, v poletnih mesecih pa še za udeležence mladinskih delovnih akcij. Delo v pralnici je naporno in je osebni dohodek v višini 7000 dinarjev (februarja lani — op. avt.) znatno prenizek. Delamo vedno v vročem prostoru, pari, močnem ropotu, prepihu ... V novi pralnici moramo perilo še sortirati in tako dajati v pranje.” V nadaljevanju pisma so se delavci sklicevali na nevarnost infekcij spričo posebej umazanega perila in •s tem nezadostno urejeno varstvo pri delu.
USODA PRITOŽBE
,,Sodišče združenega dela je problematiko obravnavalo in odločilo, da je nagrajevanje urejeno v skladu z določili pravilnika o nagrajevanju. Ugotovljeno je bilo, da obseg dela ni bistveno večji, čeprav so se in se še opravljajo storitve za organizacije zunaj bolnišnice, tako da torej ni osnove za spremembo analitične ocene del in nalog.
Drži pa, da zaposleni v pralnici niso deležni nekaterih dodatkov, ki
jih sicer dobiva ostalo zdravstveno osebje, vendar moramo razumeti naslednje: dodatki v bolnišnici izvirajo iz več naslovov. Mislim predvsem na dodatek za delo v izmenah, nočni dodatek ter dodatke za delo ob nedeljah in praznikih. V primeru delavk iz pralnice gre dejansko za ..ukinitev” nekaterih dodatkov, ki so nastali zaradi spremembe tehnologije in organizacije dela v sami pralnici, s tem, ko seje dejavnost iz nemogočih prostorskih razmer preselila v nove prostore. Tako je bilo možno delo organizirati v dveh in ne več treh izmenah kot prej. Zato je odpadel dodatek za nočno delo in dodatek za izmensko delo v višini 15 odstotkov ter se znižal na 8 odstotkov. Hkrati je bil ukinjen dodatek za nedeljsko delo, saj ni bilo treba več opravljati dejavnosti ob nedeljah oziroma državnih praznikih.
Kar zadeva razrešitev problematike naj povem, da že dalj časa pripravljamo spremembe oz. dopolnitve pravilnika o nagrajevanju, pa ne samo zaradi dogodka v pralnici. Problem nagrajevanja namreč zadeva vse zaposlene v bolnišnici, saj ni urejen v skladu s potrebami in je že omenjen pravilnik zastarel. Ob tem naj dodam, da zadeve niso razrešene tudi na ravni republike, posebej tiste, ki se nanašajo na dežurstvo, nadurno delo in podobno. Pa še to: tudi v okviru delovne organizacije Pomurski zdravstveni center nismo uspeli — iz istih razlogov — dograditi skupnih osnov in meril za nagrajevanje delavcev v zdravstvu. Da ne bi prehitevali, tudi v okviru naše temeljne organizacije nismo mogli pristopiti k dograjevanju obstoječega akta v smislu novih rešitev.”
Takšno je pojasnilo o usodi pritožbe in razlogih, ki so privedli do prekinitve dela, s strani pomočnika direktorja tozda Splošna bolnica Milana Ferjana.
BESEDE PRIZADETIH
Zaposleni v dopoldanski izmeni — najkrajše rečeno — priznavajo, da so ustavili proizvodnjo in dodajajo, da jim je zaradi zavlačevanj prekipelo. ,,Obrnili smo se sicer na samoupravne organe in sindikat, vendar je ostalo do starem. Pravico smo iskali na sodišču združenega dela, a bili zavrnjeni. Tako je padla Odločitev, da naša izmena v sredo dopoldne ne bo delala, kar se je tudi zgodilo.”
Vodja pralnice v soboški splošni bolnici Zlatka Makari korak svojih ,,podrejenih” takole komentira:
,,Osebni dohodki so res nizki, vendar je taka prekinitev neupravičlji-va, sicer pa — odkrito povedano — še slutila nisem, da se bo kaj takega zgodilo. Na sestanek, ki so ga zahtevale delavke, so prišli naši vodilni in predstavniki iz občine, s katerimi smo se pametno pogovorili, vendar je jasno, da problema ni mogoče rešiti z danes na jutri.”
Kako pojasnjujete pritožbe delavk, da je bila tokratna obremenitev prevelika, zaradi večje pošiljke perila iz Mure, smo povprašali Ma-karijevo. ,.Pošiljko iz Mure smo res dobili. Kot veste, je ta organizacija vezana na določene roke, ko mora svoje izdelke dobavljati kupcem. Ta ,,špica” je bila res visoka, vendar ni nihče pritiskal na zapo-
— Delavec pralnice soboške splošne bolnice v Rakičanu Štefan Berke ,.izgubljen” med balami umazanega perila.
CREIDfl
UMETNO GNOJILO BOSTE NAJENAKOMERNEJE RAZTROSILI Z
NOVIM TROSILCEM
PS 502 CREIRfi <&
V pomoč vam bo tudi takrat, kadar ga boste uporabljali skupaj z napravo za dognojevanje koruze in drugih kultur sejanih v vrstah.
TEHNIČNI PODATKI: — kapaciteta lijaka — širina trošenja
5001
6— 14m
CREinfl
PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
KRANJ, Mirka Vadnova 8 telefon: (064) 23-857
slene, da bi delali več, kakor zmorejo. Znova trdim, da so za delo, ki ga opravljajo, premalo plačane, hkrati pa bi rada posebej poudarila, da ni bil razlog za prekinitev dela to, da smo morali delati za Muro.
Bolj so razlogi v obljubah, ki se vlečejo že dve leti, da se jim bo namreč osebni dohodek uredil, ker pa zaenkrat branžni sporazum še ni sprejet, ni mogoče opraviti nove analitične ocene del in nalog. Ljudje so se obljub naveličali.”
MNENJE SOBOŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA
In kaj smo zvedeli na občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti, kjer so bili naši sogovorniki Peter
Delavci so se pritožili na sodišče združenega dela, vendar je bila pritožba zavrnjena, saj so plačani po pravilniku. Analitična ocena del in nalog je bila takrat tako napravljena. Ocenjeni so na 211 točk, kar znese 970 tisočakov, brez dodatka za dvoizmensko delo, ki znaša 8 odstotkov in dodatka na minulo delo. Poračun dodatkov in osnove da v poprečju milijon in sto starih tisoč din. To je pa za današnje čase res premajhen dohodek, da bi lahko delavke iz njega živele sebe in družino. Nezadovoljstvo je veliko in treba bo čimprej nekaj storiti. (Vodja pralnice Zlatka Makari)
Brunec, podpredsednik občinskega izvršnega sveta, Stanko Erjavec, sekretar občinske organizacije ZK in Danica Cipot, sekretarka soboškega sindikata?
,,Osnovni problem, o katerem so govorili delavci na sestanku ob 13. uri v pralnici splošne bolnice, so prenizki osebni dohodki, ki se gibljejo v poprečju okoli starega milijona, ob tem pa še velika, občasna preobremenjenost pri njihovem delu. Dogovorili smo se, da je treba ugotoviti dejansko obremenjenost delavcev in skozi primerjavo s sorodnimi delovnimi organizacijami oz. tozdi priti do stvarnih normativov. Na tej podlagi je potem potrebno spremeniti sistem nagrajevanja. Sicer pa je bila dana pobuda strokovnim delavcem, sindikatu in samoupravnim organom, da sprožijo potopek spremembe samoupravnih aktov oz. celotnega sistema nagrajevanja. Delavci so se strinjali s tem, da bodo nadomestili
zamujeno — zaradi prekinitve dela — in to je večina delavcev tudi res storila s popoldanskim delom,” je izjavila Cipotova.
NAMESTO SKLEPA NEKAJ VPRAŠANJ
Prvo, kar bode v oči, je sklicevanje domala vseh odgovornih na siceršnje razmere v zdravstvu in na dejstvo, kako še vedno ni sprejet ustrezen republiški par žni sporazum. Mar zakon o združenem delu in o delovnih razmerjih ne ponuja dovoljšnjega manevrskega prostora, da bi se v njem pri delitvi osebnih dohodkov in nagrajevanju našel ne le tozd Splošna bolnica, marveč celoten Pomurski zdravstveni center? In če že morda prej
šnje vprašanje zveni nekoliko naivno, pa je bržčas manj naivno spoznanje, kako so zaposleni v pralnici soboške bolnišnice še vse premalo informirani o problematiki zaradi katere so v sredo, 4. aprila v dopoldanski izmeni prekinili z delom. Bo tokratni,.signal” vendarle zalegel?
Branko ŽUNEC Janez VOTEK
K Ljubečna Celje
klinker keramične ploščice
telefon (063) 25-800
STRAN 6
VESTNIK, 12. APKŽL 1984
INDUSTRIJSKO
MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA
«}dO
Panonija
KOVINSKA IN ELEKTRO
INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA
-	TRAKTORSKE PRIKOLICE
-	PRIKOUCE ZA OSEBNE AVTOMOBILE
-	KOTLI ZA PRIPRAVE ŽIVINSKE KRME
-	KOTLI ZA ŽGANJEKUHO
-	TRAKTORSKI OBRAČALNIKI
-	KULTIVATORJI
-	TRAKTORSKI NAKLADALEC
-	MOTORNE ROTACIJSKE KOSILNICE
INFORMACIJE DOBITE PRI PRODAJNI SLUŽBI PANONIJE, MURSKA SOBOTA, Bijedičeva 1, tel.: (069) 21-024
- PNEVMATSKI SADILNIKI - BECKER
- VINOGRADNIŠKE ŠKROPILNICE (ročne in motorne)
Pobiralna stiskalnica za pobiranje sena in slame
PROGRAM PNEVMATSKIH SADILNIH NAPRAV ZA VSE VRSTE SEMEN OD 2 DO 12 VRST
PLASTIČNA HLEVSKA
BISTVENE LASTNOSTI PLASTIČNEGA HLEVSKEGA OKNA SO:
Okna se proizvajajo v šestih različnih dimenzijah;
100 x 80 cm
100 x 100 cm
100 x 120 cm
80 x 50 cm 80 x 60 cm
100 x 60 cm
OKNA SE LAHKO PROIZVAJAJO V TREH BARVAH, IN SICER: BELI, SIVI IN RJAVI BARVI
brez vzdrževanja, podboj in krilo je iz posebno udarno žilavega polivinilklorida in je vremensko obstojno, nerjaveče plastično okovje je lahko vgradljivo, za podboj je močan profil, širok kot odpiranja (tri stopnje odpiranja), veliko vpadanje svetlobe skozi veliko površino, steklo se lahko odstrani in zamenja, steklo je enojne debeline 4—6 mm.
prihranek energije zaradi optimalnega sistema tesnenja, okna se dobavljajo kompletno s steklom in okovjem, pripravljena za vgradnjo v kartonski embalaži.
TOZD Tovarna plastičnih izdelkov Tovarniška 3
63210 SLOVENSKE KONJICE
Telefon: 063/751-911
Telex: 33566
Telegram: Kostroj Sl. Konjice
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 7
naši kraji in ljudje
ISKRA - AVTOmATIKA
GORNJI
PETROVCI
Tudi zdaj gradijo
V Gornjih Petrovcih je skoraj vsako leto kaj novega. Kraj se torej vse bolj razvija, in to kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. Tja, kjer sta interes in pripravljenost, potemtakem stabilizacija ne prinaša zastoja. Da je temu res tako, dokazujejo v Gornjih Petrovcih, kjer so zgradili nov zdravstveni dom, obrat tovarne Mura, preuredili trgovino, šolo ... In tudi zdaj v Petrovcih gradijo — stavbo, v kateri bodo stanovanja in poslovni prostori za oddelek milice. Jeseni ali proti koncu leta naj bi z deli končali — izvajalec je obrtna zadruga Prekmurka — in takrat načrtujejo reorganizacijo stalne službe na tem predelu Goričkega. Ukinili bodo namreč oddelka milice v Moščancih in Šalovcih ter ustanovili nov oddelek v Petrovcih, kjer bodo uvedli
tudi stalno dežurstvo in tako zagotovili, da bodo delavci milice pomagali občanom ob vsakem času, kadar bo to potrebno.
Spremembo načrtujejo tudi v proizvodnem obratu Mure, in sicer bodo po dopustih končno uvedli drugo izmeno. Tako bodo spet odprli nova delovna mesta. In kakšni so (ožji) vaški načrti, nas je še zanimalo, ko smo te dni obiskali Gornje Petrovče.
CESTE, GARAŽA, TELEFON
Pogovarjali smo se tu in tam, največ informacij pa smo dobili pri predsedniku vaškega odbora Zoltanu Ponedelku, ki je eden najaktivnejših domačinov in tudi napreden kmetovalec.
,.Največ skrbi in dela nam vsako leto prinašajo ceste. Okrog 13 kilo-
Tukaj raste drugi petrovski blok. V njem bodo razen stanovanj tudi poslovni prostori za oddelek milice, v Šalovcih in Moščancih pa iu bodo ukinili.
metrOv jih moramo vzdrževati. Letos nameravamo gramozirati odsek, ki vodi skozi zaselek Smodiši-ni, pripravljamo pa se tudi na razširitev in utrditev vaške ceste skozi Zaselek Gruškovje, to je mimo gasilskega doma, kjer je skoraj ena četrtina hiš. Nekaj denarja v ta namen že imamo, organizirali pa bomo tudi prostovoljne delovne akcije. Skoda, da ne moremo uporabiti materiala iz domače gramoznice, ker je v njem preveč peska in blata.”
Poleg cest jih čaka še ena pomembna naloga — ureditev poslopja, v katerem je bil nekoč sedež občine, zdaj pa imajo tam dvorano za prireditve. Začeli so urejati tudi garažo za gasilski avtomobil s cisterno. Potrebno bo popraviti ostrešje, prebeliti dvorano ter v njej postoriti še to in ono, iz dveh sob pa narediti večji prostor, v katerem bo imela prostor cisterna. Ker ima leta vodni top (1.200 litrov vode na minuto), bo treba dvigniti strop.
Kako velika pridobitev je cisterna, pa so se lahko prepričali lani, ko so zaradi požara petrovski gasilci najprej hitro posredovali, nato pa dovažali vodo drugim gasilskim ekipam. Tako so preprečili, da ogenj ni zajel tudi hiše.
— In kaj še načrtujete?
,,Že več let si prizadevamo, da bi razširili telefonsko omrežje tako v Petrovcih kot na območju cele krajevne skupnosti. Tb pa seveda ni odvisno samo od nas. Upamo, da bomo končno našli skupen dogovor s podjetjem za PTT promet in tudi tp akcijo izpeljali.”
Zapisali smo torej to in ono o načrtih Petrovčarjev. Kar smelo zrejo v prihodnost!
JOŽE GRAJ
Električnipastir
,KEKEC'je že prešibak
Časi pastiijev s piščalko, ki so varovali živino, so že zdavnaj za nami. V letih po vojni se je število goveje živine večinoma večalo - seveda je prišlo do nekaterih nihanj, vendar pa so se vedno pogosteje pojavljale v živinorejo usmejene kmetije z več desetinami glav živine. Zlasti se je to dogajalo v letu 1982, ko smo v Sloveniji začeli intenzivneje izboljševati in razvijati kmetijstvo in še posebej živinorejo.
V KOROVCIH UMIRJENO
Mimi ljudje so Korovčarji, tudi gostoljubnosti jim ne manjka, le ob kakšnem nepredvidenem posegu narave in ljudi v njihovo okolje se radi ujezijo. Čas mineva, ljudje se umirjajo. Po temeljitih pogovorih so pristali na obsežno melioracijo ob nalivih pogosto poplavljenih in že zamočvirjenih površin v nižinah ob obmejni Kučnici, pa tudi besedo KOMASACIJA so
jim Strokovnjaki prevedli v razumljiv jezik. Tako se da živeti in delati, pravijo, le narava ne sme biti zaradi različnih posegov preveč oskrunjena.
V katastrskih občinah Korovci in Cankova bodo s skorajšnjimi melioracijami usposobili za še donosnejšo proizvodnjo okrog 400 hektarov površin. Taki umetni posegi v naravo so nujni, ne kaže pa odlašati tudi s komasacijami, ki bodo zajele okrog 500 hektarov. Na tem območju je čedalje več strojev in druge kmetijske mehanizacije in vse bo potrebno na združenih površinah kar se le da razumno izkoristiti.
Nad prizadevanji vaškega odbora in predsednika Jožeta Benkiča niso razočarani, ker predobro vedo, da se zavzema za hitrejši razvoj obmejnega kraja, najde čas za dogovarjanje v vasi pa tudi kje drugje, če je treba, povzdigne glas. Korovci ne smejo zaostajati! Pa ne zaostajajo, uvrščajo se med vzorne vasi. Pohvalijo se lahko z novimi gradnjami, dozidavo in preurejanjem mnogih od 55 domačij, v katerih živi okrog 250 ljudi in čedalje čistejšim okoljem. Le nad cestami so razočarani, čeprav zanje, približno dva kilometra jih je, v tem referendumskem obdobju skrbno zbirajo denar. Vse je v redu, le neučakani so. Pa ne tako hudo, da ne bi razumeli, koliko stane takšna investicija.
Posebno pozornost zasluži sosedska pomoč. Če kdo kaj gradi ali dograjuje, mu sovaščani priskočijo na pomoč, tudi tisti, ki so zaposleni v raznih delovnih organizacijah. Ni jih malo, kmalu jih bo 40. Tudi pri Bagolovih je bilo tako. Več rok več zmore. Tudi predsednik vaškega odbora Jože Benkič je bil zraven. Med kratkim predahom je posebej pohvalil korovške gasilce. Kar 30 jih je in vedno sta pripravljeni dve desetini, očitno pa bodo v gasilske vrste pritegnili tudi mladi rod, posebno še, ko bodo dobili novo, že plačano motorno brizgalno.
Še vabilo: pridite v Korovce, posebno prijetno bo ob cvetenju narcis, le do narave in okolja bodite usmiljeni ...
Janko Stolnik
Popravili bodo streho
Ker je streho na bivši šulinski šoli zob časa že dodobra načel, so se vaščani dogovorili, da jo bodo obnovili. V ta namen so zbrali že precej lesa, prispevali pa so tudi 12 tisoč dinarjev gotovine. Sicer pa bo investicija Sulinčarje veljala okrog 150 tisoč dinarjev, ob tem pa bodo opravili še okrog 600 ur prostovoljnega dela. Denar bo šel seveda iz gasilske in mladinske blagajne, z deli pa bodo začeli te dni. Tako prenovljena stavba bo lahko še naprej služila za razne vaške prireditve.	M Gašpar
AKTIVNI PETANJCANI
V Petanjcih se lahko pohvalijo z dokajšnjo aktivnostjo in zagnanostjo krajano v. Odločili so se, da bodo uredili naselje in avtobusna postajališča in dali čim lepši videz kraju. Saj jim ni vseeno kakšen je njihov kraj že zaradi vrta spominov dr. Vaneka Šiftarja. Petnjačani pa niso aktivni samo pri urejanju kraja ampak so aktivna tudi društva še posebej gasilsko v katerem so aktivne tri desetine.	fkjv
ZLATA POROKA
Na matičnem uradu v Rogašovcih je bila pred kratkim spet izredna slovesnost. Zlati jubilej, 50 let skupne življenjske poti, sta slavila zakonca Alojz in Apolonija Bertalanič iz Jurija.
Štefan Lanjšček
Za večje število živali ter zaradi pomanjkanja delovne sile, ki bi živino lahko varovala, je bilo treba izumiti nekaj novega. To so že pred desetimi leti storili v novomeški tovarni napajalnih naprav in sistemov TOZD Napajalne naprave (DO Avtomatika), ko so začeli izdelovati električno žično ograjo, imenovano električni pastir«. Taje bil namenjen napajanju ograj, dolgih do dva k kilometra, zanj pa je zadostovala suha baterija devet voltov. Na trgje prišel pod imenom »kekec« (po junaku iz splošno znanih zgodb Josipa Vandota).
Z večanjem števila živali so se večale potrebe po električnih pastirjih z večjo močjo. Kolektiv TOZD Napajalne naprave je potrebam trga in željam živinorejcev takoj ugodil, rezultat domačega znanja pa je bil visokonapetostni pulzator VNP — 50, ki ga lahko uporabimo za napajanje trajnih in prenosnih ograj dolgih do 50 kilometrov.
Pulzator deluje po načelu praznj enj a kondenzatorj a, ki se polni prek visokofrek-' venčnega pretvornika DC-DC, v pulzatorju pa se dogaja še marsikaj, kar pa porabnike bržkone ne zanima. Poglavitno je pač, da ostane ograja pod napetostjo tudi v primeru, če se ena izmed žic pretrga, kajti pulzator ima nizkoohmski izhod. Električna ograja tudi pod napetostjo ni nevarna ne za živali ne za ljudi, kajti tokovni sunki so sicer močni, toda kratki. Prednost nizkoohm-skega izhoda je v tem, daje pri uporu 500 ohmov napetost v ograji prek 3000 voltov, pri 100 ohmih pa znaša še vedno 1300 voltov, kar je dovolj, da se žival umakne. Rastline, ki rastejo pod ele-lektrično ograjo, ne motijo njenega delovanja, ker se zaradi električnih sunkov posušijo-še prej, če se ograje dotikajo. V napravo je vz-grajena tudi zaščita proti napačni vključitvi baterije akumulatorja, s posebnimi napravami pa je zavarovana tudi proti streli.
ELEKTRIČNI PASTIR VNP-50
IZDELUJE:
PRODAJA PA:
Napajalno napravo — električnega pastirja — lahko priključimo na 12-voltno traktorsko baterijo, ki se izprazni približno v petih do šestih tednih. Polnimo jo s polnilnikom tipa POKO III, ki ga prav tako izdeluje TOZD Napajalne naprave.
Električni pastir VNP — 50 (visokonapetostni pulzator) lahko napaja ograjo dolgo do 50 kilometrov, tako v nižinah kot na hribovskih pašnikih. Namenjen je vsem vrstam živine — prilagodimo pač število in višino žic — ki jo pasemo, prav tako pa varuje kmetijske površine pred divjadjo. Kos je celo ovcam in divjim prašičem, kar ni preprosto, kajti gosta ovčja dlaka je močan izolator, pri divjih prašičih pa blato, ki se jim nabere na ščetinah.
Da se naprava obnese, kaže že podatek, da je v lanskem letu varovala kmetijske površine pred divjadjo in pasla živino na površinah prek 4000 hektarov, za kar je bilo potrebnih približno 100 naprav za napajanje ograj, dolgih 20 do 50 kilometrov.
Dokaz, da napravo potrebujemo — kar so potrdili tudi na sestankih predstavnikov TOZD Napajalne naprave in Zadružne zveze Slovenije — pa je veliko povpraševanje. Poleg tegaje naprava od prvega do zadnjega dela izdelana iz domačega materiala, tako da se lahko - izognemo dragemu uvozu.
Težav s popravili tudi ni, kajti servisne delavnice, ki so kos morebitnim napakam, so po vsej Jugoslaviji.
Uporabnikom VNP — 50 bo naprava prihranila tudi precej napornega pešačenja, kar je zlasti pomembno v hribovitih območjih. Ni treba namreč obhoditi vse ograje, da bi ugotovili, ali in kako deluje, temveč nam tlivka, vgrajena v VNP — 50, pokaže, ali je napetost zadovoljiva ali pa ne. In šele tedaj, kadar ni, moramo pač poiskati napako samo.
Živinorejci, ki VNP — 50 že uporabljajo, so zadovoljni. Vsaj kaže tako, kajti novomeška ISKRA še ni prejela nikakršnih pritožb.
ISKRA — AVTOMATIKA, TOZD Tovarna napajalnih naprav, 68000 NOVO MESTO, Bršljin 63.
ISKRA - AVTOMATIKA, TOZD Trženje, prodajno področje napajalnih naprav, Kotnikova 6, 61000 LJUBLJANA, telefon 061/312-322 int. 209.
STRAN 8
VESTNIK, 12. APRIL 1984
/M! metalna
strojegradnja, konstrukcije in montaža n. sol. o. Maribor,
TOZD Metalna Rau, tovarna kmetijske mehanizacije Maribor, n. sol. o., 62001 Maribor, Jaskova 18, p. p. 200, telefon: (062) 32-751 — telegram: metalna maribor — telex: 33115 yu metmb
SODOBNI IN KVALITETNI STROJI METALNE RAU
Metalna RAU vam nudi sodobne kmetijske stroje
ŠKROPILNIKE 330, 440, 660 in 1100 litrov s škropilnimi napravami 8,10 in 12 metrov NOŠENE PRŠILNIKE 440 litrov
VLEČENE PRŠILNIKE 1650 litrov
KOMBINIRANE PREDSETVENIKE
Rotex Kulti 1,80, 2,20, 2,50 in 2,80 metra
Mamut 3,30 in 4,40 metra
Kombimat 5,60,6,60 in 8,40
MEDVRSTNE OKOPALNIKE AHJ
SEJALNIKE EXAKTA S
informacije lahko dobite v prodajnem oddelku tovarne, telefon 062/32-751in34-751in v trgovski mreži.
Škropilniki 330 in 440 STANDARD
Škropilniki so izdelani po najnovejših izsledkih znanosti na področju škropilne tehnike. Oblika poliestrskega soda je takšna, da omogoča pravilno kroženje škropiva v sodu, kar je potrebno za kvalitetno mešanje in s tem vzdrževanje enakomerne koncentracije. Sesanje škropiva iz soda se vrši preko sesalnega koša, kjer se škropivo filtrira. Hidravlično energijo daje batnomembranska črpalka s pogonom na kardansko vreteno. Regulacija pritiska se vrši na standardnem brezstopenjskem regulatorju do 0,1 bar natančnosti, odčitavanje pritiska pa na glicerinskem manometru z razdelbo 0,2 bar. Škropilniki imajo vgrajeno dodatno škropilno šobo za hitro mešanje škropiva. Škropilniki so univerzalni in se uporabljajo v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu z različnimi škropilnimi napravami.
Predsetveniki ROTEX KULTI 2 REK
Predsetveniki so kombinacija branskih polj z žličastimi ali vzmetnimi delovnimi elementi, ter dvojnimi drobilnimi valji. Bran-ska polja so spredaj in zadaj tako obešena, da je možno regulirati globino rahljanja. Enakomerna globina dela pa je še posebej pomembna pri rahljanju ornice za plitko setev kultur. Na sprednji vlečni prečki sta po dva para rahljačev traktorskih sledi z globinsko regulacijo dela. Predsetvenik priporočamo za predsetveno pripravo na vseh zemljiščih in za vse kulture.
VLEČENI PRŠILNIK 1650
Preizkušena serija vlečnih pršilnikov 1650 za najzahtevnejše tehnologije zaščite sadovnjakov, vinogradov, hmeljnikov in dru-. gih plantaž. Ozki kolotek kolesnice dvojice s širokimi gumami in nizkim klirensom, omogoča delo v hmeljniških in ozkih nasadih, razmočenih in nagnjenih terenih ter terasnih nasadih. Poliestrski sod je ojačan z jeklenimi rebri. Hidravlično mešanje s specialnim mešalnikom omogoča enakomerno koncentracijo škropiva in preprečuje sesedanje aktivnih substanc. Dvostopenjski menjalnik omogoča vskladitev količin zraka in škropiva v odvisnosti od tehnologije in velikosti habitusa. Obstoja regulacija izstopnega kota in zapiranja curka.
Sozd HMEZAD Žalec
MINERVA
tovarna za predelavo plastike
D. O-
63310 ŽALEC - ZABUKOVICA
telefon (063) 707-160
telex: 3345 yu mineva
DRENAŽA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
t
s pronicanjem v tla, zaradi nastopa visoke podta	vlaoe
kapilarnega vpijanja in širjenja. Pri stiku z vlažno z: J navzamejo tudj posamezni konstruktivni deli zg •	* jt jčni
pri tem izpostavljeni temelji, kletni zidovi in tlaki nnrahl?eneoa etaži. Medtem ko vlaga temeljerp zaradi lastn°"'3P v.*a0 ne materiala — betona — ne škoduje m jih	p ... d.
ščitimo, je potrebno zaščititi ostale dele zgradbe nad * ’p . vsem kletne, obodne zidove in tlake. Če tega ne veznih pride do luščenja ometov, zaradi zmrzovanja do razp malt in nazadnje celo do rušenja zidov. Vlaga povzroča tudi gnitje lesnih delov konstrukcije, pospešuje razvoj glivic P ogroža zdravje ljudi, ki bivajo v takih prostorih.	.. t 7e[o
Naknadno osuševanje in sanacija vlažnih konstru J težko izvedljiva, vedno pa povezana z visokimi jstros , J potrebno že ob sami gradnji predvideti pravilno P^Hmizolaciie osuševanje (dreniranje) zemljišča in izvedbo dobre hi (sL 1)
■ Za izvedbo prvega ukrepa, to je dreniranja.nudi Minerva, tovarna za predelavo plastike iz Žalca prikladen paket hišne drenaže, ki vsebuje vse elemente, potrebne za uspešno izvedbo tega ukrepa pri povprečni družinski stanovanjski hiši. V primeru, da je. objekt večji, je vedno mogoče manjkajoče elemente dokupiti. Strokovnjaki iz Minerve pa bodo radi svetovali, kako v specifičnih pogojih drenažo kar najbolje izvesti.
podbeton
drenažna cev odvod navzven peščeni filter
voda — nepropustno prekritje
prvotni nivo podtalnice znižani nivo podtalnice
večslojni gramozni filter
pesek 0.02—2 mm
gramoz 0,6—20 mm
grobi gram — 30—70 mm
mulda za odvajanje površinske vode
Sl. 2, primer pravilne izvedbe drenaže pri podkletenih zgradbah.
Okrog drevesa v obliki zanke položimo drenažno cev. njuna konca spojimo s T kosom tako, da gleda vrh proti površini in omogoča zalivanje. Ker je drenažna cev perforirana, se voda, ki jo dovajamo v cev, enakomerno porazdeli po površini okrog drevesa.

zasip drenažna cev betonska posteljica
Šf. 3, primer zaščite pred pobočno vodo z drenažo pri zgradbah v nagnjenem zemljišču.
Ko je stanovanjska zgradba zgrajena, si želi vsak .lastnik urediti tudi prijetno zeleno okolje s tratico, okrasnim grmovjem in nasadi, kar pa ni vedno možno zato, ker je zemljišče prevlažno ali pa se po padavinah le stežka osuši. Tudi v tem primeru pomagajo dre-nažne cevi, ki jih nudi Minerva.
V ozke jarke, ki jih sami skopljemo, na globini 40—60 cm, položimo drenažne cevi tako, da imajo primeren padec proti zbiralni cevi (npr. 5 cm padca na 10 m dolžine). Razmak med cevmi naj bo okoli 2,5 m. Te cevi položimo prečno, zbiralno cev pa v smeri padca terena. Zbiralno cev na kraju priključimo na obstoječo kanalizacijo ali na enostavno ponikafnico. Če gre za zelo mokro, težko zemljišče, je priporočljivo, cevi do višine 15 cm pod površjem zasuti z gramoznim materialom, (sl. 4)
Drenažne cevi uporabljamo tudi v nasprotnem primeru, ko je rastlinam treba vodo dovajati. S slike 5 je razviden primer okrasnega drevesa, ki ima površino okrog sebe pokrito z betonskimi ploščami in je možnost vpijanja padavinske vode minimalna.
PAKET HIŠNE DRENAŽE
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 9
prifarmski silosi
Silos je sestavljen iz cilindrične celice, katero sestavljajo obroči po višini in na ta način dosegamo različne volumne. Celica je pritrjena na nosilno konstrukcijo. Na zgornjem delu cilindrične celice se nahaja nadstrešek, ki je sestavljen iz devetih enakih delov (segmentov), ki so vijačen! med seboj. Celico z nadstreškom in lijakom nosi jeklena nosilna konstrukcija izdelana iz upogibanih profilov, ki so sidrani v betonski temelj s sidrnimi vijaki. V nadstrešku se nahaja kontrolna odprtina, ki je pokrita s pokrovom, katerega lahko demontiramo zaradi kontrole.
Pristop do odprtine (pokrova) je možen po lestvi in pohodnem podestu, ki je pritrjen na silos.
Silos je statično dimenziran na specifično težo sipkega materiala max. 0,84 ton na kub. m.
Vsi jekleni deli silosa so toplo pocinkani po mehanski obdelavi pločevine. S tem je onemogočena možnost korozije. Silosi in podstavki so statično dimenzionirani in zaradi tega varni glede nasipne teže materiala. Pri statiki je upoštevana tretja vetrovna cena in potresna cona 6 stopnje po Merkalijevi lestvici. Celotna konstrukcija silosa je vijačena.
Silosi so namenjeni za skladiščenje vseh vrst krmil za živino (žitarice, hidrirane lucerne, briketi, mesna in ribja moka itd.) in za žitarice. Krmila se lahko skladiščijo v obliki briketov ali moke.
POLNJENJE SILOSA:
Silos je opremljen z vodom za polnjenje, spojko, ki je prilagojena spojki priključka na avtomobilih za prevoz krmil. Silosi so prilagojeni pnevmatskemu polnjenju z obstoječimi vozili, ki so v exploataciji.
PRAZNJENJE SILOSA:
a.) Skozi odprtino, katero odpiramo in zapiramo ročno z zasunom
b.) S tipskim transporterjem za praznjenje. V primeru, da želimo prazniti silos s polž-nim transporterjem, odpade zasun.
S EMO
TEUlinCTDn I LJUTOMER n.sol.o.
I EUHUDIHUJ 69240 LJUTOMER,PREŠERNOVA C. 40
............................................................w
TOZD PROIZVODNJA. VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER b.o.
TEL.: (069) 81-035. 81-615.81-625.81-635.81-645.TELEX:35263 YU TSL.Ž.P. LJUTOMER
NOVO -
BOLJŠE -KVALITETNO
TEHNOSTROJ LJUTOMER ZBIRA NAROČILA ZA TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA TG - 40 V in TG 40 H nosilnosti 4 tone z vertikalno ali horizontalno trosilno napravo.
Naročila sprejemajo: — vse trgovine s kmetijsko mehanizacijo in prodajna služba TEHNOSTROJA, LJUTOMER, Prešernova 40.
S PREDPLAČILOM Sl ZAGOTAVLJATE NESPREMENJENO CENO, VELJAVNO NA DAN VPLAČILA IN DOGOVORJENI ROK DOBAVE!
STRAN 10
VESTNIK, 12. APRIL 1984
šport
NAMIZNI TENIS - REP. MLAD. EK. PRVENSTVO
SOBOČANI DRUGI
Republiško ekipno prvenstvo za mladinceje na Ravnah zbralo vseh 12 ekip, ki so si pridobile pravico nastopa na regijskih kvalifikacijah; med njimi so bili Sobočani kot edini klub na prvenstvu, kije nastopil zdvema ekipama. Sobočani so dosegli lep uspeh, sajje prva ekipa — Miran Močan, Dušan Kovač, Borut Benko in Ivan Kuzma — osvojila drugo mesto in se uvrstila na državno prvenstvo, druga ekipa — Smiljan Mekicar, Robi Benkovič, Mirko Unger, Matjaž Žitek — pa je pristala na solidnem sedmem mestu.
Sobočani so v finalni skupini premagali Kočevje s 5:2, Olimpijo presenetljivo visoko s 5:2 m v odločilnem srečanju za naslov prvaka izgubili po štiriurni borbi, polni dramatičnih preobratov, z ekipo Fužinatja s 4:5. Povedati pa je treba, da športna sreča ni bila na strani Sobočanov, saj so štirikrat izgubili na razliko, odločilni trenutki srečanja pa sta bila poraza Benkas Špeglom ter Močana z Jamškom, medtem ko je Kovač, ki seje spet vrnil namiznemu tenisu, premagal Jamška. Proti Olimpiji sta najzaslužnejša za zmago Kovač, ki je v prvi partiji premagal Gašiča, ter Močan s tremi zmagami, ki je spet premagal Zalaznika, kateremu je bil to edini poraz na tekmovanju. Igralci so imeli naslednje razmerje zmag in porazov: Močan 15:2, Benko 9:3, Kovač 7:5, Kuzma 3:3. Tudi druga ekipajeigrala zelo dobro, saj so igrali zanjo še trije pionirji in je za uvrstitve od 5—8. mesta visoko premagala favorizirani Triglav s 5:2 ter izgubila z Vesno z 1:5 in petouvrščeno Savo s 4:5. Razmerje zmag in porazov: Mekicar 8:4, Benkovič 6:7, Unger 4:5, Žitek 4:6. Sobočani se morajo zdaj dobro pripraviti na državno prvenstvo, ki bo konec meseca v Osijeku, in se poskušati uvrstiti med štiri najboljše ekipe v državi.
M. U.
Tokrat brez točke
V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je Polet gostoval v Trbovljah in z 31:35. Največ golov za Polet so dosegli: Benko in Katona po 8, Bransberger 4, Horvat in Titan po 3, Varga 2, Glavač in Merčnik po 1. V naslednjem kolu igra Polet doma z ekipo Prul.
V vzhodni skupini slovenske ženske rokometne fige je Beltinka doma izgubila z Zagorjem 14:19 in zapravila priložnost za osvojitev prvih točk. Beltinčanke so zastreljale kar 7 kazenskih strelov. Strelke za Bel-tinko: M. Baša 4, Hozjan 3, Puklavec Gjerkeš, in N. Baša po 2 ter Rous enega. Rokometašice Polane so gostovale v Trbovljah in izgubile z Rudarjem 10:17. To je prvi poraz Polane. Strelke za Polano: Horvat 6, Vugrinec 3 in Bačvič 1. V naslednjem kolu igra Beltinka doma s Šmartnim, Polana pa je prosta.
Pomurci uspešni
Tretji regijski selekcijski turnir mladincev in mladink, ki je bil v Gornji Radgoni, je zbral 40 igralcev in igralk klubov severovzhodne regije — seveda brez najboljših, ki igrajo na republiških tekmovanjih — in številni pomurski predstavniki so imeli veliko uspeha. V prvi skupini je Gazdag z enakim rezultatom (6:1) kot zmagovalec Cvetko z Mute zasedel 2. mesto, Veselinovič 3. mesto in Lendavčar Perša4. mesto. V drugi skupini je presenetljivo
FUNGICID V OBLIKI TEKOČE KONCENTRIRANE SUSPENZIJE
peronospori na vinski in krompirjevi plesni
in plesni na paradižniku.
posebno uspešen za škropljenje proti peronospori na hmelju, trti, kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans)
Embalirano v plastenkah po 1 kg; proizvaja
CEL3E
brez poraza zmagal Sobočan Tinev, četrto mesto pa je zasedel Fridrih. V tretji skupini je bil najboljši Sobočan iz Lendave, tretje mesto je pripadlo Gerendaju iz Sobote, četrto pa presenetljivo najmlajšemu udeležencu Rihtariču iz Radgone, ki se razvija v odličnega igralca. Pri mladinkah je Trčkova iz Sobote osvojila tretje in Lahova peto mesto.
M. U.
Pomurje v finalu
V polfinalni pokalni tekmi na območju Slovenije v hokeju na travi je Pomurje v Murski Soboti premagalo ekipo Partizan Ivan Cankar iz Maribora z visokim rezultatom 6:0. Gole za Pomurje so dosegli: Časar 3, Zelko 2 in Fujs. V finalu se bo Pomurje srečalo z zmagovalcem tekme Svoboda iz Ljubljane in Partizan Gaberje/Celje.
Remija Mure in Nafte
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi sta pomurska ligaša iztržila polovičen uspeh. Soboška Mura je doma igrala s Šmartnim neodločeno 2:2. Strelca sta bila Vršič in Cener. Lendavska Nafta pa je v tekmovanju druge slovenske lige — vzhod igrala v gosteh z Bočem prav tako 2:2. V naslednjem kolu igra Mura s Primorjem v Ajdovščini, Nafta pa doma z Brežicami.
PNL
REZULTATI —12. KOLO
Bakovci: Beltinka 1:1
Veržej : Lipa 1:0
Dobrovnik : Črenšovd 1:2
Petišovci; Turnišče 0:4 Carda : Mostje 2:0 Hotiza : Ljutomer 3:2
Beltinka	12 8 4 0 37:17 20
Carda	12 7 2 3 26:20 16
Hotiza	12 5 5 2 15:14 15
Turnišče	12 5 3 4 27:16 13
Črenšovci	12 4 5 3 22:21 13
Veržej	12 4 5 3 18:17 13
Bakovci	12 4 4 4 22:18 12
Dobrovnik	12 3 4 5 22:26 10
Petišovci	12 3 3 6 15:27 9
Ljutomer	12 3 2 7 20:26 8
Mostje	12 3 2 7 16:23 8
Lipa	12 2 3 7 11:26 7
I. MNL MS
REZULTATI — 10. KOLO
Šalovci : Radgona 3:0
Bogojina : Apače 1:2
Tišina: Pušča 4:0
Rakičan : Puconci, 2:2
Tešanovci: Dokležovje 3:2
Apače	10 7 2 1 30:16 16
Puconci	10 6 2 2 33:21 14
Rakičan	10 4 4 2 26:19 12
Tišina	10 4 2 4 19:16 10
Tešanovci	10 4 2 4 23:23 10
Salovci	10 4 2 4 16:19 10
Bogojina	10 3 3 4 15:16 9
Dokležovje	10 4 0 6 26:29 8
Radgona	10 2 3 5 11:20 7
Pušča	10 2 0 8 13:33 4
II. MNL MS VZHOD
Rezultati — 8. kolo
Romah : Rogašovci 2:2
Križevci : Grad 1:4
Tromej ni k : Cankova 3:1
Serdica : Slaveči 5:0
Grad	8 7 1 0 34:10 15
Serdica	8 5 0 3 23:13 10
Romah	8422 20:16 10
Tromej nik	8503 25:24 10
Cankova	8 3 2 3 19:14 8
Rogašovci	8 3 14 14:15 7
Križevci	8 116 12:22 3
Slaveči	8 0 1 7 6:39 1
II.	MNL MS ZAHOD
REZULTATI - 8. KOLO
Ižakovci : Melinci 0:2
Prosenjakovci : Filovci 1:4
Bratonci : Vrelec 6:0
Selo : Gančani 2:3
Melinci	8 4	3 1	28:19	11
Filovci	8	4	2 2	28:17	10
Ižakovci	8 5	0 3	24:13	10
Bratonci	8 3	3 2	19:13	9
Gančani	8 4	1 3	18:17	9
Selo	8	3	0 5	17:22	6
Vrelec	8	2	1 5	14:27	5
Prosenjak.	8 2	0 6	10:30	4
Olimpija v Rakovcih Nogometaši Olimpije iz Ljubljane, ki je član prve zvezne lige, bodo v četrtek, 12. aprila 1984 v Bakovcih ob 1630 uri odigrali prijateljsko tekmo z domačim moštvom. Slovenski prvoligaš bo nastopil v najmočnejši postavi na čelu z državnim reprezentantom Katancem. Ljubljančani bodo v Bakovcih ostali do sobote, ko odpotujejo na prvenstveno tekmo z Dinamom v Vinkovce. To je zopet lepa priložnost za ljubitelje nogometa, ki je ne bi kazalo zamuditi.
ŠAHOVSKI TURNIR
Pokal Radenski
V počastitev obletnice osvoboditve Medžimurja je ŠK Čakovec pripravil že tradicionalni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo pet ekip. Največ uspeha so imeli šahisti Radenske, ki so premagali Čakovec s 4,5:0,5, Varaždin s 3:2, igrali neodločeno s Knjaževcem 2,5:2,5, in izgubili z Lendavo 2:3, osvojili prvo mesto in prejeli pokal. Vrstni red ekip: 1. Radenska 12, 2. Varaždin 12, 3. Čakovec 10,5, 4. Knjaževec 9,5 in 5. Lendava 6 točk.
JUDO - REP. PRVENSTVO
Prinčič, Hajdinjak in Horvat prvaki
V telovadnici osnovne šole Draga Lugariča v Lendavi je bilo republiško prvenstvo pionirjev v judu, ki ga je organiziralo šolsko športno društvo Mladost. Sodelovalo je 75 tekmovalcev iz 14 klubov. Dobro zastopani so bili pomurski pionirji, ki so se odlično odrezali, saj so osvojili tri prva, eno drugo in tri tretja mesta.
Najboljši med njimi so bili Prinčič iz Ljutomera vkategorijido 58 kg, Hajdinjak iz Lendave v kategoriji do 64 kg in Horvat iz Lendave v kategoriji do 70 kg, ki so osvojili prva mesta in naslov republiških prvakov. Drugo mesto je zasedel Gerič iz Murske Sobote v kategoriji do 42 kg, tretji pa so bili Šooš iz Murske Sobote v kategoriji do 52 kg, Cimerman iz Ljutomera v kategoriji do 58 kg in Podlesek v kategoriji do 64 kg. Peta mesta so osvojili: Sadi in Kokaš iz Cankove in Veldtn iz Murske Sobote. Ekipa Pomurja je v ekipni uvrstitvi zasedla drugo mesto.
V soboto, 14. aprila, bo v Ljutomeru drugi pozivni turnir za člane in mladince Pomurja.	q a
II. SRL MOŠKI
Bakovci drugi
V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi — vzhodna skupina, sta pomurski ekipi Bakovec in Kroga zabeležili pomembni zmagi. Krog je premagal vodeči Ormož z rezultatom 29:23. Najboljši strelci pri Krogu: Svetec 9, Makovec 8, Varga 6. Bakovci pa so odpravili Fužinarja z Raven na Koroškem s 2630. Strelci za Bakovce: Koželj 8, Lebar in Antolin po 6. Po trinajstem kolu so se Bakovci prebili na drugo mesto z 18 točkami in za 4 točke zaostajajo za vodečim Ormožem. Krog pa je s 16 točkami na sredini lestvice.
ŠAHOVSKA ZVEZA POMURJA
VEC TURNIRJEV
Pomurski šahisti so v preteklem obdobju dosegli nekaj vidnih rezultatov tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju. Največje uspehe je dosegel Stefan Cigan, ki se vedno bolj uveljavlja ne samo v mladinski temveč tudi v članski konkurenci. Kljub temu pa so na letni skupščini zelo kritično obravnavali nekatere probleme, s
Zmagala SO Mura
V Murski Soboti je bilo kvalifikacijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za sodelovanje v republiški ligi. Sodelovalo je 8 ekip iz pomurskih občin in ormoške občine. Največ uspeha so imeli strelci Mure iz Murske Sobote, ki so s 1453 krogi osvojili prvo mesto pred SD Ljutomer 1452, SD Panonija iz Murske Sobote 1415, SD Videm 1409 in SD Ormož 1382 krogov.
Radenci premagali prvaka
V zadnjem kolu tekmovanja druge slovenske odbojkarske lige — vzhod za moške so Radenci presenetljivo, vendar zasluženo premagali novega prvaka Granit iz Slovenske Bistrice z rezultatom 33. Mislinja pa je premagala Ljutomer s 3 K). Ekipi Radenec s 14 in Ljutomera z 12 točkami sta pristali na sredini lestvice. V zadnjem kolu ženske lige je bilo Pomurje prosto, pomurske odbojkarice pa so s 4 točkami zasedle šesto mesto.
POKALNI ŠAH ~
Radenska pomurski prvak
Sklenjeno je bilo pokalno tekmovanje v šahu za Pomurje, na katerem so sodelovale štiri ekipe. V prvem kolu je Ljutomer premagal Radgono s 3:1, Radenska pa Lendavo s 4:0. V finalu pa je Radenska premagala Ljutomer s 3:1 in tako postala pomurski pokalni prvak. Zmagi za Radensko sta dosegla Gabor in Nemet, rezimizrala pa Hari in Režonja. Šahisti Radenske so se tako uvrstili med 16 ekip v Sloveniji.
katerimi se pri svojem, delu srečujejo. To so neurejeno finansiranje, pomanjkanje amaterskih delavcev, ponekod težave s prostori itd. Zavzeli so se za tesnejše sodelovanje med društvi in za organizacijo več močnejših turnirnjev za pridobitev kategorije. Izvolili so novo vodstvo, za predsednika pa izbrali Milana Jukiča iz Lendave.
MARATON TREH SRC V RADENCIH
Prvenstvo
Slovenije
Organizatorji , letošnjega tradicionalnega tekaškega maratona TREH SRC, ki bc 21. aprila v Radencih, že nekaj časa zbirajo prijave za to množično telesnokultumo prireditev. Pričakujejo, da bo letos še večje zanimanje za prireditev, ker bo tek na 21 km — mali maraton — veljal za prvenstvo Slovenije. Vsekakor pa pričakujejo največjo udeležbi« na trim teku na 10 km, kjer je že doslej veliko prijav iz šol, delovnih organizacij in društev.
JUDO_____________
Vsak po dve zmagi
Na velikem mednarodnem tekmovanju v judu, kije bilo v Beogradu, so sodelovali tudi štirje Sobočani: Daroj Vrdnjuka v kategoriji do 60 kg, Franc Fajhtinger in Branko Meničanin v kategoriji do 65 in Danijel Kisilak v kategoriji do 71 kg. Sobočani so osvojili po dve zmagi, nato pa izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. To je bil močan turnir, na katerem so nastopili judoisti iz desetih držav.
KOŠARKA
Visoka zmaga Pomurja
V predzadnjem kolu tekmovanja slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje v Murski Soboti z visokim rezultatom odpravilo gki-po Cometa iz Slovenskih Konjic. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 26, Koren 25, B&rc 20, Merklin 17, Šiško 6, Babič 4, Brumen 4, Ka-tančič 2. V zadnjem kolu igra Pomurje z vodečo Savo.
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
■n HM ■■■ HHH HM ■■ M
videl mokele-mbembe?
MUZEJ KRUHA
V starinskem poslopju sredi Moskve so odprli muzej kruha. Med razstavnimi predmeti tega nenavadnega muzeja je tudi kruh, kakršnega so pekli, ko je vladal Peter L, pa kruh, velik kot bonbon — takšnega so sovjetski vesoljci jemali s seboj v vesolje. Stare recepte in način peke kruha so obnovili za obiskovalce muzeja delavci nekega moskovskega živilskega kombinata in zbirko na novo odprtega muzeja obogatili tudi z vrstami kruha in peciva z vseh koncev Sovjetske zveze. Poseben del muzeja so posvetili »blokadnemu kruhu« iz Leningrada. Poleg živilsih kart so razstavili tudi drobno pecivo, narejeno iz moke, drevesnega lubja, krme in mladih iglavcev. Leningrajčani so se s takšni-mim kruhom hranili med 900-dnevno blokado mesta. Leningrajski peki so spekli prav take »črne hlebčke«, kot so jih ljudje jedli med drugo svetovno vojno.
Dinozavri že dolgo burijo domišljijo navadnih smrtnikov, a tudi znanstveniki se vedno znova navdušujejo nad temi izumrlimi živalmi, bolj ko jih natančneje spoznavajo s številnimi novimi odkritji in preverjanjem starih podatkov. Še najbolj buri domišljijo nenadno izginotje teh zelo pestrih plazilcev, ki so tako rekoč čez noč izginili s površja Zemlje. Tako pravi znanost z vso svojo avtoriteto, čeprav ne more natanko pojasniti, zakaj je prišlo do nenadnega izginotja teh živali. Roy Mackal, raziskovalec s chicaške univerze, pa trdi drugače. Zanj dinozavri še živijo, le najti jih je treba.
Kot zatrjuje, je bil že tik pred tem, da na lastne oči vidi in na filmski trak posname živečega dinozavra. Pred dvema letoma se je klatil po kongoški džungli na sledi za pošastjo, o kateri so mu pripovedovali Pigmejci. Po
Po pigmejsko ji pravijo mokele — mbembe. Pomen teh besed ni znan, vendar pripadniki plemena znajo dobro opisati pošast, ki se skriva za tem imenom. In opis je ameriškemu raziskovalcu zadoščal, da se je večkrat odpravil na tvegano in negotovo pot.
Novembra 1981 je na poti skozi divjino plul s čolnom po reki, ko so zaslišali srhljiv šum, kot da po reki čofota nekaj velikega. Brž so zapluli okoli rečnega ovinka, a so lahko videli samo še val, ki se je naredil za neznanim živim bitjem, ki se je potopilo pod vodo. Prestrašeni Pigmejci so kričali: ,,Mokele — mbembe, mokele — membel”. Le grožnja, da ne bodo dobili plačila, jih je prisilila, da so od-vselali do mesta, kjer seje bitje potopilo. Vendar ni bilo več ničesar videti. Pošast je ušla, ne da bi jo zares videli. ,,Še vedno mislim, da je bilo to bližnje srečanje z dinozavrom,” prepričano trdi Mackal.
Iz Afrike je prinesel s seboj
■M HM HHHI
poleg spomina na to razburljivo srečanje še natančen opis skrivnostne živali. Pigmejci so. jo opisali kot rdečkasto rjavo žival, katere trup je podoben slonjemu ali trupu nilskega konja. Žival ima dolg rep in dolg vrat ter glavo, podobno kačji. Na nogah s tremi prsti naj bi imela močne kremplje. Kot je znano Pigmejcem, naj bi se žival hranila s tropskimi džungelskimi sadeži, ki jih obira kar iz reke,
kjer se skriva in živi.
Mokele — mbembe je za Ma-ckala lahko le dinozaver, ki se je kot vrsta ohranil po 60 milijonih letih v težko dostopnih predelih našega planeta. Prav območje velikih močvirij v kongoški džungli se zdi Mackalu zelo primerno za takšno veličastno vlogo.
„Ni se spremenilo 60 milijonov let. Nič poledenitev, brez velikih temperaturnih sprememb. Tu rastejo rastline še iz krede. Ce bi dinozaver danes živel, potem bi moral živeti tu,” pravi Mackal.
OGREVANJE JE IZ DNEVA V DAN DRAŽJE
■—-M«™™-——
POCENITE GA S PRAVILNO IZBIRO PEČI
VODA BO SPREMENILA KLIMO
N Sovjetski zvezi so že veliko storili okoli tega, da bi nekatere sibirske rtke preusmerili v srednjo Azijo in v Kazahstan.
Razlog za to je večno pomanjkanje vode v nekaterih predelih SZ, dvakrat do trikrat pa nameravajo povečati tudi Aralsko jezero, ki ga navodnjavata Amu-Darja in Sir-Darja. Računajo, da bodo speljali nove vode v Aralsko jezero že leta 1985. Tu se mudi, saj se je gladina jezera v zadnjem desetletju znižala za meter in pol.
Blizu Tobolska naj bi naredili jez na rekah Irtiš in Tobol. S posebnimi črpalkami bodo potem prečrpavali vodo v umetno jezero, veliko 4500 kvadratnih kilometrov. Iz tega jezera bo tekla voda po posebnih — nekaj sto kilometrov dolgih — kanalih. Kasneje naj bi v
tako naredili 320 km dolgo umetno jezero. Odtod bi zgradili tudi 900 km dolg kanal do Bajkalskega jezera, na njem pa številne elektrarne.
Celotne stroške so preračunali na sto milijard rubljev, ki pa bi bili Že v desetih letih povrnjeni.
, Milijoni kubičnih metrov dodatne vode na območju srednje Azije pa bi spremenili klimo. Podnebje bi postalo bolj toplo, vlažno, pihali pa bi tudi drugačni vetrovi kot dotlej. Nekateri strokovnjaki predvidevajo, da bi po realizaciji teh načrtov postala bolj topla tudi celotna južna Evropa, predvsem
Aralsko jezero pripeljali tudi večje količine vode iz močvirnega zahodnega dela Sibirije.
Več vode pa je potrebno tudi Azovsko morje, ki postaja vedno bolj slano in pa Kaspijsko jezero.
OB BO TEKEL „NAVZGOR”
Reko Ob bodo torej ,,obrnili”. Ker je že sedaj plovna za velike rečne ladje, ji bodo za odvzeto vodo dodali vodo iz Jeniseja na katerem bi zgradili velikanski nasip in
Sredozemlje, kjer naj bi zaradi obilnejših padavin in večje toplote rastlo tudi tropsko rastlinstvo. Da umetna jezera spreminjajo klimo, vemo iz afriških (Asuanski jez) in tudi jugoslovanskih izkušenj. Seveda je največ odvisno od velikosti. V kujbiševskem umetnem jezeru (nekoliko večje od Ohridskega) so levo in desno do deset kilometrov noči 7 do 10 stopinj C toplejše kot prej. Jezero zaradi nočne vlage vpliva tudi na bolj bujno vegetacijo.
SKRB
— Moje dekle ne ve ničesar.
— Moja pa vse.
— In zakaj si potem v skrbeh?
— Ne vem kje vse se je tega naučila.
ZAKLJUČEK
— Le kako si upal moji Milki reči, da nimam denarja niti za pod nohet?!
— Jaz ji tega nisem povedal. Rekel sem le, da imaš več denarja kot pameti . . .
Zakonski prepir nekega zakonskega para v avstrijskem Amstettenu pri Dunaju se je konča! tako, da sta zakonca vzela iz omare revolverje in pričela streljati drug na drugega. Dvoboj je trajal tako dolgo, dokler mož (39) ni obnemogel s kroglo v glavi, leto mlajša žena pa z dvema zadetkoma v pljučih. Preden je prišla policija, ki so jo poklicali sosedi je eden od obeh težko ranjenih zakoncev poskušal zažgati hišo, vendar mu to ni uspelo.
ne zgodi se . . .
Američan Edward Thornberg je.ugotovil, da se njegovi sodeželani premalo smejejo, zato je ustanovil ,,Narodni dom smeha”. Clan te ■ustanove je lahko vsakdo, ki plača članarino (10 dolarjev) in pove dobro šalo; Za ta denar dobi vsak član štirikrat letno poseben bilten, vsak dan pa lahko po telefonu zve za najnovejšo šalo.
000
Nekega mladeniča in mladenko iz švicarskega St. Gallena so obsodili — prvega na petnajst, njo pa na dvanajst mesecev zapora. Bilo pa je takole. Odšla sta na potovanje na Tajsko. Tam sta kupila 50 gramov heroina, ki sta ga doma nameravala prodati, da bi pokrila stroške potovanja. Na letališču v Ziirichu so vestni cariniki odkrili drobčken zavojček in po nekaj strogih vprašanjih kaj je v njem, sta oba priznala, da je mamilo. Ko so potem zadevo analizirali so strokovnjaki ugotovili, da je v zavojčku SO gramov navadnega pralnega praška. Obsojena sta bila zato, ker sta imela zle namene.
STRAN 12
VESTNIK, 12. APRIL 1984
za vsakogar nekaj
—Nekaj za tajnice
AEROBIKA ALI
MIGY?
Aerobika je osvojila svet. Nenadoma se nam zdi, da bi brez posebnih telovadnih vaj ob spremljavi glasbe ne mogli biti več čili, krepki in zdravi. Pred kratkim pa se je za podobne vaje, kot jih poznamo pri aerobiki, na našem trgu pojavil tudi poseben pripomoček migy. Uporabljajo ga tisti, ki bi radi ostali večno mladi in gibčni, vsi, ki bi se radi znebili odvečnih kilogramov, in seveda tudi športniki, posebno še tekači in smučarji, da si krepijo mišice.
Migy pravzaprav ni nič drugega, kot malce zapletena vrv s posebni-
NAJNOVEJSI PISALNI STROJ
mi kovinskimi pritrjevalci, ki jih zapnemo kar na kljuko v sobi, ter gumijastimi držalkami. Kljub temu je bojda čudežno zdravilo za krepitev telesa.
Kot pri vseh telovadnih vajah, tudi pri vajah z migyjem ne gre pretiravati. Tisti, ki imajo preveč kilogramov, ne bi smeli telovaditi z migyjem dlje kot pet minut. Šele potem, ko si 'pridobijo fizično kondicijo, lahko vaje, ki jih popestrijo tudi z glasbo, kakršno priporoča aerobika, podaljšajo. Sicer pa, če vas mika, da bi si krepili telo kar doma, poskusite sami. Migy prodajajo v številnih slovenskih trgovinah, kjer prodajajo športne potrebščine.
Ce mislite, da pišete na sodobnem stroju, se motite! Vemo namreč, da nimate najnovejšega pisalnega stroja. Pisalni stroj, ki vam ga predstavljamo, ne potrebuje traku! Že res, da je podoben klasičnemu pisalnemu stroju, vendar nima črk, ki bi udarjale na papir, ampak se tekst magnetno zapisuje na malo kaseto. Nanjo lahko ,,napišete” kar 120. strani obsegajoč tekst. Če se med tipkanjem zmotite, vam ni potrebna radirka oziroma koreks za popravljanje napačno odtipkane črke, ampak namesto črke, besede ali celo stavka (tudi več stavkov) vstavite novo besedilo.
Tekst, Ki ste ga tako prenesli na minikaseto, lahko pozneje reproducirate na papir s pomočjo posebnega pisalnika, lahko ga prenesete na teleprinterski trak itd. Seveda pa lahko pošljete tudi kasete in si naslovnik sam reproducira vaš tekst.
Toliko le za informacijo, saj vemo, da bo preteklo še veliko časa, preden se bo s takim pisalnim strojem ponašala katera od pomurskih tajnic.
PREROŠKA CIGANKA
— Rada bi slišala kaj o prihodnosti.
— Draga mladoporočenca, prej sta se me izogibala in sta šla prej na matični urad, zdaj, po dveh mesecih zakona pa že tako marsikaj vesta ...
VPRAŠANJE IN ODGOVOR
— Očka, kaj je to dialog?
— To je takrat, ko se pogovarjata dva.
— Tudi ko se pogovarjata z mamico?
— Ne, tisto pa je monolog. . .
Kupujemo vrtno pohištvo
Najpozneje maja postane stanovanje pretesno: balkon, vrt in bližnji travniki so bolj vabljivi kot domače štiri stene. A naj je življenje zunaj še tako neprisiljeno in improvizirano — brez udobja in malce komfortne opreme ne gre.
Mize, stoli, strežni vozički, ležalniki in senčniki, ki jih^kupu-jete v tem času, naj bodo udobni, enostavni in tako trdni, da ne bodo samo za eno poletje. Z naslednjimi nasveti si lahko pri nakupu veliko pomagate:
— Tudi če je izdelano iz trdega lesa in kovine — nikakor ni nujno, da je vrtno pohištvo trdo in neudobno. Usedite se za poskus in pazite na višino in zaokroženost sedežne ploskve ter naslonov za hrbet in roke.
— Zložljivo pohištvo je praktično. Že pri nakupovanju mislite na to, da stoji vrtno pohištvo največji del leta (žal!) v hiši. Zložljivo pohištvo . zahteva malo prostora. To velja tudi za pohištvo za zlaganje.
— Sedeži iz letev so prijetni. Med letvami lahko kroži zrak; tudi če je velika vročina, se ne prilepimo z golimo nogami na sedež.
— Vrtno pohištvo naj bo odporno proti vremenskim vplivom, da nam ga ni treba vsak večer nositi v hišo. Sodobni laki iz plastike enako dobro kot impregnirani naravni les ali pohištvo iz jeklnih cevi prenesejo kako ploho. Vidni vijaki in šarnirji na pohištvu morajo biti nerjaveči.
— Primerjajte cene! Sezona za vrtno pohištvo je kratka. Dragi kosi morajo biti zelo dobro izdelani — in morajo zdržati več kot eno poletje. Sorazmerno drage so blazine za polaganje na sedeže. Razmislite, ali ne bi zato teh blazin in prevlek sešili sami.
— Pri izbiri modelov upoštevajte tudi prostor za pohištvo na vrtu. Nikar si ne uničite mehke trate s pohištvom, ki ima koničaste noge, in se lahko za več centimetrov ugrezne. Mize in stoli z nogami kot sani ali pa s ploščami na nogah so najboljši. Za balkonska tla iz plošč in za terase je primerno vsako pohištvo, ki trdno in varno stoji.
— Novo vrtno pohištvo si izberite v čistih barvah in vzorcih. Predstavljajte si ob mizi in stolih že v trgovini zelen vrt, modro nebo in cvetoče grede. Z njimi se ujemajo enobarvna in preprosta progasta blaga bolje kot pisani cvetlični vzorci.
RADIO MURSKA SOBOTA
Vsak petek od 16. do 16.30 na Radiu Murska Sobota Lestvica tega tedna:
1.	Miki, Miki — Sladžana Miloševič
2.	Jabuke i vino — Žana
3.	Ti znaš — Josipa Lisac
4.	Slobodan život — Laki pingvini
5.	Klinček stoji pod oblokom — Azra
Nagrado Elektrotehne iz Murske Sobote prejmeta: Emilija Huber, Gornji Slaveči 82. 69263 Kuzma in Brigita Raduha, Odranci 202 69232 ČrenŠovci.
Naša nova predloga:
Prepoceni zgodba — Zasilni izhod
Bela simfonija — Lačni Franz
Vaše glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1 69000 Murska Sobota, s pripisom: za najpopularnejših pet.
Izplačilo tujih pokojnin po smrti upravičenca
Francoske pokojnine prihajajo iz Francije vsake tri mesece. Zgodi pa se, da upravičenec umre tik pred dnevom, ko pismonoša prinese pokojnino. V tem primeru pismonoša ne izroči pokojnine najbližjim svojcem (ženi ali otrokom), temveč vrne pokojnino v Francijo. Zanima nas, ali je to pravilno, saj pokojnina prihaja za nazaj in je torej že zaslužena. Isto velja tudi za pokojnine, ki prihajajo iz Avstrije, ker pismonoša tudi v tem primeni postopa enako, če je naslovnik že umrl. Kako priti do pokojnine, ki jev takšnih primerih vrnjena (več bralcev)?
ODGOVOR: Pismonoše v takšnih primerih postopajo popolnoma pravilno, saj preide pokojnina, ki je umrli upravičenec ni mogel sprejeti, v zapuščinsko maso, tako kakor drugo premoženje, ki ostane po zapustniku in čaka na razdelitev med dediče. Vsa tuja zavarovanja (francosko, avstrijsko, nemško itd.), namreč zahtevajo, da se predloži v takšnih primerih dedni sklep pristojnega zapuščinskega sodišča, iz katerega je razvidno, kdo so dediči, ki se jim lahko izplača pokojninah Zato je potrebno v vseh teh primerih počakati na zaključek zapuščinske razprave in na dedni sklep, ki ga izda pristojno zapuščinsko sodišče, in iz katerega tudi izhaja, kateri od dedičev in v kakšnih delih so upravičeni do pokojnikove zapuščine, torej tudi do neizplačane pokojnine. Ko je dedni sklep izdan, lahko upravičeni dediči uveljavijo neizplačano pokojnino pri tujem nosilcu, kije umrlemu izplačeval pokojnino, s posredovanjem slovenske skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma njenih območnih delovnih enot.
dr. LS.
NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE
— Jezen sem in to tako, da se mi roka dviguje. Za restavracijo ste mi priporočili tisto kuharico . . .
— In kaj je zdaj narobe?
— Sam sem se zatekel k vam, ona pa jo je ucrvla v neznano smer.
DOBRE POGOJE ZA ZREJO,ČE ŽELIMO USPEHE
Živina, zrejena po sodobni tehnologiji, je zaprta. Hlev zapušča le redko, zato pa so ji prav v hlevu potrebni svetloba, toplota in snaga. Vsak lastnik večjega števila živali ve, kaj pomeni lahko in hitro čiščenje hleva. Zato vam predstavljamo HLEVIT - material za tla in omet v h wh T^a iz HLEVITA so hrapava, topla, odporna proti učinkom gnojnice in kislin, mogoče jih je hit. o m lahko očistiti. Na takšnih tleh se živali dobro počutijo, so čiste in lepo napredujejo.
HLEVIT izdelujemo v vrečah po 50 kg, na beton pa ga nalagamo v tn do štm centimetrskem sloju. Ena vreča HLEVITA zadostuje za približno en kvadratni mater tal. Maso pripravljamo v razmerju, štiri dele HLEVITA, en del cementa ter potrebne količine vode.
HLEVIT lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala, izdeluje pa ga LJUBEC-NA Industrija keramičnih kislinoodpomih in opečnih izdelkov — Celje.
Podrobnejša pojasnila vam dajemo z brezplačnim prospektom HLEVIT, lahko pa povprašate za HLEVIT na naslov: LJUBEČNA — 63001 Celje, p. p. 13. tel. (063) 25-800
El Ljubečna Celje
KUPON:
Prosim, da mi pošljete prospekt HLEVIT
(Ime In naslov)
Kupon pošljite na naslov: LJUBEČNA-Industrlja keramičnih kislinoodpomih in opečnih Izdelkov LJUBEČNA PRI
CELJU, 630001 CELJE, p. p- 13_______________________,
VESELJAK PO SILI
— Kolegice, moj mo-žek pa je izredno uvideven in veseljak brez meja. Vselej, ko naredim kakšno neumnost, se samo smeje.
— To pa mora biti naporno.
— Zakaj?
— Redki so, ki so po cele dneve razpoloženi za smeh . . .
VINSKI . SODO
Potrebujemo: 4 decilitre vina, 4 jajca, 4 zvrhane žlice kristalnega sladkorja.
Priprava: Vino zavremo. Ko »se toliko shladi, da je mlačno dodamo jajca, sladkor ih stepemo s podolgovatim ste-paloin. Postavimo k ognju in močno stepamo tolikp časa, da je krema zelo vroča, penasta ter da se šodo dobro dvigne. Tik preden zavre, odstavimo.
sestavil Marko Napast	oprema s svetilnimi telesi	hrib pri Beogradu	jadranski otok	gostinski strežnik	davno ljudstvo v Italiji	delavec v livarni	pritok Volge
črtalo, lineal							
letalec, pilot							
znamenje državne pripadnosti							
Sinclair Lewis			del rim. konjenice igralka Massari				muslimanski bog
božanska devica v nordijski mitologiji							
avtomobilska oznaka Španije		Emil Adamič portir, golman			vrsta vrbe	rimsko število petdeset norosti	
snov, gmota							
ljudska republika			Ibsenova drama	eden od čutov konjenik s sulico			
zimski mesec							nevarna skala v morju
koralni otok					Ivan Žargo 15. in 25. črka		
goljufanje							
urejevalec izložb							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: delavka, amoniak, nevolja, irada, C, ličarji, Oka, ej, P, gaza, uk, LS, drva, ki, Galvani, aviatik, ravnina.
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 13
Pomlad
Spet prišla pomlad zelena je, ptice vrnile z juga so se.
Trava spet pozelenela je, ptičica na veji zapela je.
Zvončki in trobentice zacveteli so, dren v sadovnjaku prav tako; medved je iz brloga prifrčal in na prvi boj volka izzval
Pomlad čas ljubezni je, ko v srcih vse zacveti in fant deklici reče: »Oj, ljubica ti.«
Jožica Hartman, 8. d COŠ Beltinci
MAMO JE SKRBELO
STOGOVCI — Tudi na naši šoli uspešno deluje klub OZN. Vsi člani vestno izpolnjujemo naloge, brez kakršnih koli NE in NE MOREM. Medtem smo se udeležili tekmovanja v Radencih, urejamo stenske slike v šoli in vsako drugo sredo se sestajamo v učilnici slovenskega jezika, ker lastnega klubskega prostora nimamo. Vsi vemo, da je Organizacija združenih narodov nastala leta 1946, da bi uravnavala svetovne probleme in stvari, ki so širšega pomena. Zadnje čase pa postaja OZN vse bolj poligon, na katerem so v ospredju velike sile, za svoje ožje interese. OZN je torej treba vrniti prvotni pomen varuha miru in svobode. (Bogomir Makuc, OŠ Stogovci).
WE pri Osnovni šoli Štefan Kuhar-Bojan Puconci obvešča, da bo
VPIS
otrok v vrtec za šolsko leto 1984/85 16., 17. in 18. 4. 1984 od 8. do 1Ž ure v tajništvu šole.
Vpisovali bodo otroke stare 3 leta in več.
Bilo je pred nekaj leti med zimskimi počitnicami. Zunaj je ležal velik sneg. Ves dan sem bila zunaj. V hišo sem odšla šele, ko me je mama poklicala.
Takoj, ko sem stopila v kuhinjo, me je kar streslo od mraza. Kljub temu da je bilo v kuhinji toplo, me je še kar naprej stresalo.
,,Kaj ti je?” je zaskrbelo mamo. ,,Zebe me, brr . . ., ” sem se stresla. Mama je prinesla kočo in me toplo zavila. Pod toplo odejo mi je kmalu postalo toplo in prijetna toplota me je zazibala v spanec. Ko sem se zbudila, sem opazila, da je mama ob meni. Dotaknila se je mojega čela. „ Vroča si, "je rekla s
prisiljenim nasmehom. Odnesla me je v sobo. Zaspala sem. Kadarkoli sem odprla oči, sem zagledala mamin obraz. Bila je v skrbeh zame, čeprav je bil le močan prehlad. Mama mi je kuhala čaj, dajala obkladke in zdravila ter bedela ob moji postelji.
Čez nekaj dni sem ozdravela. Tedaj se je razjasnil tudi mamin obraz in po nekaj dneh se je spet oglasil njen smeh.
Bila sem vesela, ker sem ozdravela, še posebej pa, ker nama ni hita več zaskrbljena.
Elizabeta Žižek, 6 b OŠ Turnišče
beseda dve o . .
gorenjewsWor
GORENJE VARSTROJ LENDAVA Delovna skupnost skupnih služb
POKAŽI, KAJ ZNAŠ
Danes, 28. marca, smo imeli tekmovanje Pokaži, kaj znaš. Učenci so se predstavili z različnimi pesmicami, deklamacijami in plesi. Nekateri učenci so tudi igrali na inštrumente. Jaz sem plesala in pela. Najbolj všeč sta mi bili sestrici, ki sta se predstavili z igrico o Lujzeku in Miciki. Bilo je prijetno.
Nataša Koprivnik, 2. raz. OŠ Stročja vas
ŠAFARSKO — Minilo je pet let, od kar smo pobrateni z osnovno šolo Štri-gova v sosednji Ljudski republiki Hrvaški. Pobratili smo se zato, ker hočemo gojiti bratstvo in prijateljstvo. Enkrat letno se srečamo, govorimo dva jezika, a se vsi dobro razumemo. Peto srečanje je bilo še posebej slovesno in zanimivo. Skupaj smo krenili po poteh, po katerih so nekoč hodili borci. V Šprincu pa smo pozdravili nosilce Kurirčkove pošte. (Anita, Barbara, Marija in Valentina — učenke 4. raz. OŠ Jože Hedžet Šafarsko).
VSEM MLADIM DOPISNIKOM — To stran zaključujemo že v četrtek, torej teden dni pred izidom Vestnika. Ce hočete biti aktualni, morate potemtakem kar se da pohiteti. Včasih se zgodi, da mi s kakšne šole pošljete po 10 in več prispevkov z enakim naslovom. Verjetno zato, da naj bi jaz izbral najboljšega. Rajši bi bil, če mi ne bi nalagali tako težke naloge, ampak se vi že pri krožku zmenite, kaj mi boste poslali. Velja? Ker so že skoraj tri mape polne, marsikaj torej nisem mogel objaviti, si lahko nekoliko predahnete, oziroma posvetite več pozornosti kvaliteti.
Naš konjič
Naš konjič podnevi priteče na dan. Skače po travi in se igra, potem pa vesel v hlev odskaklja.
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja prosta dela in naloge:
INOKORESPONDENT
Pogoj:
— filozofska fakulteta
— aktivno znanje dveh svetovnih jezikov nemščine in angleščine
— nad 2 leti delovnih izkušenj
Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba 69220 LENDAVA, Industrijska cesta.

Kmetijska zadruga
Ljutomer - Križevci o. sol. o Križevci pri Ljutomeru
TOZD
MURSKO PODE o. sol. o.
Veržej____
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
4 delavcev-delavk
v poljedelstvu
(za določen čas do 30. 10. 1984)
Timotej Horvat, 2. a OŠ Radenci
JL FARMIN TITOVO VELENJE	ZGRADIMO VAM M INI FARMO PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOGIJI				Nudimo vam sodelovanje pri projektiranju, izgradnji farmskih objektov, dobavi in montaži. Pišite nam, radi vam bomo dali podrobnejše informacije. FARMIN, Trg mladosti 6, Titovo Velenje, Jugoslavija, tele- ■ fon: (063) 852-611, telex 33678 yu far ve.
	S področja perutninar-STVA nudimo izgradnjo farmskih objektov, dobavljamo in montiramo tehnološko opremo za kokoši brojlerje in nesnice, purane, goske, fazane in mini-inkubatorje za valjenje jajc.	Za PRAŠIČEREJO'nudimo izgradnjo tipskih objektov, dobavljamo in montiramo bokse za pitance, vzrejo do 25 kg, porodne bokse, opremo za krmljenje in napajanje.	Razvili smo mini farme za KUNCE in nudimo farmske objekte, kletkaste sisteme za vzrejo kuncev, krmljenje, napajanje, izgnojevanje in prezračevanje.	S področja GOVEDOREJE imamo pripravljen program malih farm za vse sisteme reje (prosta, privezana, skupinske} za vse kategorije živali in nudimo vse od objektov do tehnološke opreme.	
Na teh postojankah snio se pozneje tudi ustavljali. Bojana sva obvestila, naj v najkrajšem času prideta na teren Prekmurja še dva aktivista, ki bosta delala predvsem po mladinski liniji. Kolikor se spominjam, smo koristili naslednje Bojanove postojanke: v Globoki pri Milanu A Itu, v Razkrižju pri Elemerju Raj-nerju, v Srednji Bistrici pri Marički Kustec, Martinu Krapcu, A ngeli Doma, Ivanu HorvatUj v Črenšovcih pri Katici Curie, Matiji Ciganu, Martinu Legenu in Antonu Ut rosi, v Odrancih pri Andreju Mlinariču, Mariji Hajdinjak, v Bratoncih pri Matiji Srešu, v Gomilicah pri učitelju Martinu Srešu. v Veliki Polani pri Jožefu Kotnjeku, v M. Soboti pri upravnici Hir-šlove vile Krambergerjevi, Ludviku Roganu, Hajdinjakovih. Šiiančevih. Brumnovih. Jožefu Velnarju, v Puconcih pri Štefanu Kuharju in Marici Gašperšič in seveda postojank, ki smo jih na novo postavili. Bojan je Mirana seznanil tudi z vezo do naših ljudi v Budimpešti, in sicer do ing. Rada Rakuše in Karla Andre jča, pri katerih se je Miran ob svojem prihodu v Budimpešto tudi oglasil in prek njih navezal stike v Budimpešti, Szombathelyju in drugih mestih na Madžarskem. Po Miranovem odhodu v Budimpešto ga je spremljal Ciril Zenkovič, sem
ostal v Prekmurju ter vzdrževal zvezo iz Prekmurja do Milana Alta, ta pa naprej do Ljutomera, Največ sem se zadrževal pri Deškovičevih, ko sem bil v M. Soboti.«
Miran je torej v Prekmurje prišel kot major VOS s posebnimi nalogami. Največ se je zadrževal v Budimpešti in drugih mestih Madžarske. V Budimpešto je odšel že nekaj dni po svojem prihodu v Prekmurje, prvič se je vrnil šele prve dni septembra in kmalu spet odpotoval ter se vrnil okrog 12. oktobra 1944. V Budimpešti je navezal stik tudi z Ivanko Kranjec.
Nekaj dni po Miranovem prihodu v M. Soboto smo še z njim sestali na moji postojanki v Hiršlovi vili: Ludvik Rogan. Štefan Kuhar in jaz. Na sestanku smo med drugim ocenili vojaško-politični položaj v Evropi. Jugoslaviji in v Prekmurju. Mirana smo podrobno seznanili 's političnimi razmerami v Medžimurju in Prekmurju. Z informacijo je bil zelo zadovoljen. Soglašal je tudi, da se obnovi okrožni odbor OF za Prekmurje.
Čez nekaj dni potem je Miran odpotoval v Budimpešto po zvezi, ki sem jo jaz vzpostavil, in, sicer h Karlu Andrejču in Štucinu. Z njim je odpotoval tudi Zenkovič kot spremljevalec, ki je vz-i' drževal zvezo med Budimpešto in Ljubomirom Deško-
Spomini no partizansko leto —— 1944 v Prekmurju
Alta v Globoki prenašal sporočila Ivan Orel-Rastko, Miranov spremljevalec. Eno od Miranovih poročil na PK KPS se glasi: »Dal sem na razpolago tudi mojo 14-dnev-no zvezo do ljutomerskega okrožja, da bo tudi glede tega urejeno. Prosim, da to zvezo okrepite in izpopolnite, ker opravlja to sedaj Rastko, moj spremljevalec.«
OBNOVITEV OKROŽNEGA ODBORA OF ZA PREKMURJE
tirali 29 sodelavcev NOG, sovpadajo s temi. V programu dela moje skupine je bila tudi ponovna oživitev okrožnega odbora OF za Prekmurje. Prvotno smo razmišljali zaradi učinkovitejšega dela o dveh okrožjih, lendavskem in murskosoboškem. O tem sem pismeno poročal na okrožje v Ljutomer in PK v Ptuju ter naročil dva žiga. Pred formiranjem okrožja smo načrtovali formiranje rajonskih
Dne 19. 3. 1944 je nemška vojska zasedla vse strateške položaje na Madžarskem, policijsko oblast pa je prevzel gestapo. saj je že 28. 3. 1944 Hitler poslal v Budimpešto 15 izurjenih gestapovcev na pomoč madžarski policiji. Spet je pričelo aktivno delovati naglo vojaško sodišče. V Prekmurju so pričeli spet z množičnimi mobilizacijami, k čemur je razen navedenih okoliščin prav gotovo prispeval tudi načrtovan pohod XIV. divizije na Štajersko. Majske aretacije v Prekmur-
t
Jože Kramar — Juš
odborov OF, in to v Razkriž-Odrancih in v Murski Soboti.
Predstavniki teh rajonskih odborov bi naj sestavljali okrožni odbor OF. Kljub temu smo menili, da je potrebno in koristno obnoviti okrožje OF v Prekmurju, saj so to omogočale številne postojanke in odbori OF v Prekmurju in Medžimurju. Tako je v drugi polovici julija 1944 Ludvik Rogan sklical sestanek v Benkičevem sadovnjaku v Murski Soboti. Ko sem pozneje razmišljal o lokaciji tega sestanka, mi ni šlo v glavo, zakaj se nismo zbrali na eni od številnih postojank v M. Soboti (imeli smo jih pri Brumnovih, Katici Volarič, Šijančevih, Hajdinjakovih, v Hiršlovi vili in v Puconcih pri Marici Gašperšič). Iz povabljenih in udeleženih smo formirali okrožni odbor OF za Prekmurje, ki sp ga sestavljali Ludvik Rogan-Jurij kot sekretar. Štefan Kuhar-Peter, Ernest Kučan-Koloman. Sida Perš-Pavel in Štefan Lepoša, ki pa na sestanku ni bil prisoten. Tudi sam sem se udeležil tega sestanka. Nekoliko
kasneje je bil za okrožni odbor OF za Prekmurje predviden tudi Jože Velnar iz M. Sobote, ki je bil tudi vabljen na sestanek 16. oktobra 1944 k Brumnovim.
Sekretar obnovljenega okrožja OF Ludvik Rogan-Jurij se je rodil leta 1915 v Sodišincih. Gimnazijo je obiskoval v M. Soboti, pravno fakulteto pa v Ljubljani. Kot pravnik je najprej služboval pri notarju Jezovšku v M. Soboti. Na služenju vojaškega roka ga je doletela tudi okupacija. Kot vojnega ujetnika so ga odpeljali v Nemčijo, odkoder se je vrnil novembra 1941. Ker ni dobil zaposlitve, je moral na dopolnilni študij v Pečuh na Madžarsko, in tako je leta 1943 dobil zaposlitev pri advokatu Valyu. Leta 1944 sem navezal stike z njim, povezal pa se je še s Štefanom Kuharjem, Jušem Kramarjem, Danetom Šumenjakom, Rastkom Orlom, Francetom Kosijem in drugimi. Udeležil se je sestanka pri Brumnovih kot predstavnik okrožnega odbora OF za Prekmurje oktobra 1944. leta, 17. oktobra so ga aretirali in odpeljali v Szombathely, nato v Dachau in Buchenwald, odkoder se ni več vrnil. Umrl je 15. februarja 1945.
Dalje prihodnjič
STRAN 14
VESTNIK, 12. APRIL 1984
9
Tehtnica za tehtanje živine, nosilnost 1500 kg
Tehtnica STABIL, nosilnosti 500, 1000 in 2000 kg
Decimalna tehtnica, nosilnosti 100, 200 in 300 kg
Tehtnica SKALAR, nosilnosti 100, 200, 500, 1000 in 2000 kg
Točnost meritev v kmetijstvu zagotavlja
LiBELA, industrija tehtnic in finomehanike, Celje 0pekarniška2 tei.: 26-311
A J!
LIBELA
INDUSTRIJA TEHTNIC IN FINOMEHANIKE n. sol. o
VSE INFORMACIJE
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 15
PROGRAM
PROIZVODNJE f—i 1084 inles
INLES 61310 RIBNICA, Partizanska 3
Telefon: h.c. (061) 861-411
Direktor: (061) 861-050
Telegram: Inles Ribnica
Telex: 31262 yu inles
Žiro račun: TOZD Trgovina SDK Ribnica št.
51310-601-13250
Kombinirana okna KOMBIVAK
Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno — in zvočnoizolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jelka) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije — 5 do 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekelne žaluzije ali druga senčila.
kos Ul - kombivak kombinirana okna
roletna omarica z roleto	’	_ me^mZduiarne
i 11	11	■ r ~i l......... 11 i ezzj r 11	11 j i , 11 i
RV-8/9	RV-10/9	RV-12/9	RV-14/9	RV 14/9	RV-18/9	RV-8/12	RV-T0(12	RV-12/12	RV-12T2	RV-14/12	RV-14/12
80/30.28	100/30/26	120/30/28	140/30/28	140/30/28	180/30/28	80/30(28	100(30/28	120/30(28	120.30(28	140/30/28	14030.28
RV-18/12	RV-8/14	RV-10/14	RV-12/14	RV-12/14	RV-14/14	RV-14/14	RV-18/14	RV-21/14	RV 10/18	RV-12/18	RV-8/22
180/30/28	80/30/28	100/30/28	120/30/28	120/30/28	140/30/28	140/30/28	180/30/28	210/30/28	100/30/28	120/30/28	80/30/28
OKNA INOVAK z izolacijskim steklom
Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreka/jelke) in zasteklena z izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazumo obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Za zapiranje večjih odprtiin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, naoknice ali druga senčila.
ROLETNA OMARICA z roleto
PVC-roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eloksirane pločevine. RV-omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK
INO = INOVAK OKNA ■ TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV
KO = KOMBIVAK OKNA -NESTEKLJENA OKNA
KOSIH = KOMBIVAK OKNA S KOMBINIRANO TROJNO ZASTEKLITVIJO
fiksne stene
način odpiranja
okna
vrata
levo
desno
OKNA JUG IN NAOKNICE
Sestavljena so iz vezanega okna in naoknice s pomičnimi letvicami. So lazurno obdelana, nezastekljena in se odpirajo okoli vertikalne osi. Okna in vrata JUG so sestavljiva med seboj.
GIBLJIVA POLKNA
Polkna G sestavljajo okviri in pomične naoknice, ki so okovane, opremljene z zadržalniki in zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazurno obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij.
SOBNA VRATA
So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi:
— ultrales
— mahagonijev furnir
— Analizirana (lakirana)
Vratni podboji, univerzalni (levi-desni):
— masivni (smreka/jelka) za mokro vgraditev, grundi-rani
— suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij ali tanganjika
— slepi, za mokro vgraditev, obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja?
VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI
Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s profiliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazur-nim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastek-leni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate.
Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo:
• vezne letve
• pokrivne letve
• zadrževalnike naoknic
• komplet sider za vgraditev oken in vrat
PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne): 61310 RIBNICA. Kolodvorska ul. 34, tel. (061) 861-212 25260 APATIN, Sunčanska bb, tel. (025) 772-041 22330 NOVA PAZOVA, Leninova 103, tel. (022) 331-155 35230 ČUPRIJA, Čara Lazara 92, tel. (03§) 61-409 51231 JURDANI-OPATIJA, tel. (051) 741-330
18000 SLAVONSKI BROD, Matoševičeva bb, tel. (055) 231-026, 241-510, 241-410
55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beogradska bb. tel. (055) 72-845
56000 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 14220 LAZAREVAC, ul. Janka Stajčiča 50, tel. (011) 813-217
PREDSTAVNIŠTVA:
18000 NIŠ, Sindeličev trg 22/7, tel. (018) 42-189
91000 SKOPJE, tel. (091) 229-846
56230 VUKOVAR, Sajmište 41, tel. (056) 42-624 (za Vojvodino)
79000 MOSTAR, Avenija 105, tel. (088) 33-969
71000 SARAJEVO. Leninova 7b, tel. (071) 30-874
140/210	80/220	100/220	140/220	140/180	100/220	140/220
INO 14/21-D	INO 8/22	INO 10/22	INO 14/22-0	INO 14/18-F	INO 10/22F	INO 14/22 F
	KO 8/22		KO 14/22		*	
	KOSU’	KOSIH	KOSIH			
odpiranje po horizontalni osi
odpiranje po vertikalni osi
gibljiva polkna
sobna vrata
okna z gibljivimi poikni
P 2-7
P 2-8
P 2-9
P 3-7
P 3-8
P 3-9
P-2
proizvodna mera
modularna mera
masivni
M 10-7 M 10-8 M 10-9 M 15-7 M 15-8 M 15-9 _ M 22-9 P - 1 M 28-9
P । l P 1-8 P 1-9
Podboji:
suhomontažni
SN 12-7
SN 12 8
SN 12-9
SN 16-7
SN 16-8
SN 16-9
SN 22-9
SN 28-9
slepi
N 12-7
N 12-8
N 12-9
N 16-7
N 16-8
N 16-9
N 22-9
N 28-9
mizarska
svetla mera
60/60	80/90	100/90	120/90	140/90	80/120	7M	70/205	61/198,5
G 6/6	G 8/9	G 10/9	G 1-2/9	G 14/9	G 8/12	8M	80/205	71,'198,5
JUG 6/6	JUG 8/9		JUG 12/9		JUG 8/12	9M	90/205	81.198.5
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
100/1.20	120/120	140/120	80/140	100/140	120/140
G 10/12	G 12/12	G 14/12	G 8/14	G 10/14	JUG 12/14
	JUG 12/12		JUG 8/14		
140/140	180/140	80/210	80/220,-	100/220
G 14/4	G 18/4	G 8/21	G 8/22	G 10/22
JUG 14/14			JUG 8/22	
— mere so modularne
JUG - okna z gibljivimi poikni G • gibljiva polkna
140/220
G 14/22
JUG 14/22
pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
V E -23
VEG4
LVS-1 LVS-1/P LVS-4dim.. 1 dim 40/209
STRAN 16
VESTNIK, 12. APRIL 1984
VFQTIIIV KI
NIK OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 12. aprila 1984	Št.: 12
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
97.	Odlok o urejanju kmečkega turizma v občini Murska Sobota
98.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1984
99.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990
100.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984
101.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje vasi Velika in Mala Polana v okviru KS Polana
102.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Puconci
97
Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80), 97. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. '1/79) in družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 34/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 9/3—1984, sprejela
ODLOK
O UREJANJU KMEČKEGA TURIZMA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Kmečki turizem je kmetijska dopolnilna dejavnost tržno usmerjene kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalnoživi v kraju, kjer je to zemljiščem njegov del in z osnovno kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja določen dohodek.
Kmečki turizem se lahko razvija z namenom ustvarjanja dodatnega dohodka le na kmetijsko in turistično urejenem kmečkem gospodarstvu.
II.	OBLIKE KMEČKEGA TURIZMA
2.	člen
Obliki kmečkega turizma sta stacionarni kmečki turizem in izletniški kmečki turizem.
3.	člen
Stacionarni kmečki turizem nudi gostom sobe s polnim penzionom, sobe s pol penzionom, prenočišče z zajtrkom (prostor za kampiranje), ter možnost vključitve v opravljanje kmečkih opravil, če to gostje želijo.
V okvir izletniškega kmečkega turizma pa uvrščamo kmetije, ki pridelujejo pretežni del hrane in vina, ki ju ponudijo gostom, izletnikom in organiziranim skupinam.
4.	člen
Za penzionske goste in organizirane skupine lahko obratuje kmečki turizem vsak dan, za izletnike v petek od 12. ure dalje, soboto ter nedeljo in ob praznikih.
III.	POGOJI ZA IZVAJANJE KMEČKEGA TURIZMA
5.	člen
Kmet, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo kmečkim turizmom, mora pripravljati in prodajati pretežno lastne kmetijske proizvode in nuditi bivalne prostore gostom na določenem kakovostnem nivoju.
6.	člen
Kmečka hiša mora biti urejena tako, da po svoji notranji in zunanji urejenosti odraža pristnost kmečkega okolja ter je v skladu s krajinsko arhitekturo.
7.	člen
Priprava in nudenje hrane ter vina poteka neposredno iz kuhinje oz. kleti kmečkega gospodarstva.
8.	člen
Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom mora imeti s kmetijsko zadrugo sklenjeno dolgoročno pogodbo o proizvodnem sodelovanju in pogodbo o sodelovanju pri oddajanju kmečkih penzionov in nudenju storitev izletnikom.
9.	člen
Vsaj ena oseba na kmetiji mora biti usposobljena za opravljanje kmečkega turizma. Ustrezno usposobljena je oseba, ki ima kmetijsko-gospodinj-sko šolo ali gospodinjsko-turistični tečaj po programu Zadružne zveze Slovenije, kakor tudi oseba s pridobljeno strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke.
10.	člen
Nosilec dejavnosti in osebje, ki pomaga pri izvajanju dejavnosti, mora imeti opravljen tečaj higienskega minimuma in biti zdravstveno pregledana v skladu z zakonom o zdravstvenem nadzorstvu nad živili.
11.	člen
V delo z gosti na kmetiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom se smejo vključevati samo najožji družinski člani. Druge osebe se lahko po potrebi vključujejo le na osnovi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa.
IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA
12.	člen
Na pobudo kmeta komisija za urejanje dejavnosti kmečkega turizma, ki jo sestavljajo 4 člani in sicer po eden iz strokovne službe za kmečki turizem pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu, KZ Panonke, SO Murska Sobota in Odbora za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici ugotovi, če so podani pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma.
13.	člen
Kmečko gospodarstvo mora izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje gostov na prenočevanje ter priprava ter strežba hrane in pijače na kmetiji.
Tehnične in sanitarno-higienske pogoje varstva bivanja gostov ugotavlja pristojna inšpekcijska služba in poda svoje mnenje.
14.	člen
Kmečkemu gospodarstvu, ki izpolni vse pogoje navedene v tem odloku, izda pristojni občinski upravni organ za gospodarstvo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji — kmečkega turizma.
15.	člen
Cene storitev kmečkega turizma usklajuje komisijaza urejanje dejavnosti kmečkega turizma in predlaga občinski skupnosti za cene v potrditev.
16.	člen
Strokovna služba za kmečki turizem pri območnem živinorejsko-veterinarskem zavodu:
—	strokovno nadzoruje izvajanje kmečkega turizma ter zahteva morebitne spremembe;
—	svetuje pri opremljanju prostorov in ureditvi okolja kmetije;
—	sodeluje pri pridobivanju načrtov za adaptacije in dozidave, v kar je potrebno vključiti sodelovanje ustreznega strokovnjaka s področja urbanističnega in prostorskega urejanja;
—	skrbi za izobraževanje družine, v sodelovanju s kmetijskim šolskim centrom in drugimi ustreznimi šolami;
—	svetuje pri organizaciji in pridobivanju gostov.
V. USKLADITEV OBSTOJEČIH DEJAVNOSTI
17.	člen
Z veljavo tega odloka opravita komisija za urejanje dejavnosti kmečkega turizma in pritojna inšpekcijska služba pregled vseh kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom in ugotovi ali izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti.
18.	člen-
Kolikor kmet opravlja dejavnost kmečkega turizma v nasprotju s tem odlokom, se mu nudi možnost preusmeritve v redno gostinsko dejavnost. Če za opravljanje redne gostinske dejavnosti ni zainteresiran oz. ne izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, komisija za urejanje dejavnosti kmečkega turizma izda predlog občinskemu upravnemu organu, da se mu nadaljnje opravljanje kmečkega turizma prepove. Rok v katerem se mora preusmeriti, ne sme biti daljši od 12 mesecev.
19.	člen
Smatra se, da ima ustrezno strokovno usposobljenost tista oseba, ki se je do sedaj ukvarjala s kmečkim turizmom, kolikor seveda opravlja dejavnost kmečkega turizma v skladu s tem odlokom.
VI. KAZENSKE SANKCIJE
20.	člen
Z denarno kaznijo od 500,— do 10.000,— din se kaznuje oseba, ki se ukvarja s kmečkim turizmom v nasprotju s tem odlokom v naslednjih primerih:
—	če opravlja dopolnilno dejavnost kmečkega turizma brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (14. člen);
—	kadar nosilec kmečkega turizma in osebje, ki mu pomaga, nimajo opravljenega tečaja higienskega minimuma in niso zdravstveno pregledani (10. člen);	,
—	če ne uskladi poslovanja s tem odlokom v določenem roku (18. člen);
—	če uporablja pri izvajanju dejavnosti dela drugih oseb brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (11. člen).
Vil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvajajo pristojna inšpekcijska služba ter strokovna služba za kmečki turizem pri Območnem živinorej-sko-veterinarskem zavodu.
22.	člen
Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, lahko uporablja zaščitni znak za kmečki turizem na pisemskih ovojnicah v obliki nalepk, ki ga podeljuje Zadružna zveza Slovenije.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 332-1/84-3
V M. Soboti, dne 14/3-1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r.
98
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81), 39. in 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 3/80) je skupščina občine Gor. Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O POVPREČNI GRADBENI CENI IN POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE V OBČINI GORNJA RAD-
GONA ZA LETO 1984
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Gor. Radgona povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Gor. Radgona.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini G. Radgona, doseženi v letu 1983 kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja, znašata:
1.	povprečna gradbena cena za 1 kv. m uporabne stanovanjske površine 29.477,00 din
2.	povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa 15 % gradbene vrednosti zgradbe oz. objekta.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:
—	na območju mesta G. Radgona 0,8 odstotka
—	na območju naselij Radenci, industrijska cona G. Radgona in Beračeva, naselij Apače in Videm ob Ščavnici 0,7 odstotka
—	na ostalih območjih v občini G. Radgona 0,6 odstotka.
4.	člen
Ko začne veljati ta odjok, preneha veljati odlok o povprečni gradben: ceni m povprečnih stroških urejanja stavbnega zemljišča ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v obŠni Gor. Radgona za leto 1983 (Ur. objave, št. 6/41/83).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev. 36-2/84-SO
Datum: 26. 3. 1984
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
99
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS 1/80) in 33/80) ter na
podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona je Skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986—1990
1.	člen
Družbeni plan skupščine občine Gornja Radgona se pripravi in bo sprejet za obdobje 1986—1990 (v nadaljnjem besedilu družbeni plan)
Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in dolgoročnega plana občine.
2.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in v mesecu juniju 1984. leta predloži skupščini občine osnutek smernic za pripravo družbenega plana v mesecu septembru 1984. leta pa predlog smernic družbenega plana.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in do 31. julija 1985 predloži skupščini občine osnutek, do 30. novembra 1985 pa predlog družbenega plana.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine pripravi in predloži osnutek Dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1986—1990 v aprilu 1985. leta, v septembru 1985. leta pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990.
5.	člen
Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona določi program dela in aktivnosti za pripravo družbenega plana.
6.	člen
Vse temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter ostale samoupravne organizacije in skupnosti v občini Gornja Radgona sprejmejo program dela za pripravo svojih planov, s katerim zagotavljajo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripra vo družbenega plana občine, ki ga pripravi izvršni svet. Samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov bodo pripravljeni in sklenjeni, plani pa pripravljeni in sprejetih v rokih, ki so predvideni za predložitev osnutka in predloga družbenega plana po tem odloku.
7.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega piana občine se v občinskem proračunu zagotovijo v letu 1985 posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana.
8.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena je odgovoren predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Gornja Radgona.
9.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj SO G. Radgona in organizacija, ki jo za to pooblasti izvršni svet skupščine občine.
10.	člen
Delo na pripravi družbenega plana se prične takoj.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 30-1/84-11
Datum: 26. 3. 1984
Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
100
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurja št. 41/81) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 7/78) je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE GORNJA RADGONA ZA LETO 1984
1.	člen
S proračunom občine Gornja Radgona za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za finansiranje splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona.
STRAN 18 VESTNIK, 12. APRIL 1984
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 v višini 93.934.422.— din se razporedijo:
— na splošno porabo v občini	91,140.128
— tekočo proračunsko rezervo	482.294
— na odstopljene prihodke	2,312.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 % izloči v sredstva rezerve občine Gornja Radgona.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce ozt uporabnike v okviru doseženih prihodkov in njihove razporeditve, če ni z odlokom ali s posebnim aktom skupščine Gornja Radgona ali njenega izvršnega sveta in nosilcem oz. uporabnikom sredstev drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1984 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ
—	sredstva za materialne stroške
—	sredstva za opremo in amortizacijo
—	sredstva za posebne namene
7.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev.
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oz. stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela.
8.	člen
Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno in sicer, ob polletju in ob zaključku leta:. poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju.
9.	člen
Sredstva za osebne dohodke delavcev se bodo organom zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od celotnega obsega sredstev za te namene, določenega v proračunu za leto 1984, zmanjšanega za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka.
Organom, ki program dela izvršijo v predvidenem obsegu, kvaliteti in rokih z manjšim številom delavcev, se sredstva za osebne dohodke delavcev ugotovljena po 7. členu ne bodo zmanjšala.
10.	člen
Sredstva za materialne stroške, posebne namene in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom v letu 1984 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov.
11.	člen
Ce se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
12.	člen
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ali začasno zadrži uporabo sredstev, če prihodki občinskega proračuna
med letom niso doseženi v predvideni višini, ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Gornja Radgona in predlagati ukrepe oz. ustrezno spremembo občinskega proračuna.
13.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
14.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz izplačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene in 104. čl. zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom naslednji organi: Uprava za družbene prihodke in Geodetska uprava.
15.	člen
Organi in drugih uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena. Ti ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oz. delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravni sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost.
16.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
17.	člen
Uporabniki so dolžni izvršnemu svetu skupščine občine Gornja Radgona predložiti predračune in finančne načrte za leto 1984 ter zaključne račune za leto 1983 najpozneje do 30. maja 1984. Organi iz 14. člena pa so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
18.	člen
Organi, ki se finansirajo iz občinskega proračuna v letu 1984, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v odloku o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1984 na postavki,,amortizacija”,
19.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so:
—	občinska konferenca SZDL; za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev,
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; za dejavnost ljudske obrambe,
—	izvršni svet skupščine občine; za vse ostale dejavnosti, izvzemši sredstva za delo upravnih organov, razporejena na posamezen upravni organ.
20.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pobiaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov
2.	o uporabi sredstev ,,tekoče proračunske rezerve” občinskega proračuna
3.	o uporabi sredstev rezerve občine Gornja Radgona do višine 500,000.— din v posameznem primeru za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74)
Sredstva iz tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
21.	člen
Oddelek za občo upravo opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Ce se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Številka: 400—10/83—03
Datum: 26. 3. 1984
PREDSEDNIK
skupščine občine G. Radgona
Jože KOLBL
101
n/o^a 2SrT‘ 2'.?lena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73 in ll/Ki), 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) in 60 člena Statuta krajevne skupnosti Polana je skupščina KS Polana—Velika Polana na seji 23. 3. 1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje vasi Velika in Mala Polana v okviru KS Polana.
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v vasi V. Polana za graditev nove mrliške vežice, popravilo zadružnega doma (predvsem dvorane za kulturne in druge prireditve) in za nujna vzdrževalna dela na stari šoli ter za popravilo krajevnih poti in za potrebe drugih skupnih in komunalnih zadev v znesku 4,000.000, dinarjev.
V vasi Mala Polana — zaselek Bukovje (od hišne številke 1 do 55/a) za položitev fine asfaltne prevleke na vaške ceste, za vzdrževalna dela na stari šoli, mrliški vežici ter za popravilo poti v znesku 2,835.000,00 dinarjev v zaselku Mačkovci (od hišne številke 56 do 122 za asfaltiranje vaških ulic v znesku 5,600.000,00 dinarjev, kar znaša skupaj 12,435.000,00 dinarjev.
2.	člen
Za območje Velike Polane se samoprispevek uvede za dobo treh let, za Malo Polano — zaselek Bukovje za dobo treh, za zaselek Mačkovci pa za dobo petih let; to je od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1987 oziroma do 31. 5. 1989.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo 6. 5. 1984 v času od 7. do 19. ure, za vas Vel. Polana — v zadružnem domu, za zaselek Bukovje v stari šoli in zaselek Mačkovci — v vaškogasilskem domu. Za izvedbo referenduma je pristojen odbor, ki ga je imenovala skupščina KS.
4.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
5.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine: Krajevna skupnost Polana
Velika Polana, 6. 5. 1984
za glasovanje na referendumu 6. 5. 1984 o uvedbi samoprispevka za območje vasi Velika Polana za gradnjo nove mrliške vežice, popravilo zadružnega doma (predvsem dvorane za kulturne in druge prireditve) in za nujna vzdrževalna dela na stari šoli ter za popravilo krajevnih poti in za druge komunalne potrebe ter funkcionalne izdatke pri izvajanju referendumskega programa.
Samoprispevek v obdobju treh let, od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1987 bo znašal:
v denarju
— 1.5 % od neto OD iz delovnega razmerja,
— 20 % od katastrskega dohodka,
— 1,5 % od čistega dohodka obrtnikov,
— 1,5 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom), — 1,5 % od povprečnega OD v SRS — delavci na začasnem delu v tujini
v delu in prevozih
— Vsak gospodar gospodarstva letno prispeva še
— 2 delovna dneva (8 urno delo)
— navoz gramoza na vaške poti in to od vsakega ha kmetijske površine in od vsakega traktorja 1 (en) kubični meter.
Ce zavezanec samoprispevka v delu in prevozu ne izpolni, plača za delovni dan 600,00 din, za en kubični meter gramoza za 500,00 din.
V primeru, da bi se katastrski dohodek povečal, se obremenitev od KD v višini povečanja zniža.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Krajevna skupnost Polana
Mala Polana, 6. 5. 1984
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu 6. 5. 1984 o uvedbi samoprispevka za del vasi Mala Polana — zaselek Bukovje za položitev fine asfaltne prevleke na vaške ulice in za vzdrževalna dela na stari šoli, mrliški vežici ter za popravilo in za funkcionalne izdatke pri izvajanju referendumskega programa.
Samoprispevek v obdobju treh let — od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1987 bo znašal:
v denarju
— 2 % od neto OD iz delovnega razmerja;
— 2 % od povprečnega OD v SRS — delavci na začasnem delu v tujini;
— 1 % od pokojnin razen od pokojnin z varstvenim dodatkom;
— 25 % od katastrskega dohodka;
— 1.500.— din obrtniki in 4.800.— din letno od vsakega zaposlenega pri obrtniku (znesek se vsako leto uskladi s povprečno rastjo OD v SRS);
— 5.000.— din letno gospodarji gospodarstev oziroma gospodinjstev;
— 15.000.— din gospodarji gospodarstev v enkratnem znesku (plačilo v 14 dneh po uvedbi samoprispevka)
v delu in prevozih:
— vsak gospodar gospodarstva letno še prispeva:
— dva delovna dneva (8 urno dnevno delo)
— navoz gramoza na vaške poti in to od vsakega ha kmetijske površine in vsakega traktorja 1 (en) kubični meter.
Ce zavezanec samoprispevka v delu in navozu ne izpolni, plača za delovni dan 600,00 din, za en kubični meter gramoza pa 500,00 din.
V primeru, da bi se katastrski dohodek povečal, se obremenitev od katastrskega dohodka v višini povečanja zniža.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Krajevna skupnost Polana
Mala Polana, 6. 5. 1984
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu 6. 5. 1984 o uvedbi samoprispevka za del vasi Mala Polana — zaselek Mačkovci za asfaltiranje vaških ulic in popravilo poti ter za funkcionalne izdatke pri izvajanju referendumskega programa.
Samoprispevek v obdobju petih let od 1. 6. 1984 do 31. 5. 1989 bo znašal:
v denarju:
— 3 % od neto OD delovnega razmerja;
— 3 % povprečnega neto OD v SRS — delavci na začasnem delu v tujini;
— 3 % od pokojnin (razen od pokojnin k varstvenim dodatkom);
— 20 % od povečanega katastrskega dohodka
— 6.000.— din letno gospodarji gospodarstev;
— 2.000.— din letno lastniki od vsakega avtomobila in traktorja.
V delu in prevozih:
— vsak gospodar gospodarstva letno še prispeva: 2 delavca (8 urno dnevno dela)
— navoz gramoza na vaške poti in to od vsakega ha kmetijske površine in od vsakega traktorja 1 (en) kubični meter.
Ce zavezanec samoprispevka v delu in navozu ne izpolni, plača za delovni dan 600.— din, za en kubični meter gramoza pa 500.— din.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se z uvedbo samoprispevka strinja oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
6.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev krajevnega samoprispevka vrši za vas Velika Polana vaški odbor skupščine KS, za Malo Polano pa za vsak zaselek posebej imenovani odbor. Vaški odbor vsako leto, v okviru plana potreb, določi izrabo obveze v delu in prevozu.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti Polana je pooblaščen, da vsako leto določi novo denarno vrednost nedenarnih obveznosti občanov v samoprispevku • v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu.
8.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Velika Polana, 25. 3. 1984
Predsednik skupščine KS POLANA Jože TIVADAR 1. r.
102
Popravek
sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Puconci.
V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Puconci, naselja Puconci, Bokrači, Dolina, Gorica, Markišovci,- Šalamenci in Vaneča (Uradne objave, št. 1/80) z dne 18. 1. 1980 se 2. točka pravilno glasi:
,,Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, od 1. februarja 1980 do 31. januarja 1985.”
Predsednik sveta KS Štefan HARKAI1. r.
STRAN 17 VESTNIK, 12. APRIL 1984
MHRIKO — kmetovalcem, gozdarjem in graditeljem
hid. NAKLADALNIKA (kopalnika) RN — 3a in RN — 2
sprednji TRAKTORSKI NAKLADALNIK tip TN-1 H, TN-2H
Prednja traktorska nakladalnika TN-1 H in TN-2H sta primerna za natovarjanje vseh vrst razsutega tovora. Lopato lahko zame-' njamo z vilami.
Tehnični podatki:
— prostornina zajemalke TN-1 H 0,5 m3 — prostornina zajemalke TN-2H 0,35 m3 — maksimalna višina dviga
TN-1 H	3000mm
— maksimalna višina dviga
TN-2H	2700 mm
— možnost montaže TN-1 H
na traktorje nad 33 kW (45 KS)
— možnost montaže TN-2 H
na traktorje nad 25,7kW(35KS)
zadnji TRAKTORSKI NAKLADALNIK tip ZTN-1
RN-3a in RN-2 sta nakladalnika z dolgoletno tradicijo. Stabilna, a zelo mobilna in vsestransko uporabna, kar jima omogoča široka paleta priključkov za kopanje, nakladanje sena, hlevskega gnoja, železa, peska in hlodov. Montaža kot demontaža sta zelo enostavni, ker sta na nosilno ogrodje vpeta le s tremi zatiči.
Zadnji traktorskT nakladalnik ZTN-1 je enostaven, a praktičen priključek, namenjen kmetovalcem. Za montažo na traktor ne potrebujemo posebnega nosilnega ogrodja. Priključimo ga lahko na vse vrste traktorjev.
Tehnični podatki:
— prostornina zajemalke	0,25 m3
— maksimalna višina dviganja	2250 mm
— širina lopate — vil 800 mm
ENOBOBENSKI VITEL za spravilo lesa tip EKV-3
Tehnični podatki — RN-3a:
— višina dviga
— globina izkopa
— maksimalna teža tovora
— kot obračanja
— možnost montaže na traktorje nad
3,70m 1,80 m
800 kg
360
33 kW (45 KS)
Enobobenski vitel za spravilo lesa EKV-3 montiramo na tri-točkovni priklop. Vanj so vgrajeni stabilizatorji, ki fiksirajo traktor pri delu. Povratna zapora omogoča vleko tovora. Montiramo ga na traktorje nad 22 kW (30 KS) -
\_______________________________________J
-——
Tehnični podatki:
— vlečna sila	3000	kp
— dolžina vlečne vrvi 40 m — teža	145	kg
^RIKO
61310 Ribnica, Lepovče 23; telefon (061) 861-611, 861-132

NK Nafta v prvi zvezni Ugi
Nafta iz Lendave je bila kot prvak republiške lige prvo slovensko moštvo, ki je sodelovalo v zvezni nogometni ligi, in sicer v sezoni 1946/47. Na začetku tekmovanja so lendavski nogometaši dosegali zadovoljive rezultate, kasneje pa so se znašli v hudih finančnih težavah, kajti tekmovanje v prvi zvezni ligi je tudi takrat zahtevalo precej sredstev. Kljub obljubam Nogomelne zveze Slovenije in nekaterih drugih, katere so zanmsili za denarno pomoč le-te niso dobili. Tako seje dogajalo, da so si potovanja na zadnje prvenstvene tekme morali plačevati igralci sami ali pa njihovi ljubitelji. Potovanje na prvenstveno tekmo s Kvarner-jem na Reko je na primer plačal takrat dobro situiran Lendavčan Bela Eppinger. Kljub težavam pa so nogometaši Nafte iz Lendave v prvi zvezni ligi dosegli nekaj dobrih rezultatov. Med uspehe štejejo tesen poraz 0:2 s Partizanom iz Beograda v Lendavi, v moštvu
katerega je nastopalo kar osem državnih reprezentantov. V moštvu Partizana so v Lendavi nastopila znana imena jugoslovanskega nogometa: Glazer, Brozovič, Čolič, Džurdževič, Bobek. Rupnik, Čajkovski (Čik), Palfi, Sereš, Mihajlovič in Atanackovič. Tekmo med Nafto in Partizanom v Lendavi si je ogledalo okrog 3000 ljubiteljev nogometa, kar je bilo za tiste razmere veliko. Poleg tekme s Partizanom pa so nogometaši Nafte igrali solidno tudi proti Hajduku, s katerim so v Splitu tesno izgubili s 3:1, proti moštvu ,,17. oktober” v Nišu, kjer so zmagali z rezultatom 1:0, na srečanju z Budučnostjo iz Titograda v Lendavi, kjer so zmagali Z 2:0, na tekmi s Sarajevom v Lendavi, kjer so zmagali z 2:1, in v Subotici, kjer jih je tesno s 4:3 premagal Spartak, čeprav je Nafta nekaj časa igrala le z devetimi igralci, ker sta bila Stefanec in Tbrbk poškodovana. Kasneje, ko so se srečevati z. vedno večjimi finančnimi težavami, pa so se vrstili porazi in celo katastrofe z rezultatom 9:0. Povedati pa velja, da na nekatere tekme
moštvo Nafte ni potovalo popolno, temveč so nogometaše celo zbirali po raznih krajih, da so lahko na tekmi nastopili s potrebnim številom igralcev, vendar ti po kakovosti niso sodili na tekme prve zvezne lige. Zaradi težav nogometaši Nafte iz Lendave niso odigrali vseh prvenstvenih tekem v prvi zvezni ligi, temveč so predčasno odstopili. V moštvu Nafte, ki je doseglo uspehe v prvi zvezni Ugi, pa so nastopali: Stefanec, Gerenčar, Vogrinčič, Tbrok, Vidak I, . Hegeduš, Božič, Kerčmar, Šiftar, Lukšič in Simonka. Igrali pa so še: Boldižar, Horvat in Vajda. V sezoni 1946/47 je bil vrstni red moštev v prvi zvezni nogometni ligi naslednji. 1. Partizan {prvak) 47 točk, 2. Dinamo 42, 3. Crve-na zvezda 39, 4. Hajduk 36,5. Metalac 29, 6. Spartak 28. 7. Lokomotiva 24, 8. Pobeda 22, 9. Kvarner 21, 10. Budučnost 20, 11. Ponziana 20, 12. Železničar 18, 13. ,,14. oktober” in 14. Nafta 9 točk.
{nadaljevanje)
KARČI VIDAK — dolgoletni nogometaš Nafte iz Lendave. Bil je steber obrambe Nafte in dober povezovalec igre, ki je vrsto let navduševal ljubitelje nogometa.
NOVO!
Cenjenim strankam sporočam, da sem preselila kozmetični salon s Kocljeve 2 (Dom tehnike) v nove prostore na Lendavsko 19.
Zaupajte nego obraza z najsodobnejšimi pripomočki
KOZMETIČNEMU SALONU
RENATA MENHART
Murska Sobota, Lendavska 19, tel.: 21-234
Nogometaši Nafte na Bledu leta 1946.
INA NAFTA LENDAVA
Delovna skupnost skupnih služb
Na osnovi 12. — 18. člena pravilnika o delovnih razmerjih vabimo k sodelovanju kandidate za opravljanje del in delovnih nalog
PRAVNIK I
— 1 izvrševalec
Pogoji za opravljanje del in delovnih nalog:
1.	Končana pravna fakulteta — z opravljenim pripravniškim izpitom
ali
2.	Končana pravna fakulteta — pripravnik
Kandidati pod točko 1 sklepajo delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev, pod točko 2 za določen čas, čas opravljanja pripravniškega staža.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite na kadrovsko službo INA Nafta, Lendava, Rudarska cesta 1.
Nogometno moštvo Mure iz Murske Sobote, ki je v sezoni iv47/4l> osvojilo naslov prvaka v drugi slovenski ligi. Stojijo od leve: Babič, Klepec, Bencik, Zelko, Vrtarič, Žižek, Sečko in Horvat. Čepjjo: Cve-tič, Kološa, Klanjšček, Š. Norčič in L. Norčič.
OBČINA MURSKA SOBOTA
razpisuje
dražbo
za prodajo najdenih koles z motorjem, moških in ženskih koles ter nekaterih drugih predmetov (zlatnina, ure).
Prodaja bo v soboto, 21. aprila 1984, s pričetkom ob
9. uri na dvorišču bivšega doma ostarelih v Rakičanu.
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 19
HIDRAVLIČNI VLEČENI
NAKLADALNIKI
IMP
DVIGALO
DN 6 - najmanjši nakla-
traktor
moči
ze
9 kW. Lahko ga poganja tudi elektromotor moči
4 kW. Oprema po naročilu.
dalnik v družini. Vleče ga
lahko	—2i
PROIZVAJA IN PRODAJA
IMP TOZD SKIP, n. sol. o. 61210 LJUBLJANA. Celovška 479, telefon 061/52-861, 51-277, telex: 31473 yu skip
■Z V*-


TP
800
TRAKTORSKI PRIKLJUČEK
ZA SPRAVILO POLJŠČIN
TP 800 je poljedelski in komunalni stroj izvirne lastne konstrukcije in proizvodnje IMP-SKIP Ljubljana. Stroj lahko priključimo na vsak traktor moči nad 30 kW. Namenjen je za opravila v kmetijstvu in drugih panogah, za nakladanje kosovnih ali razsutih materialov.
TEHNIČNI
PODATKI
nosilnost 800 kg skupna teža 2200 kg teža uteži 900 kg višina dviga 4,26 m doseg lopate 5,73 m globina izkopa 2,53 m
širina 2,1 m rotacija 228 stopinj rezervoar hidr. olja 60 litrov
PRIKLJUČNA ORODJA STROJA:
dvodelna zajemalka košara za peso vile za gnoj
rovokopač
klešče za les
kavelj za dviganje bremen
UNIVERZALNI HIDRAVLIČNI TRESALNIK HT-83
Glede na namembnost ie naprava kombanjski tresalnik sadja za industrijsko predelavo. Načrtovana je kot traktorski priključek, vendar z lastno hidravlično napravo in krmilnim mehanizmom za krmiljenje posameznih delovnih sklopov.
Glavna delovna opravila otresanje, pobiranje in odstranjevanje listja ter spravilo plodov — so mehansko združena v enovito samodejno celoto. Ena bistvenih prednosti hi-draviičneo« tresalnika HT-83 je zmožnost njegovega hidravličnega vibratorja, da spreminja frekvenco in amplitudo. To zagotavlja najboljše delovne učinke pri delu z različnimi vrstami (višnje, češnje, slive, olive, bresKve, orehi, Jaoolka, hruške itd).


TEHNIČNI
PODATKI:
maksimalni doseg maksimalni dvig maksimalna globina dolžina stroja širina stroja kolotek
višina pri transportu
DN 14 — izredno robusten nakladalnik, primeren za vsa zahtevna dela v kmetijstvu in drugih panogah. Oprema po naročilu.
TEHNIČNI
PODATKI:
maksimalni doseg maksimalni dvig maksimalna globina dolžina stroja širina stroja kolotek
višina pri transportu
5000 mm
4500
1850
2600
2100
1800
2500
mm mm mm mm mm mm
6000 mm
5550 mm
2600
3000
2150
1800
3000
mm mm mm mm mm
dolžina pri transportu dimenzije koles — plaščev kot obračanja 360 stopinj moč elektromotorja maksimalna nosilnost dvižne roke teža stroja (z betonsko protiutežjo/ delovni pritisk
dolžina pri transportu dimenzije koles — plaščev kot obračanja 360 stopinj moč elektromotorja
maksimalna nosilnost dvižne roke teža stroja (s protiutežjo)
delovni pritisk
HIDRAVLIČNI NAKLADALNIK JE NAMENJEN RAZNIM OPRAVILOM V
STVU IN DRUGIH PANOGAH. TA SO:
— nakladanje in razkladanje trdnih in razsutih materialov, kopanje mehkih in trdih tal, dviganje in spuščanje bremen itd.
Pogon je možen na dva načina:
— s pomočjo traktorja prek kardanske gredi.
DODATNA OPREMA STROJA VSEBUJE:
— dvodelno zajemalko,
— košaro za peso,
— vile za gnoj,
— kopalnik, — klešče za les,
4600 mm 10/75-15 brezkončen
4 kW
6 kN
15 kN
140 bar
5000 mm 11,5/80-15 brezkončen
5,5 kW
1,4 kN
29 kN
140 bar
KMETIJ-
— kombinirano, prek traktorja ali elektromotorja, priključenega na električno omrežje. Slednji pogon priporočamo ker je najoptimalnejši, če je na dosegu električno omrežje.
— kavelj za dviganje bremen,
— zaščitno kabino,
— bočno hidravlično opornico,
— centralno hidravlično opornico, — elektromotorni pogon stroja.
PROIZVAJA IN PRODAJA:
IMP
EMOND n. sol. o., Tozd DVIGALO, n. sol. o.,
elektro, montaža, oprema, naprave, dvigala
61231 LJUBLJANA-ČRNUČE, Pot k sejmišču 32, p. p. 012 telefon 061/347-161
imp
STRAN 20
VESTNIK, 12. APRIL 1984
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. aprila
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Pet najboljših ta teden ..., 16.30 — Aktualno v petek, 13. aprila (mladinska rubrika, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
1
8.50 TV v šoli: TV koledar, Zakaj, zakaj, Nemščina, Odmor, Glagolica, Poročila 10.35 TV v šoli: Zgodovina: Doba katedral, Risanka, Iz naših krajev-Vranje, Elektronski računalniki, Risanka, C. Baudelaire, Po Sredozemlju: Genova (do 12.30) 17.20 Poročila 17.25 Čez tri gore: Šentjernejski oktet 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Turizem—Možnost in priložnost: Turistični delavci imajo srečo, da prodajajo usluge 19.00 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Včeraj za jutri: Slana hladne vode, dokumentarna oddaja 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Ne prezrite 20.50 Ura z Agatho Christie, angleška nanizanka 21.45 TV dnevnik II 22.00 Fant z zelenimi lasmi. ameriški film
Oddajniki II TV mreže: 20.00 In kam gre glasba ... 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Porota, dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Charley Bubbles, angleški film (do 23.35) TV Zagreb I program:	v
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.40 TV v ] šoli. 17.40 Poročila. 17.451 Vrtoglavci. 18.15 TV koledar. I 18.25 Kronika reških občin. I 18.45 Sola zelenega načrta. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Clochmerle. 21.00 Zabava vas Džordže Balaše-vič, 21.45 Dnevnik. 22.00 Kultura srca.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec. 17.30 Risanka. 18.00 Panoptikum. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Stari.
TV MADŽARSKA
8.10 in 15.00 Šolska TV. 9.55 Kratki filmi: Gora v morju; Okrasni predmeti; Klic po vodi. 16.55 Poper, pon. 17.55 Naš vrt, paše dvorišče. 18.15 Poročilo z zasedanja Skupščine. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.10 Pesmi in plesi iz SZ. 21.10 Srečanje v petek. 22.20 Umetnina tedna. 22.25 Glasbeni film. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Oprta meja — informativna oddata v slovenskem jeziku — Videoteleks, 1630 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 Tv poročila, 17X15 Tv šola, Mala Hexy — lutke, Žetev — dokumentarec iz serije Veliko morje — prvi del, Grump — hudičev čarovnik — risanka, 18.00 Rumpolova vrnitev — televizijski film iz serije Rumpole, 1850 Risanke, 1930 Tv dnevnik stičišče, 1950 Deset minut glasbe, 20.00 Aktualna tema, 2030 Horizont — film — Igrajo: Jacques Porrin, Macha Meril, Monique Meli-nard — režija: Jacques Rouffio, 22.05Turistični televizijski atlas, 22.25 Tv dnevnik vse danes, 2235 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 14. aprila (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti, Naš nasvet), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21:232)
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila 8.05 Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu 8.25 Ciciban, dober dan: Letališče 8.40 Meseček, otroška serija TV Beograd 9.10 S. Pregl: odprava zelenega zmaja — Odhod, mladinska nadaljevanka 9.40 Glasba za kitaro 10.10 Spoznavanje naše naravne dediščine: Pohorje 10.40 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija 11.30 Včeraj za jutri: Prešer-nijada, dokumentarna serija 12.00 Ljudje in zemlja — ponovitev 13.05 Poročila (do 13.10) 17.00 Poročila 17.05 Ribiči iz Moorhovda, vzhodnonemška nadaljevanka 17.55 Intervju, TV film — ponovitev 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Z jasnega neba angleška dokumentarna serija 19.00 Risanka 19.15 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Najvišja karta, italijanski film 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Zrcalo tedna 22.25 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb 23.10 Poročila
Opomba: PJ v košarki — 1. tekma III. kola končnice — ob 20.00
8.50 TV v šoli. 16.25 Sedem TV dni. 17.00 Poročila. 17.05 TV koledar. 17.15 Naša večna modrost. 18.00 Podij. 18.30 Kulturna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Velika ukana. 21.50 Dnevnik. 22.05 Nični žep.
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Fant z zelenimi očmi (film). 12.10 Nočni studio. 13.15 Poročila. 14.25 Romanca v molu (film). 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Poročila. 17.05 Rezljamo skupaj. 17.30 Skrivnostne globine. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Stavimo, da . . ., 22.05 Šport. 23.05 Evina hčer.
TV MADŽARSKA
8.05 Naš ekran. 8.25 Za otroke. 10.55 Ponovitve: Družina Laurent; Avto moto šport; Navzkrižno vprašanje. 16.10 Obiskovalci, sci-fi serija. 17-05 Računalnik, 2. del. 17.45 Objektiv. 18.35 Diagnoza, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Štirioglati krog, veseloigra. 21.10 Ibu-sov maraton. 21.50 Policija se zahvaljuje, italijansko-nem-ški film. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER
15.30 Horizont, film, 17.00 Košarka, 18.30 Dokumentarni film, 19.30 Dnevnik 20 00 Francija v šansonu, 20.30 1 alKa po sili, film, 21.00 Dolgo iskanje, 22.00 TV dnevnik, 22.10 Nočni film.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj, meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Ob dnevu železničarjev, kmetijska oddaja, humo-ristično-satirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.20 Poročila, 9.25 Živ žav, otroka matineja, 10.15 Modro poletje, španska otroškananizanka—ponovitev, 10.45 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka, 11.40 625, oddaja za stik z gledalci, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 15.40 Poročila, 15.45 Mostovi, 16.15 Športna poročila, 16.30 Doma pred temo, ameriški film (ČB), 18.40 Gimnastika —-Ljubljana 84, reportaža, , 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio novoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 S. Karanovič—M. Marino-vič—A. Horton: Nekaj vmesnega, nadaljevanka Tv Beograd, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 športni pregled, 21.20 Portret Bratka Krefta, 21.45 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
15.30 Nedeljsko popoldne, 17.05 Bleščanje, ameriški film, 18.55 Risanka, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Modrost telesa, dokumentarna serija, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Raskeno-vi, švedska nadaljevanka (do 22.10).
TV ZAGREB
10.20 Poročila. 10.30 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan. 13.50 Dobri znanci. 14.30 Modro poletje. 15.30 V nedeljo. 17.20 Golo mesto (film). 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Nekaj vmesnega (serija). 21.00 Športni pregled. 21.30 Pet let pozneje. 22.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
11.00 Šport. 12.00 Tiskovna ura. 13.00 Vzgojna oddaja. 13.30 Poročila. 15.00 Whitewater Sam (film). 16.30 Burleska. 16.45 Risanka. 17.10 Oddaja o baletu. 17.40 Celadek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Avstrijska ljudska glasba. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Čarobna gora (TV drama). 22.10 Nočni studio. 23.15 Cas za liriko.
TV MADŽARSKA
7.55 Spored za otroke. 10.55 Honved-Csepel, košarka. 14.25 Madžarska glasba v Franciji. 15.20 Spored prihodnjega tedna. 15.50 Ka-rambol, madžarski film. 17.35 Derkovits, filmski portret. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Hitchockova serija: V senci suma, amer. film. 21.55 športna poročila. 22.05 Družabna igra. 22.45 Poročila.
TV KOPER
ioV'd?° ponovitev, 9.00 Risanka, 19.3^ Tednik, 19.45 Visok pritisk, 20.30 Serenada za groš, film, 22.00 Boks 23.00 Kultura, 23.30 Džez na ekranu.
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 16. aprila (šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
8.50 Tv v šoli: Tv koledar, Povej mi, povej Češčina, Madžarščina, Ustvarjalne igre, Ustno izročilo, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Tv berilo, Risanka, Angleščina, Stanko Šefic, Risanka, Velikani športa ih olimpijske igre (do 12.30), 16.50 Poročila, 16.55 Jole, Jole, otroška serija Tv Titograd, 17.25 Vojaški poklici, oddaja Tv Beograd, 18.25 Podravski obzornik, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Zravo, mladi, 19.15 Risanka, 19.25 Cikcak, 19.24Tvin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 G. Radanowicz—F. Rueb: Šepavi Alojz, švicarska Tv drama, 21.05 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti, 22.05 Tvdnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Slovenske ljudske pravljice: O pustu, 18.00 Zgodovinska pripovedka: Mezopotamija—Egipt, izobraževalna serija, 18.45 Glasbeni album, 19.00 Telesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Zagrebška panorama. 21.05 Zabava vas skupina »Pozdravi« — ponovitev, 22.00 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka (22.50).
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Slovenske pravljice. 18.00 Pravljice. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika siških občin. 18.45 Zdravo mladi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Divja gos (drama). 22.05 Izbrani trenutek. 22.10 Paralele. 22.40 En avtor, en film. 22.55 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
_ TV AVSTRIJA
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Whitewater Sam (film). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Poročila. 15.00 Herku-lesovo maščevanje (film). 16.30 Dok. film. 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec'. 17.30 Pasje zgodbice. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Fauna Iberica. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Smileyevi ljudje. 22.10 Oko v vesolje.
Drugi program
17.30 Kreta zibelka Evrope. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Heidi. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Zlati časi. 21.15 Cas v sliki. 21.45 Schilling. 22.10 Gmajna (film).
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
TV KOPER
14.00 in 16.00 Odprta meja, 17.00 Poročila, 17.05 TV šola, 17-30 Serenada za groš, film, 19.00 Športni pregled. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Človek in zemlja, dok. film, 20.30 Monrojevi, tv film, 21.20 TV dnevnik, 21.30 Plesni korak: Satan II. del, 22.00 Nočni film.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 17. aprila ( gospodarska tema. Iz naših krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8,50 Tv v šoli: Tv koledar. Bitka na Suteski, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Pred-stavljamovam ... OdSubo-tice do Novega Sada, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Rastline z okusom po mesu, Risanka, Svet, v katerem živimo, Tehniška ustvarjalnost mladih, Risanka, Glasbeni pouk: Klivir, Govorni jezik (do 12.30), 16.25 Šolska Tv: na robu večnosti, dokumentarna oddaja iz niza Vesolje, 17.25 Poročila, 17.30 Slovenske ljudske pravljice: O treh labodkah, 17.50 MPF Celje 83: Mladinski pevski zbori:— 3. oddaja, 18.25 Gorenjski obzornik, 18.40 Mali svet: Kako nastane slikanica, otroška oddaja, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak,, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ch. Dickens—D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicho-lasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka, 20.55 Propagandna oddaja, 21.00 Mednarodna obzorja, Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Mladi talenti, zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 PJ v košarki — 2. tekma 3. kola končnice, prenos, v odmoru propagandna oddaja in ob 20.45 Žrebanje LOTA, 21.30 Zagrebška panorama,
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika osijeških občin. 18.45 Mladi talenti. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 V žarišču. 20.55 Vlak se je ustavil (film). 22.35 Dnevnik.
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.15 Zlati časi. 11.05 Risanka. 11.20 Šport v ponedeljek. 12.10 Avstrija v sliki. 12.35 Schilling. 13.00 Poročila. 15.00 Največja Herkuleso-va zmaga (film). 16.25 Dok. film. 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec. 17.30 Tudi hec mora biti. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Notranjepolitična oddaja. 21.15 Vincent, Francois, Paul in drugi (film).
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.40 Šolska TV. 10.05 Po sledeh vladarja, sovjetski film. 16.25 Filmarji, pozor! 17.00 Gremo se gledališče, 6. del. 18.00 Športni muzej; Istvan Toth-Potya, in memoriam. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družina Laurent, 8. del nemške nanizanke. 20.55 Studio 84, kulturni tednik televizije. 2.1.55 Ponujam; narodnemu gospodarstvu. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 in 16.00 Odprta meja, | 17.00 Poročila, 17.05 TV šola, | 18.00 Monrojevi, film, 19.30 TV . dnevnik, 19.55 Košarka, 21.30 I Morilec ob zori, film, 23.00 TV I dnevnik, 23.10 Maček pod čela- I do, nadaljevanka.	9
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 18. aprila (gost v živo: Kam na dopust?, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli: Tv koledar, Majhna delavnica, Morje in človek. Odmor. Ivo Marinkovič, Notranja čistoča organizma, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Biologija: Nevretenčarji. Risanka, Svečano kosilo, Kak6 z denarjem, Risanka, Tek je najstarejši šport, Baletni upi (do 12.30), 17.50 Poročila, 17.55 Pede-
njžep, obzornik.
18.25
18.40
Zasavski
Mozaik
kratkega filma: Zabrisan spomin, francoski film, 19.10 Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Senca zemlje, tunizijski film, 21.30 Tv dnevnik II, 21.40 Omizje
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Taktu — zgodbe starega Eskima, otroška oddaja, 18.15 Poklicna usmeritev, izobraževalna serija, 18.45 Supermarket, humoristično glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Onkraj Somraka, zabavna oddaja, 21.05 Zagrebška panorama, 21.20 Koncert v galeriji srbske akademije znanosti in umetnosti, 22.05 Širje glavni objekti kulture: Arhiv Hrvatske (do 22.35)
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Zgodbe starega Eskima. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika karlovških občin. 18.45 Supermarket, 1. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba — oddaja o filmu — Dva jezdeca (film). 22.45 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.15 Veliki Wallendas (film). 11.45 Eskimov prvi lov. 12.15 Notranjepolitična oddaja. 13.05 Poročila. 15.00 Herkules, junak Kartagine (film). 16.15 Reportaža. 17.00 Poročila. 17.05 Lutke. 17.45 Čebelica Maja. 18.00
18.30
19.00
Pisarniške zgodbe.
Družinski magacin.
Avstrija danes. 19.30 Cas v
sliki. 20.15 Čarobna gora (drama). 22.05 Šport.
Drugi program
17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Heidi.,18.55 Lutke. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Simpl-revija. 21.15 Cas v sliki. 21.45 Kulturni žurnal. 22.30 Umetnine.

TV MADŽARSKA	TV MADŽARSKA
8.35 in 15.00 Šolska TV. 9.50 Ponovitve: Delta; Veliki prometni zastoj v Ameriki. 16.20 Prometna varnost: Tudi otrok potuje. 16.35 Siromaki, madžarski film. 18.05 TV ogledalo, zabeležka dr. Tamasa Szecska. 19.30 TV dnevnik. 20.00 ZTE—Vasas, prvenstvena nogometna tekma iz Zalaegerszega. 21.55 Se vnuki bodo videli, 1. del.
22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 in 16.00 Odprta meja, 17.00 Poročila, 17.05 TV šola, 17.30 Morilec ob zori, film, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kulturna panorama, 20.30 Nogomet: Romunija: Jugoslavija, 22.00 TV dnevnik 22.20 Venezuelske pesmi in plesi.
16.00 — Glasba skozi stoletja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 19. aprila (kultura, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
8.50 Tv v šoli: Tv koledar, Športi, poklici in plavanje; Jedro in kromosomi celic, Otroci ustvarjajo, Predstavljamo vam ..., Poklicno usmerjanje, Poročila, 10.35 Tv v šoli: Kemija: Kalij in natrij. Risanka, Izobraževalna reportaža, Risanka, Vzgojitelj, Govorni jezik (do 12.20), 16.45 Šolska Tv: na robu večnosti, dok, oddaja iz niza vesolje, 17.45 Poročila, 17.50 Igrajmo se gledališče: Živeloje ..., 18.25 Dolenjski obzornik, 18.40 Obramba in samozaščita, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19,57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 J. Prebble—K. Taylor: Borgijci, angleška nadaljevanka, 21.50 Tvdnevnik II, 21.55 Celovec-—Ljubljana,
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Smogovci, otroška serija, 18.15 Znanstveni razgovori, 18.45 Želeli ste — poglejte, poučno zabavna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Umetniški večer, 22.30 Zagrebška panorama (do 22.40)
TVZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.55 TV v šoli. 17.40 Smogovci. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika splitskih občin. 18.45 Želeli ste — glejte. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter. 21.05 Berači in sinovi. 22.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.45 Šport. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Poročila. 15.00 Optimisti. 16.45 Morski pes. 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec. 17.30 Levo od pingvinov. 17.55 Spanček Za-spanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Bahc (TV film). 22.00 Ljubljana—Celovec.
Drugi program
16.55 18 ur do usmrtitve. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Heidi. 18.55 Lutke. 19.30Cas v sliki. 20.15 TV križanka. 21.15 Cas v sliki. 21.45 Klub 2.
/0 ljubljanska banka
Pomurska banka
8.30 in 15.00 Šolska TV. 9.50 Kakor vam drago, TV film po Shakespeareu. 16.45 Naš človek, 3. del nemške nanizanke. 17.45 TV borza. 18.30 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.45 Panorama, svetov-nopolitični magazin. 21.45 Umetnina tedna: Istvan Csok: Sirote. 21.50 Štejem le vesele trenutke. 22.50 TV dnevnik.'
TV KOPER
14.00 in 16.00 Odprta meja, 17.00 Poročila, 17.05 TV šola, 17.30 Džez na ekranu, 18.10 Hamletova skrivnost, tv film, 19.30 Poročila, 19.50 Z nami pred kamero, 20.30 Rumpolova vrnitev, film, 21.20 Turistični vodič. 21.30 TV dnevnik, 21.40 Video mix.
VESTNIK, 12. APRIL 1984
STRAN 21
tedenski koledar
PETEK, 13. april — Ida SOBOTA, 14. april — Valerij NEDELJA, 15. april — dan železničaijev
PONEDELJEK, 16. april -Bernardka
TOREK, 17. april — Rudolf SREDA, 18. april — Konrad ČETRTEK, 19. april — Ema
prodam
GROBNICO NA POKOPALIŠČU V MURSKI SOBOTI po zelo ugodnih pogojih prodam. Telefon (069) 21-868 — od 19. do 20. ure. M-1415
RENAULT-4, letnik 1979, ugodno prodam. Gornja Bistrica 124. M-1441
MEŠANI GOZD, 35 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-1420
KOSILNICO, diesel, in obračalnik prodam. Zdenko Vogrinec, Zg. Kamenščak 7, p. Ljutomer. In-232 GRADBENO PARCELO s sadovnjakom, veliko 1 ha, oddaljeno približno 8 km od Murske Sobote, prodam. Kučan, Kupšinci 18, telefon 24-381. In-231 ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Alojz Osterc, Kokoriči 25, 69242 Križevci pri Ljutomeru. In-226
ŽIČNE MREŽE ZA STOJIŠČA V BOKSIH za pujske, 21 kv. m., velike 13 krat 1,40 m, prodam. Zvonko Kermek, Robadje 75, 42312 Štrigova. In-225
CITROEN GSX 1,2, letnik 1978, registriran do januarja 1985, prevoženih 77.000 km, prodam. Informacije v soboto in nedeljo. Svetanič-Kurjejek, Murska Sobota, Lendavska 6. M-15I2
GUMI VOZ, 16-colni, z železno konstrukcijo in vrtljivim kolesom, zaganjač, 24 V in GREIFER HEROSVINDE za seno, naprodaj. Murski Petrovci 15. n. Tišina M-DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI (nad trgovino Borovo), prodam. Informacije od 15. do 18. ure. Naslov v upravi lista. M-1522
MLADO KRAVO s teličkom prodam. Gornja Bistrica 85. M-1523 ZASTAVO 750 prodam. Jože Slavič, Beltinci, Na Kamni 1. M-1508 RENAULT 6 TL 1100, tudi po delih, prodam. Jože Kurbus, Šratov-ci 18. M-1305
TRAKTOR STEYR, tip 190, 36 KS, prodam ali zamenjam za tip 188 s koso ali za zetor 25. Križevci v Prekmurju 59. M-1524 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Predanovci 42. M-1527 MERCEDES 1620 (z delom) prodam. Hozjan, Trnje 101, Črenšov-ci. M-1528
SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Bakovci, Mladinska 31. M-1529
BARVNI TELEVIZOR GORENJE in termoakomulacijsko peč, 6 KW, prodam. Hanžekovič, Veržej 249, popoldne. M-1531 GASILSKI KOMBI BUS TAM 2000 prodamo 15. aprila. Prodaja ob 10. uri pri Gasilskem domu v Veščici. M-1532
DVE KRAVI, stari 3 in 6 leti, breji štiri mesece, prodam. Lucova 13. M-1533
SENO PRODAM. Tropovci 61. M-1534
BOJLER ZA CENTRA.LNO PEC, nov, prodam. Noršinska cesta 1, Murska Sobota. M-1535
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 4. M-1538
BARVNI TELEVIZOR GORENJE SELECTOMATIC PRODAM. Kajuhova 68, telefon 23-121. M-MM
avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
KMETIJO S STANOVANJSKO HIŠO in gospodarskim poslopjem po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-1539
MAJHNE PUJSKE PRODAM. Jug, Petanjci 5. M-1540
GOZD (les primeren za ostrešje), 34 arov, in kosilnico ROTAKS prodam. Stanjevci 85. M-1546 MOPED, s tremi prestavami, na novo registriran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-1548
ROČNO SLAMOREZNICO in ZABOJ ZA PREVOZ SVINJE prodam. Noršinci 15. M-1549 PREVOZNI ČEBELNJAK za 60 AŽ panjev z A testom prodam. Telefon (069) 23-538. M-1550 GOLF PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1551
TOVORNI AVTO TAM, kiper, motor letnik 1976, registriran do avgusta, ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto. Skakovci 70. M-1552
ASCONO A-16 PRODAM. Petanjci 107/A. M-1553
ŽENSKI PLAŠČ PERZIJANER št. 50, v dobrem stanju, prodam. Telefon: 24-652. M-1556
10 GRAMOV ZLATA ZA ZOBE PRODAM. Telefon 21-968. M-1557
KVALITETNO VINO PRODAM. C .nji Petrovci 43. M-1558 ZASTAVO 101, letnik 1975, v celoti obnovljen, prodam. Jakob Klemenčič, Rihtarovci 4, p. Radenci. M-1559
SENO in VIVA VAUXHALL 1300 NAPRODAJ. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M-1560
Obveščam javnost, da opravljam vsa
ELEKTROINŠTELATER-SKA DELA hitro in kakovostno.
Martin Tratnjek elektro mehanika — elektro inštalacija
Turnišče
DVE OTROŠKI POSTELJI Z VGRAJENO PISALNO MIZO in predalom za perilo ugodno prodam. Gomboši, Trg svobode 10, Gorn ja Radeona. telefon 74-407.
M-1561
NOVO POLOSOVINO ZA KOMBI IMV (1600—2200 D), batne obročke in ležaje STD za TAM 110 (motor 413 L) ter zaganjač BOSČH 12 V za TAM, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan pri Janezu Novaku, Murska Sobota, Cankarjeva 19, telefon 22-711.
M-1562
AUDI 100 LS in OPEL REKORD prodam po delih. Naslov v upravi lista. M-1565
PARCELO Z GRADBENIM DOVOLJENJEM, 5,03 ara, v Murski Soboti, Naselje 14. divizije, prodam. Boris Goldinski, Murska Sobota, Gregorčičeva 16, telefon 23-262. M-1567
HLEVSKI GNOJ PRODAM. Ka-movci 52, p. Dobrovnik. M-1569 MALE PUJSKE PRODAM. Sata-hovci 13. M-1570
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Bakovci, Panonska 16, telefon 76-102. M-1571 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIND 2 d, 2,25 KW, prodam. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista. M-1572
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in preprogo veliko 2,5 krat 3,5 m, dobro ohranjeno, prodam. Ludvik Papič, Murska Sobota, Cankarjeva 14. M-1573 HRASTOVO SPALNICO (mizarsko delo) prodam. Rankovci 48. M-1574
SENO PRODAM. Bakovci, Zvezna 7. M-1575
ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS in ojačevalec 2 x 50 z zvočniki 2 x 80 prodam. Ivanci 33. M-1576
PRALNI STROJ in televizor GORENJE, črno-beli, prodam. Bra-tonci 57. M-1577
TELICO, visoko brejo, prodam. Naslov v upravi lista. M-1578 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Tišina 56. M-1579
DVOBRAZDNI OLTOV PLUG in brano (ljutomersko) prodam. Časar, Markovci 10. M-1580 TRAKTOR URSUS, mali, s koso in jermenico prodam. Naslov v upravi lista. M-1581
TRIFAZNO VODOVODNO ČRPALKO PRODAM. Murska Sobota, Zorana Velnarja 33. M-1584
FORD TAUNUS 12 M in skedenj Ugodno prodam. Beznovci 20, p. Bodonci. M-1585
AUDI 80, letnik 1973, prodam. Strukovci 29. M-1586
DVA OVNA IN OVCO PRODAM. Ropoča 60, p. Rogašovci. M-1587
SENO in ŠKODO 1000 MB, tudi po delih, prodam. Polana 38, p. Puconci. M-MM
NOVO HIŠO, vseljivo, in nekaj arov zemlje prodam. Naslov v upravi lista. M-1588
NESNICE, mlade jarkice, pasme HISEX, rjave, stare tri mesece, navajene že na vso domačo hrano, iz vrst najboljših pasem nesnic, prodajam. Dobite jih vsak dan, tudi v soboto in v nedeljo, po zelo ugodni ceni. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska gora. In-220 TELICO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Franc Suhač, Berkovci 33, p. Križevci pri Ljutomeru. In-222
AMI 8, registriran do konca leta, obnovljen, po ugodni ceni prodam. Stanko Šterman, Veržej 81/A, p. Veržej. In-221
ZASTAVO 101, v dobrem stanju, prodam. Bakovci, telefon 76-050. M-1589
RAZTEGLJIV KAVČ z dvema foteljema prodam. Čenar, ŠO-PING, telefon 21-486 — zvečer. M-1590
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO PRODAM. Brezovci 64. M-1591 TELICO, staro 12 mesecev, prodam. Vaneča3. M-1592
MEŠANI GOZD (bor, bukev) NA GORIČKEM PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1594
KOMBI IMV 1600 FURGON, nosilnost 1500 kg, sedeži 4 in 1, prodam ali zamenjam za gradbeni material. Ogled na tržnici v M. Soboti. M-1595
KAKOVOSTNO SENO, kabino za traktor 1MT 558 ter gume (50 x 20 in 170 x 14), prodam. Kuronja, Neradnovci 9. M-1596
ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do decembra 1984, prodam. Herman Huber, Matjaševci 33. M-1597
KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, prodam. Petanjci 114. M-1598
PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Pordašinci 18, p. Prosenjakovci. M-1598 a
VW, letnik 1965, po delih ali samo motor prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 44. M-1599 ZASTAVO 101 NUJNO PRODAM. Telefon 21-600, interna 33. M-1600
GOZD in TRAVNIK NA VANE-ČI, 35 arov, primerno za vikend, v bližini elektrika, prodam. Naslov v upravi lista. M-1603
TELICO ali kravo, brejo pet mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-1604
MALE PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Lutverci 22. M-1606 FIAT 125 P, letnik 1982, prodam. Fikšinci 23. M-1607
RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Jurij 15/A, telefon 78-602. M-1607 a
RABLJENE JOGI VLOŽKE POCENI PRODAM. Marija Groznik, Rožički vrh 33/A. M-1608
SOD ZA GNOJNICO, 1000 1, prodam. Sebeborci 112. M-1609 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE EMO CENTRAL 20 z radiatorji, novo, ugodno prodam. Ogled v soboto in v nedeljo. Naselje 14. divizije 38. M-1613
GOLF, star dve leti, prodam ali zamenjam za novejšega, diesel, z doplačilom. Bogojina 56. M-1610
DVODELNE IN TRIDELNE OKNA PRODAM. Puconci 72. M-1612
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 53. M-1615
MOTORNO KOLO MZ 150 TS, dobro ohranjeno, prodam. Šalovci 93. M-1616
OSEBNI AVTOMOBIL OPEL REKORD 1700 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1620
MEŠALEC ZA BETON, nov, in otroško kolo prodam. Plitvica 28, p. Apače. M-1621
PRIKOLICO, 5 t, za tovorni avto ali traktor, prodam. Naslov v upravi lista. M-1622
MOPED APN 4 PRODAM. Rankovci 47, p. Tišina. M-1623
' VINO (traminec), letnik 1983, 400 1, prodam. Kličite v popoldanskem času po telefonu 74-556. GR-100 ŠTIRI KUHINJSKE ELEMENTE, kromirano korito, električni štedilnik, mizo in klop, prodam za 15.000 din. Radenci, Kapelska cesta 28. GR-102
FORD ESCORD 1100, letnik 1971, v voznem stanju, ugodno prodam. Milan Kramberger, Ledinek 25, p. Zg. Ščavnica. GR-103 STROJNA SKUPNOST KOROV-CI proda 29. aprila NA JAVNI DRAŽBI s pričetkom ob 9. uri ENOREDNI TRGALNIK ZA KORUZO ZMAJ. Dražba bo pri gasilskem domu v Korovcih. M-1624
RENAULT 4 UGODNO PRODAM. Puževci 34. M-1625 STREŠNO OPEKO „FOLC IN B1BER” PRODAM. Petanjci 91. M-1626
2 HA GOZDA V BLIŽINI LJUTOMERA PRODAM. Informacije od 20.—21. ure po telefonu (069) 81-047. M-1627
PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 42. M-MM
ZASTAVO 101, staro šest let, ugodno prodam. Janko Belec, Lukavci 55, p. Križevci pri Ljutomeru. In-235
POSESTVO V RAVNINI ob asfaltni cesti ugodno prodam. Naslov v upravi lista. In-234
ŠKODO Š 100, letnik 1973, in pon-ny ekspres prodam. Informacije: M. Sobota, Gregorčičeva 12/A ali telefon 23-542. M-1628
GS 1,3, letnik 1980, prodam. Telefon 23-245, interna 21. M-1629 ČRNO FANTOVSKO OBLEKO št. 46, skoraj novo, in kombinirano omaro ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1634
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Jožef Rajnar
iz Gradišča 54
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na zadnji poti, mu darovali vence, šopke in v dobrodelne namene. Posebna zahvala zdravnikom, posebno dr. Perkiču in ostalemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, kolektivom Mura TOZD Perilo, Platana in Potrošnik.
Prisrčna hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu ter za ustno in pisno izrečeno sožalje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gradišče, 29. marca 1984
Žalujoči: žena Marija, sinova Feri in Štefan ter hčerka Marija z družinami, sin Alojz z ženo, sestra Terezija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je tiho in za vedno zapustil naš dragi brat in dedek
Razdalje se krajšajo. Gostilna na Hotizi je blizu.
ŽELEZO (4 x 5 cm, dolžina 6 m) in lončarsko okrasje za fasado (34 k. v.), novo, prodam ali zamenjam za drva. Murska Sobota, Cankarjeva 101. M-1630
RENAULT 12 POCENI PRODAM. Sebeborci 130. M-1630 KOMPLETNO 3-FAZNO VODOVODNO ČRPALKO in črno-beli televizor prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 40. M-1631
HLADILNIK, 120 1, prodam. Kristina Koren, Murska Sobota, Stara ulica 10. M-1633
TRAKTOR FERGUSON, 58 KS, prodam. Strukovci 50. M-1636
STANOVANJE PRODAM. Telefon 21-688 — po 19. uri. M-1637 ZASTAVO 126, letnik 1976, prodam. Beltinci, Ravenska 59. M-1638
ZASTAVO 101, letnik 1976 in zastavo 750, obe registrirani, prodam. Kreslin, Črenšovci 7/A. M-1639
SIMCO 1308 GT, 54.000 km, prodam. Borisa Ziherla 21, telefon 22-363. M-1671
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Velika Polana 119. M-1674
TOVORNI AVTO MAGIRUS, 150 KS in TAM 4500, oba kiper ter motorno kolo MZ 150 šport, ugodno prodam. Jože Semen, Velika Polana 39, p. Velika Polana. M-1675
kupim
ENO- ali DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI KUPI ZDOMFC. Informacije: Murska Sobota, Cankarjeva 9. M-1501
TRAKTOR od 35—42 KS s plugom in brano kupim. Spodnja Ščavnica 24, kupim. Spodnja Ščavnica 24, Gornja Radgona. M-1515
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, srednje velikosti, kupim. Telefon: 78-259. M-1541
JERMENICO ZA FERGUSON 35 kupim. Naslov v upravi lista. M-1555
OTROŠKO POSTELJO z jogijem (130 cm), dobro ohranjeno, otroško stajico, chicco stolček ali avto sedež kupim. Telefon 24-750. M-1582
TRAKTOR STEYR, 18 KS in rotacijsko kosilnico 165 kupim. Telefon 069 78-274. M-1611
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ KUPIM. Pince 43, p. Lendava. Ferguson 35 KM menjam za Tomo
Janez Bakan
pismonoša v pokoju iz Beltinec
Vinkovič 30 KM. Gornji Lakoš 123, p. Lendava. Le-138
sobe
SOBO V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI IŠČEM. Telefon: 22-210, int. 243. M-1547
NOVO, LASTNIŠKO, ENOSOBNO STANOVANJE menjam z doplačilom za večje. Naslov v upravi lista. M-1605
SOBO S POSEBNIM VHODOM ALI MANJŠE STANOVANJE V OKOLICI RADGONE ALI RA-DENEC vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-AR OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam samskemu moškemu ali samski ženski, lahko tudi dvema fantoma ali dvema dekletoma. Murska Sobota, Partizanska 50. M-1635
zaposlitve
ŽENSKO ZA ČIŠČENJE KOZMETIČNEGA SALONA, enkrat tedensko, 4 ure v sredo dopoldne ali v soboto, iščem. Plačam 100 din na uro. R. Menhart, Lendavska 19, M. Sobota. M-1564
DVA STAVBNA KLEPARJA V LJUBLJANI takoj zaposlim. Osebni dohodek po dogovoru. Informacije po telefonu 061 263-764. M-MM
ORODJARJA ali kovinostrugarja zaposlim. Plača po dogovoru. Oglasite se po telefonu 77-012.
M-1614
KV AVTOMEHANIKA z odsluženim vojaškim rokom zaposlim. Franc Makoter, Anteja Trstenjaka 17, Ljutomer. In-237
razno
ZEMLJO V MURSKI SOBOTI (1 ha) dam v najem. Matjaševci 42. M-1510
TRAKTOR IMT, prevoženih 85 ur, zamenjam za manjšega. Bra-tonci 143. M-1514
AVTOMEHANIČNO DELAVNICO V OKOLICI MURSKE SOBOTE oddam v najem. Naslov v upravi lista. M-1568
SAMSKI, star 50 let, z manjšo kmetijo, želi spoznati žensko primernih let za skupno življenje. Pismeno ponudbo pošljite na upravo lista. M-1583
Cenjene stranke obveščam, da sem v Lendavi, na Partizanski cesti 37, odprl lokal ,,OPTIKA”. Z veliko izbiro kakovostnih okvirjev in leč se toplo priporočam. Jože Štefa-nec. La-126
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona. Lendava m Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dras ec (direktor m glas ni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec. Gdnter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383: dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470.00 din. polletna 235.00din. letna naročnina za inozemstvo 1. IOO.OO.din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČG P Večer Maribor — p. pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. „
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ali v dobre namene, nam pa.izrekli sožalje.
Posebna zahvala predstavniku KS Beltinci tov. Janezu Senicu in predstavniku PTT podjetja tov. Pintariču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem obeh zborov za odpete žalostinke. Posebna hvala dr. Ivu Čaru za njegovo neutrudno skrb in lajšanje bolečin.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
STRAN 22
VESTNIK, 12. APRIL 1984
Kje si draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 82. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča Terezija Zrim roj. Makovec iz Motovilec
Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovniku od Grada in g. duhovniku iz Šentvida pri Planini za pogrebni obred in poslovilne besede, pevkam za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna hvala 00 sindikata ŽVZ M. Sobota, kolektivu lekarne iz M. Sobote in Petrolu iz M. Sobote za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Motovilci. 27. 3. 1984
Žalujoči: VSI NJENI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
10. marca 1984 nas je v 85. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Ferdinand Vučko
iz Mahovec pri Apačah
Prisrčna zahvala vsem, ki ste našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: sinovi Ferdo, Tone, Kazimir, Ivan, Jože in Ignac ter hčerke Marija, Cilka in Valerija z družinami
ZAHVALA
Ob bolečem dogodku, ko je za vedno zatisnila svoje trudne oči naša ljuba žena, mama, stara mama, tašča in teta
Marjeta Smej
iz Beltinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali vence in cvetje ter v druge namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala medicinskemu osebju za vso pomoč ob njeni težki bolezni. Hvala g. duhovnikom za pogrebni obred, vsem pevcem in govorniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
VSI NJENI
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe dragi Stanko ni. da bi skupaj še bili.
V SPOMIN
4. aprila je minilo žalostno leto, od kar smo izgubili našega ljubega
Stanka Kilronjo
iz Križevec v Prekmurju
Brez tebe je naš dom tih in prazen. Vedno bolj pogrešamo tvoje pridne roke in topel nasmeh. V naših srcih še živiš in boš živel do konca dni.
Hvala vsem, ki se gaspominjate, prinašate cvetje na njegov prerani grob in na njem prižigate sveče.
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v komaj 28. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric
Jože Ritoper
iz Moščanec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem DO Panonija za vso pomoč.
Najlepša hvala vsem govornikom, domači mladini, GD Moščanci, Pečarovci, Dankovci in Kuštanovci, NK Moščanci, SD Moščanci, kolektivu prikrojevalnice TOZD Oblačila DO Mura, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožaje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: ata, mama, brat Štefan, sestra Olga z družino in ostalo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
14. marca nas je nepričakovano v 86. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Štefan Šantauec
iz Vadarec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem.
Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nenadoma in nepričakovano nas je ob skupnem delu v 64. letu starosti zapustila ljubljena mama, tašča in babica
Sidonija Vitez
roj. Kovač iz Predanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku KS Brezovci, duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za ’	odpete žalostinke.	.
Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom in ostalim, ki ste nam v najtežjih trenutkih poskočili na pomoč.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Kje si ljubi oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
27. marca nas je nepričakovano tiho in brez slovesa v 46. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in brat
Rudolf Radošič
iz Ižakovec 132
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno sosedom, ki so nam priskočili na pomoč in nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede, kolektivoma EGM Ljutomer in Rašica TOZD Beltinka, obrtniku Rudiju Poredošu, zdravstvenemu osebju iz Beltinec ter vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Globoko žalujoči: žena Hedvika, hčerka Milena, sin Rudi, sestre in ostalo sorodstvo
Žalujoči: hčerka Irena z možem Štefanom ter vnuka Zdenka in Boštjan
Kje si dragi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nasjev81.letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek m stric
Janez Horvat
iz Beznovec
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,	na njegovi
težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnic p
, ,zadnji poti.	žalostinke, govorniku ob
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete zaios;
odprtem grobu in kolektivu TZV Boris Kidrič iz Maribora.
Žalujoči: hčerka Marjeta z družino, sinova Herman in Franc z družinama, vnuki, pravnuka in sorodstvo	__________
STRAN 23
VESTNIK, 12. APRIL 1984
v besedi in sliki po pomurju
V TURNIŠČU SO OGORČENI
SLOVESNO IZ
KRAJA
Dolga je pot, ki sojo doslej že opravili nosilci kurirčkove pošte v Pomuiju. Z njo so na poti od 23. marca in v tem času so že prehodili ljutomersko, lendavsko in soboško občino, včeraj (v sredo) pa so jo sprejeli pionirji občine Gornja Radgona.
Kot je to že tradicija, so pohiteli iz kraja v kraj, od javke do javke, se ustavljali ob spominskih obeležjih iz NOB, na šolah pa so s skupaj s predstavniki zveze borcev, zveze socialistične mladine Tn dfugih družbenopolitičnih
V KRAJ vrednotam ter pripravljenost take vrednote ohranjati in jih razvijati. Tako je biio tud? ob predaji kurirčkove pošte pionirjev iz lendavske občine svojim vrstnikom iz občine Murska Sobota pri Trajbatje-vi kleti v Strehovskih goricah. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovnih šol Dobrovnik in Bogojina, je številnim pionirjem iz okoliških krajev, borcem in domači spregovorila prvoborka udeleženka NOB v Prekmurju Ela Ulrih-Atena. Obudila je
Proslava pri Trajbarjevi kleti Strehovskih goricah, katere se je udeležila tudi prvoborka Ela Ulrih-Atena. (Foto: F. M.)
organizacij obujali spomin na partizanske kurirje, na borbo naših narodov in narodnosti proti okupatorjem ter hkrati manifestirali svojo pripadnost vsem revolucionarnim
spomine na dogodke iz časa NOB, zlasti pa še na sestanek v Trajbarjevi kleti.
Jože Graj Feri Maučec
KDAJ NOVA LEKARNA?
V mesecu juliju 1982 so v Turnišču odprli sodobno zdravstveno ambulanto. Medtem ko sta zdravnik splošne medicine in zobozdravnik kmalu zatem začela z delom, je lekarna še vedno prazna. Zakaj?
Komisija za tehnični prevzem objekta je ugotovila 1982. leta nekatere napake. Zaradi nestrokovno položenih oziroma zavarjenih toplovodnih cevi je prišlo do izlitja voda, zato pa do poškodovanja zidov. Izvajalec del Gradbenik Lendava se je obvezal, da bo to napako in še nekatere druge popravil, kar je tudi storil. TOZD Pomurske lekarne so z dopisom z dne 13. 9. 1983 obvestile krajevno skupnost Turnišče, da bo lekarna začela poslovati oktobra 1983. To se še vedno ni zgodilo, čeprav jih je krajevna skupnost 20. januarja 1984 opozorila na dano obljubo, 1. marca 1984 pa je za posredovanje zaprosila še izvršni svet skupščine občine Lendava.
Odnos Pomurskih lekarn do Turnišča je nevzdržen! Občani ga upravičeno obsojajo. Dobro se zavedajo, da zdravstvene postaje ne bi bilo moč zgraditi, ko ne bi sami neposredno prispevali denarja. Tako je tovarna Planika dala 1.000.000 dinarjev, občani pa so s samoprispevkom dali 2.350.000 dinarjev. Povsem upravičeno torej kritizirajo neprimeren odnos lekarnarjev, kajti prostor že poldrugo leto ne služi svojemu namenu, čeprav je že opremljen.
Dva sta vzroka, zakaj si Turni-ščani in okoličani želijo čimprejšnje obratovanje lekarne. Prvič zato, ker so jo pomagali graditi s samoprispevkom, drugič pa zato, ker prostor, v katerem je zdaj le-
karna, nujno rabi osnovna šola Turnišče. V njem pa bo šola uredila učilnico za glasbeni pouk in druge interesne dejavnosti. Ustanova je namreč zelo na tesnem s prostori.
Verjetno Pomurske lekarne imajo svoj ,,,upravičeni vzrok”, zakaj odlašajo s preselitvijo Tekalne v nove prostore. Nekaj so jih svojčas tudi naštele. Poleg že omenjenih cevi, ki da so prepuščale vodo, menim, da drugi vzroki niso tako ,,težki”, da zaradi njih ne bi mogli urediti poslovanja lekarne. Na primer to, da ,,v lekarni ni telefonskega aparata, keramične ploščice niso dovolj visoko, steklene površine pri tleh niso zaščitene ... ” Glede na to, da so Pomurske lekarne pozneje (po popolni ali delni?) odpravi pomanjkljivosti obljubile vselitev v oktobru lanskega leta, je toliko bolj nevzdržno odlašanje. Verjetno gre za svojevrstno kljubovanje.
S. Sobočan
Skoraj 40 tekmovalcev Tokratni gostitelji radgonskega občinskega tekmovanja so bili mladi z apaške OŠ Karel Destovnik Kajuh. V sodelovanju z OK ZSMS so prireditev uspešno pripravili, izkazali pa so se tudi mladi tekmovalci. Med osnovnošolci jih je sodelovalo 27, zmagal pa je Omar Dominik pred Srečkom Dominikom in Bojanom Danijem, vsi trije z OŠ Ivan Vojko Nemec Radenci. Med 11 mladinci in mladinkami v kategoriji srednjih šol in osnovnih mladinskih organizacij pa je slavila mladinka iz novo ustanovljene OO ZSMS Orehovci Nada Koler, druga je bila Helena Žerdin iz osnovne organizacije Hrastje-Mota, tretji pa Vladimir Ivančič iz SŠGT Radenci. Vseh šest bo zastopalo radgonsko mladino na regijskem tekmovanju Tito — revolucija — mir, ki bo 21. tega meseca v domu učencev v Radencih.	VP
Z Uprave
2. aprila ob 14.45 uri se je Ludvik Glažar iz Murske Sobote peljal s kolesom po Miklošičevi ulici. Nenadoma ga je zaneslo v levo in se je zaletel v tovorni avto, pri čemer se je hudo poškodoval.
Prav tako 2. februarja se je zgodila prometna nesreča v Petanjcih. Franc Svetanič iz Vada-rec je pri hiši številka 104 zapeljal na levi vozni pas, v tem času pa je nasproti pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Stefan Horvat iz Bogojine. Gmotna škoda znaša 40.000 dinarjev.
V petek, 6. aprila, ob 21.45 uri je 52-letni Martin Hozjan iz Čre-nšovcev 60 šel iz Srednje Bistrice in ob sebi potiskal kolo. Hodil naj bi po sredini desnega dela vozišča. Nasproti se je pripeljal z osebnim
za notranje zadeve v Murski Soboti avtom Štefan Smej iz Odranec, ki je Hozjana zadel in zbil v jarek.
Pešec je na kraju nesreče umrl.

7, aprila ob 0.15 uri je pri hiši 108 v Šalovcih Emil Šebok iz Šalo-vec ustavil avto, vendar je imel prižgane luči in smerni kazalec. S Hodoša je nenadoma pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Karel Šnu-rer iz Šalovec. Voznik je spregledal Šebokov avto in se zaletel vanj. Škodo so ocenili na 30.000 dinarjev.
V soboto, 7. aprila, se je voznik kolesa z motorjem Branko Kološa iz Murske Sobote peljal po Cankarjevi ulici. V križišču naj bi izsiljeval prednost, zato se je zaletel v osebni avto, ki ga je vozil Janez Hauko iz M. Sobote. Kološa ni imel potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Gmotna škoda je 17.000 dinarjev.
Iz Lendave smo prejeh poročilo o prometni nesreči, ki se je zgodila 8. aprila ob 0,45 uri, Rudolf Baša iz Lendavskih goric 141 se je peljal z osebnim avtom iz Lendave proti Dolgi vasi. Tu je prehiteval osebni avto, zato je vozilo zaneslo in trčilo je v betonsko ograjo. Lažje sta se poškodovali sopotnici Irma in Gabriela Feher, obe iz Dolgovaških goric. Materialna škoda pa znaša 150.000 dinarjev.
V preteklem tednu pa je bilo tudi veliko nezakonitih prisvojitev premoženja. V gozdu Alojza Antolina v Ivancih je nekdo posekal hrast in 8 akacij. Škoda znaša 10.000 dinarjev. V Cikečki vasi pa so ukradli 4 kubične metre borov. Ernest Pojbič je oškodovan za 30.000 dinarjev.
Kot kaže, niso več varne niti žice v vinogradih. Iz goric Antona Se-
verja iz Globoke je nekdo ukradel 400 metrov pocinkane žice, poleg tega pa še 100 litrov plinskega olja, ki je bilo v kleti. V le-to je namreč vlomil.
Vlomljeno je bilo v novo trgovino Mercatorja v Spodnji Ščavnici. Storilec je odnesel 63.000 dinarjev in nekaj salam. /
Iz 4 osebnih avtomobilov, parkiranih pred stanovanjskim blokom na Lendavski cesti, je ponoči nekdo iztočil 25 letrov bencina, poškodoval avte, tako da je skupna škoda okrog 3.000 dinarjev
Demiri Fuzi iz Ljutmera je na postaji milice prijavil, da je nekdo prerezal gumo na njegovem tovornjaku in s tem napravil za 16.000 dinarjev škode.
š. S.
DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o.
Murska Sobota
NOVO
V KM ETI JSTVU!
MONITORING TIP 203
NAMEN NAPRAVE
MONITORING je namenjen uravnavanju zrnja pri sejanju s kombajni. Opozarja kom-bajnista, da je prešel razsip zrnja mejo, ki je bila v naprej predvidena.
Naprava omogoča vozniku, da izbere ustrezno brzino kombajna ob žetvi, v odvisnosti od vrste žitaric in pogojev žetve. Uporablja se za pšenico, koruzo, sojo, rž, ječmen in sončnice.
PRODAJO, VGRADNJO IN SERVISIRANJE NAPRAVE OPRAVLJA DO „AGROSERVIS", Murska Sobota, Koroška cesta 58, telefon: (069) 21-630.
Petdeset let Kluba prekmurskih akademikov
Klub študentov Prekmurja je tretjega aprila praznoval svojo petdesetletnico. V ta namen so pripravili v kavarni hotela Diana krajši kulturni program. Nastopila sta mlad prekmurski poet Milan Skledar in plesna skupina z ekonomskega šolskega centra.
Med udeleženci srečanja, ki se jih je zbralo okrog štirideset, so bili nekateri ustanovni člani in prvi predsednik Kluba prekmurskih akademikov dr. Škerlak, kateremu so podarili monografijo o Murski Soboti. V krajšem nagovoru je dr. Škerlak govoril o nastanku kluba. Poudaril je, da je bil ustanovljen z namenom, da združi vse napredno usmerjene prekmurske študente. Člani so se zavzemali za odpravo socialnih razlik in prosvetljeva-nje Prekmurja.
Po končani svečanosti se je srečanje nadaljevalo v sproščenem pogovoru med nekdanjimi in sedanjimi člani kluba.
Čeprav se je njegova dejavnost v današnjem času omejila na družabno dejavnost, bi glede na vlogo, ki jo je imel v preteklosti, pričakovali, da bodo občini in družbeno-politične organizacije namenili tej obletnici večjo pozornost. Toda žal ni tako, saj se srečanja ni udeležil razen mladine noben predstavnik občine Lendava ali Murska Sobota ter družbenopolitičnih organizacij.
Janez Votek
NOVE METODE DELA
V zaostrenih razmerah gospo-daijenja je manj denarja tudi za delo mladinske organizacije. S tem so se soočili mladi iz osnovnih organizacij na zadnji programski seji OK ZSMS Gornja Radgona. Dogovorili so se, da bodo poskusili narediti čim več z manj denarja, pri delu pa uporabiti nove metode. Gre predvsem za skupno vodenje akcij več osnovnih mladinskih organizacij, ker so za posamezne preveliko denarno, pa tudi kadrovsko bre-
Stefan Kovač Marko. Bolj pa se zatika pri zagotavljanju potrebnega števila brigadirjev za občinsko brigado, ki bo sodelovala na republiški akciji v Suhi Krajini.
Izvolili so tudi novo članico predsedstva O K ZSMS zaradi odhoda dosedanje na študij izven regije.
V. Paveo
PETROL DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA NA DEBELO PE MURSKA SOBOTA
OBVEŠČA
porabnike kurilnega olja za gospodinjstvo, da so ga zaradi pomanjkanja na tržišču 29. februarja letos prenehali razvažati.
S tem dnem so tudi prodali dovoljene količine po 1.000 litrov na gospodinjstvo za kurilno sezono 1983/84.
Porabnike opozarjajo, da razlik med naročeno in dobavljeno količino ne štejejo za naročilo.
Naročila, ki so jih dobili v mesecu februarju in marcu letos pa veljajo za kurilno sezono 1984/1985.
Ostale porabnike pozivajo naj pošljejo priporočena pismena naročila za naslednjo kurilno sezono do 30. junija letos.
me.
Sicer pa bodo mladi iz radgonske občine tudi v prihodnjem obdobju posvečali največ pozornosti že utečenim.oblikam dela in stalnim nalogam, kot so usposabljanje članstva in vodij osnovnih organizacij, mladinskemu prostovoljnemu delu, vse bolj pase bliža tudi mesec mladosti. Zvezno štafeto mladosti bodo dočakali in sprejeli od lenarških mladincev 14. maja, pripravljajo pa še občjnsko štafeto, ki bo letos, na poti le dva dneva. Za mladinsko prostovoljno delo je največ zanimanja med pionirji in že doslej se jih ie prijavilo več kot 20, ki je bodo udeležili zvezne akcije Istra ’84 v okviru regijske brigade
KOTO KOTEKS-TOBUS LJUBLJANA TOZD SUROVINE (Sektor odkupne mreže) Ljubljana, Miklošičeva 5
išče na območju Ljutomera
pogodbenega zbiralca za zbiranje živalskih kož.
Za ureditev prostora, ki naj bi imel 25 kv. m, ponujamo ugoden kredit v višini 150.000,— din s petletnim rokom vračanja. Interesentom ponujamo ugoden zaslužek, podrobnejše informacije dobite na Sektorju odkupne mreže, Ljubljana, Cigaletova 8 a, telefon 061 — 311-057.