LISTJE IN CVETJE
V poznih dneh.
Kaj pravi se trpeti — vprašal sem nekdaj, ko nisem še poznal bulesti, zlega, ko vse mi bilo je kot raja slaj, — a davno že je, davno tega. — Zdaj klical čase bi nazaj presrečne, če ne bi znal, da več jih ni, če upal bi, da solze večne privedejo nazaj nekdanje dni. Pa ne — umrli so... Zato, Ce krvavim, trpim, ne tarnam nič, ne jočem nič — sarao molčim.
Gnjevoš.
Modrost v pregovorih domačih in tujih. Čebela.
Čebele in ovce žive moža v spanju. (Do-
našajo obilno dobička.)
Čebele ne nabirajo raedu zase. fSo torej zgled dareiljive požrtvovalnosti.) — Čebela tned nabira, pajek svoj plen požira.
Mala čebelica piči huje nego velik čmrlj. (Moč ni vsetej odvisna od velikosti in imenit-nosti.)
Ena čebelica je več vredna nego roj muh. (Čebelica nabira med, muhe ga srkajo.)
Ena_ čebelica napravi več strahu kot sto muh. (Čim občutljiveje nas more kdo zadeti, tembolj se ga bojimo.)
Ena čebela ne napravi roja. (Premnogo je reči, ki jim posameznik ni kos; v družbi je moč.)
Čebeli se prizanese, če piči, osi pa ne. (Cebela nekakšno poravna svoje zadolženje z medotn. Sploh dobrotnikom laže odpustimo zalitev.)
Vsaka čebela ne piči, — ki brenči okoli ušes. (Ni se treba preveč bati vsakega pre-tenja nasprotnikov.)
Kdor se čebel boji, ta se z medom ne sladi. (Tak sploh ni za čebelarja. Tudi sicer mnogo zamudl, kdor se nasprotstva preveč boji.)
Kdor čebele prepodi, z njimi tudi med izgubi. (Kdor noče imeti izgube, mora voljno prestati marsikaj neljubega.)
Kdor se čebel boji, ga ose ne opikajo. (Izkušnja koristi vsestransko.)
Kjer so čebele, tam je tudi med. (Kjer so pridni in delavni Ljudje, tam je blagosta-nje doma.J
Čebela je majhen tiček, pa presladek je nje sad. (Za dobra dela ni treba šuma in imenitnosti, marveč le dobre volje in prid-nosti.)
Dokler lipa cvete, jej ne manjka čebel. (Dokler je Človek srečen in daje, ima polno prijateljev in obiskovalcev.)
Človek  po svetu kakor Cebela po cvetu..
Spomladi vsaka čebela krajcar.
Sršeni, ose in čebele bodo vedno prepir imele.
Kjer čebela nabira med, ondi pajek srka strup. —
Rek: Tako je, kakor bi bile fiebele na-nesle! (Tukai je vse v prelepem redu, vse snažno in prikapno.)
Rešitev naloge v št. 7.
a)  ,Čast, kotnur čast, — tukaj imam jaz prednost," je rekel tat, ko so ga pe-ljall na vislice.
b)  Lekdonete lejete lašalvprate lojegasvote lateljaprijate, Iajkate lattakrate lislimite. ladar-kate   ličnite   lenete lislimite?   Lateljprijate lu-mute liodgovorite,  ladate lismislite,  lokokote libite lorilodgovote listemutite, likite lagate lič-nite linlte lašalvprate.
Prav so rešilir Jošt Darinka in Marica, učenki v Ljubljani; (prvi del:) Wressner Aloj-zija, Skuhala Hermina, Hlade Marija, učenke III. razreda pri Sv. Juriju ob Pesnici.
Odgovor na šaljivo vprašanje v št. 7.
Žrebelj.
Prav so odgovorili: Wressner Aloj-zija, Skuhala Hermina, Hlade Marija, učenke III. razreda pri Sv. Jurju ob Pesnici; Kramar Anton, raizar v Mateni pri Igu.
,,Vrtec" izhaja I. dnč vsakega meseca in stoji s prilogo vred za vse leio 5K20h, za pol leta 2 K 60 ta — Urednistvo in upravništvo Sv. Petra cesta 6i. 78 v Ljubljani.
Izdaje drušlvo ,,Prlpravnlški dom". - Urejnje Ant. Krili. - Tiska KatoliSka Tiskarna v Ljubljani.