—   87  —
Cesar v Terstu.
Časopisi in tudi tisti, ki so v Terstu bili, ne morejo zadosti povedati od slovestnost, ki so jih ondi vi-dili, presvitlimu cesarju na čast. Cel teden je bil Terst v veselji; ena slavnost je roko podajala drugi. Od vec strani smo slišali praviti, de kdor ni rasvitljenja (Be-leuchtung) v Terstu vidil, nima zapopadka, kaj se pravi rasvitljenje.
Cesar je bil povsod, kamor je prišel, z živini 57Eviva"  sprejet in  spremljen od  toliko množice ljudi.
—   88   -
de se je vse terlo. 14. dan t. m. je postavil cesar pervi kamen, kjer se bo velikanski kolodvor železnice zidati začel. Teržaški škof g. g. T. Legat je vpričo 4 ministrov, deželnima poglavarja, predsednika mestne srenje in silno velike množice ljudi opravljal cerkovno blagoslovenje nove naprave; in ko je Cesar podstavni kamen položil, so zagromeli od vsih strani mesta in barkostaje topovi in so oznanili Teržaškimu mestu in njeni okolici imenitno prigodbo, ktera bo pripeljala železno cesto v Terst. — Cesar je obiskal vse očitne Teržaške naprave, se je peljal tudi v Pol o, je obiskal Lipico i. t. d. V saboto popoldne je zapustil Terst in pot v Gorico nastopil. V 2. listu „jadran-skiga Slavjana" je natisnjena krasna pesem, ki jo je naš slavni Koseški zložil ob veselim prihodu presvitliga cesarja Franca Jožefa v Terst, ktero tudi bravcam ;,Novic" podamo.   Takole se glasi:
Osoda, glej! na bregu Jadre slavne Sklenila je mogočne sile tri, Taljanski um svitlosti starodavne. Izkušeno Slavenstva hrabro kri, Germanski ved modrosti bistroglavne, Zvarila vse je v stik edinosti, De svetu tak očitno znamnje dade , Kam „Viribus unitis" priti znade.
Po klicu tim se verlo breg obnaša, Mogočni Terst namembe cilj spoznd, Deržavi v prid, Evropi v kinč naraša, Podnebjam trem teržestva cvet veljd, Po vednosti le ude svoje praša, Ne gleda kdo jim kerstnc liste da, Do Tebe pak zvestobo vsim naroči, In „Viribus unitis" jo zvedoči.
In tak Ti dans veselo blagor vriska, Iz tisuč pers Ti poje slave glas, Iz tisuč lic ljubezni plamen bliska, Kreposti vse oberne Tebi v kras; In če se kdaj poverne doba stiska Zaupaj, knez, in kliči zveste nas! Ko skalnat breg valovju bomo stali, In „Viribns unitis" piš pregnali.            J. Koseški.