ČITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vafta naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ost slovenskih delavcev^ Ameriki.
tcr** ** S*™"* cu— Matter Septcafrer tStta. 194« at tb* P«t Office s* New Yerk. N. Ti, nnder Act ef Gmucrew ef March Srd. 187t.
n i
ZA NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivate.. • C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (izvzema sobot, nedelj in praznikov
CITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 75 — Štev. 75
(Telephone: CHelsea 3-1*242)
NEW YORK, THURSDAY, APRIL 16, 1942—ČETRTEK, 16. APRILA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
AMERIŠKI BOMBNIKI NAD MANILO
POROČILO IZ GLAVNEGA STANA GENERALA DO UGLASA MACARTHURJA V MELBOURNE V AVSTRALIJI NAZNANJA, DA JE 13 AMERIŠKIH BO MBNIKOV POLETELO IZ AVSTRALIJE NA FILIPI-H JE 12 VRNILO. — BOMBNIKE JE VO DIL BRIGADNI GENERAL RALPH ROJCE.

Bombniki so preleteli 2000 milj do Filipinov in zopet nazaj, tedaj skupno nad 4000 milj. Poročilo o tem napadu pravi, da so bombe napravile velike zmešnjavo na štirih japonskih oporiščih.
Na Nicholas Field izvem Manile so bombniki razbili luangarje in letališče.
V	Batangasu, pristanišču na južnem koncu Luzona, so potopili parnik, naložen z vojaškimi potrebščinami.
Dalje proti jugu, pri Cehu na Otoku istega imena, kjer so se Amerikanei pre.fšuiji te<len še bojevali, v-f,> potopili ti*i japonske transportne pamike, dva druga .sta bila zadeta. izstreljeni so bili trije japonski aeroplani, več pa jih j,e bilo poškodovanih aia t Mi.
V	D avao na otoku Mindanao, 650 milj južno oJ Planile, so Amerikanci uničili en aponski bonibnik. n: škodo-
Angleški bombniki nad Francijo
Krdela angleških aeroplanov so napadla sovražna oporišča v Franciji in jih ves dan bombardirala. Ravno tako so aeroplani bombardirali prejšnjo noč razne industrijske kraje v Poruhrju in zopet sinoči.
Pomoli v Clielaboursru so ibili
Obdelovanje zemlje v Rusiji
Že več tednov kmetje v republikah Tadžik in Uzbek na severnem Kavkazu pridno obdelujejo svoja polja. Na po: sebni poziv predsednika Mihajla Kalinina skušajo ruski mužiki posejati čim več polja, da nadomeste za izgubo Ukrajine.
Kalinin je govoril na aboro-vanju predsednikov vaških so-
bomba rdi rami podnevi, Hurri-caui pa so razbiii najmanj eno letal i&V.
Pole- tega, da -o aeroplani bombardirali razne kraje v Franciji, so bombardirali tudi nek norve ki fjord severno od Bergena, kjer je bila potopi je-
vali pa več drugih in so bombarl ISrali dva vojaška traus portna pa rn ik a, kaktrih edem se -je najbrže potopil; so iz- na Llut nemška za i again a ladja, s tre lil i en mornariški a e ropi an ter so obstreljevali vojaške j ^ <ian °d jntra do večera postojanke, pomole in skladišča.	° ol> jasnem dnevn krdela
Izgubljen je bil sanw en bombnik, toda pomika je bi- ^^^ov in lovcev preletela
Belgijo in bombniki so bombardirali letališča, vojavke gami-zlje in vojaška skladišča.
Utihnile so radio postaje v Parizu, Calais, Luksenburgu in Hilver.suuiu.
Aeroplani pa so leteli tako visoko, da jih navzlic jasnemu viMiienu n: bilo mogoče opaziti.
plozije.
, .so ob bombnikov
la rešena.	~	" jRokavski preliv v Francijo in
To je prvi vdarec za Japonce na Filipinih i« je šele j" prvi vdarec več drugih, ki fbodo še prišli, kajii general ? PREDSEDNIK ČAKA NA VICHY
Mae Arthur je takoi, ko je prišel v Avstralijo, izjavil, da' .. ,	_„ „	____
se bo vrnil na Filipine	* "	. "i* Sumner \Yelles je naznanil,
Načrt za ta napad je izdelal in ga izvedel general	^-f L^l* ^fl1* dva P*r"
Iialph Royee Bombniki mG odleteli v sobot,, iz Avstrali-	k> ^ ** naloi*M,a z oble' je. Vstavili so se na letališču na nekem filiprinskem otoku in so letali nad raznimi otoiki v poitleljek iti *orek.
Bomhuik; ki je bil izgubljen, je bila zračna Udinjava, ki jo je rodil stotni'k Frank P. Bostrom, ki pa se je rešil in je res:; tudi ostale le»Mee. Ob svo;em povratku sta bila general K ovce in stotnik Bostrom odlikovana z letalskim križcem.
Bon mik i so s seboj ti i fi ]wi peljali 25 vojakov in civilistov s Filipinov, toda poročilo ne pove. kje iv kako so jih dofhili v aeroplane.
vjetov, katerim je priporočal, da naj poralbijo vsak f*>ljedelj-ski stroj in vsako žival z a obdelovane polja. "Sedaj iii čas," je rekel Kalmin, **da se vdajamo lenobi m zanemarjamo disciplino. Pod kožo lenuha se mogoče skriva sovražnik poljedelstva."
Ruski kmetje so trdno odločeni, *la letos podvojijo letni pridelek drugih let.
Pri tem prizadevanju pride-
BOLGARSKA V VELIKI KRIZI
Bolgarski narod je zelo vznemirjen, ker je bilo na nemško zahtevo prenienjeno ministrstvo in vlada, kralja Borisa se 'boji, da !bo izbruhni-
Na angleški strani preliva je , - „	. t - - ^ v - , •■ _
bilo ves dan slišati velike eks- J° \ ^ fX • 1 V* \C V. t!Jl"-1 , .
rrvio—v netkatenli krajih, ki
so za lo prikladni, bodo pridelali dvojno letino m sicer v za-
Državni podtaj-
ko, živili m zdravili in sta bila namenjena, da eden odpelje v Francosko severno Afriko, — eden pa v nezasedeno Francijo. Paruika bosta ostala v pristanišču toliko časa, dokler se ne razja.-ui politični ]x>ložaj v Vichyju in se pokaže, kako stališče bo zavzel Pierre Laval do Nemčije.
Zadnje poročilo iz Berna v
General Hugh Johnson umrl
General Hugh S. Johnson, star 59 let, nekdanji ravnatelj NRA. in ki je več let vsak dan pisal članek za 'New York World-Telegram' je včeraj ob 4.45 zjutraj umrl v Wash-ingtonu za pljučnico.
General .Johnson, ki je bil--:---
boleli en že nekaj mesecev, je J Wainwriglita in generala Dou-komaj 12 ur pred svojo smrtjo • glasa MacArtburja leta 1903. še napisal *voj zadnji članek za Sam je rekel, da je bil zelo *,lab New York World-Telegram in j kadet, njegovi tovariši pa so
protii nasvetu svojega zdravnika. Ob času sijirti so bili pri njem njegova mati Mrs. iOliza-beth Johnson, njegov «in polkovnik Kilbourne Johnston in njegova tajnica Miss Frances Robiaison. 1'rnrl je v svojem stanovanju v hotelu Warciam Parku.
Malo talko rnarkantnih mož je bilo zadnje desetletje v Ameriki, kot je bil general H.
rekli, da je bil brezbrižen.
Prva leta po končani vojaški akademiji je služboval na Filipinih in v Mehiki. Leta 1904 je bil imenovan v urad za preskrbo stanovanj ob potresu v San Francisco.
General Johnson je bil izvrsten organizator, kar ;e posebno pokazal .leto 1917, ko mu je bila poverjena naloga izdelati nadčrt za vojaške nabore. Ko-
Johnson. Bil ie brdjanten do-} . . ... ____
. . ; • mai mu ie fbilo naročeno izvi-pisnft: m debater, toda neizpro- *__—„ ^
sen krit,:ik.
Spočetka je bil general John-
son velik prijatelj predsednika Roosevelta in pred-'etlniko-vega delav. načrta. Pozneje so se pota med Johnson om in predsednikom Roosevel t o m rajala in Johnson je postal velik kritik Rooseveltov. vbde.
Hught Saniuel| Johnson je bil rojen 5. avgusta, 188*2 v Fort
»iti ta načrt, ga je že iruel iz [ delanega in ga je izročil generalu Pershingu. Za to svojo delo je prejel visoko odlikovanje. Leta 1919 je izstopil iz armade s činom brigadnega generala. ! Kot organizator TNRA :e izvršil velikansko čelo, kajti po N1RA je dobilo delo 3,000,000 ljudi in letni dohodki naroda so se zvišali za 3 miljarde dolarjev.
Bcott, Kans., kot sin etnika Samuela Johnsona, ki je bil ir-' Ko je zvezno najvišje scxiv skega rodu. Toda oče je is ime- šee razveljavilo NBA kot pfo-na izpustit črko "t", k^r je bil tinstavno, se je John-on po-v mestu drug od vetrni z -ietim polnoma posvetil dor isOv an,>u imenom iSamnel John«ton. .ter je v svojih člankih tystro
kanec in je podpiral kandidata Wendella L. Willkieja.
Leta 1941 je Johnson prqsil predsednika Roosevelta, ia ga naj zopet imenuje r anusuo kot brigadnega generala, predsednic pa je njegovo prošnjo odklonil, češ, da ni več sposoben za vojaško službo. V odgovor na odklonitev pa je Johnson predsedniku med drugim pisal naslednje:
"Vem, da me nimate več ra-<li—"m ne štejem vam v zlo. rro-da ravno tako dobro vein, da v ovojem srcu veste in mnogo bolj kot o kom drugem, da vam bom, pa v katerikoli lastnosti želite, služil zve-to in udano—kakor sem s-lnžil prej."
padu i Sibiriji med rekama lr-
___________tis in Tobol, v severnem Ka-
. . ...	I >akstanu in na severnem Kav-
Sviei prav,, da je nemška via- kliZU Mnogi kraji v teh
pro-
vincah dajejo mnogo večji pridelek kot pa I krajiaia.
Drugič—so v jetxka 'znanost, čije raziskovalni urad je bil vedno v tesni zvezi s pol jedel j-stedt raizrewen svojega povelj-irfVOJ1If hok,e Ietos <Ioi)iti kar
da dala vladi v Vichyju do danes opoldne čas, da ji predloži imena članov Lavalovega kabineta. isto poročilo tmli pravi, da je bil fekimarsal von Kund-
stva na južni lii&fcL fronti, da I
prevzame poveljstvo nad zase- j>im (}oloJn
a j največji pridelek
'uiin /iiiIaiii
z najmauj-
duo armado v Franciji.
MLEKARJI ZA CLOSED SHOP
Poročilo iz Ptica, X. V., naznanja, da bodo mlekarski far-merji držav New York, Pennsylvania in Vermont, ki so organizirani v Dairy Farmers' Union, za razpečavanje mleka vpeljali isto metodo, kot jo i-niajo takoimenovane
Toda niti z novo zemljo, niti s kako znanstveno iznajdbo ne bo mogoče rešiti gospodarskega vprašanja, dokler ni rešen delavski problem in ravno v tem oziru se sovjetska vlada ze-
lo trudi.
Xa kmetijah so moške večinoma nadomestile ženske pri ]a revolucija, aiko bodo bolgar-vsakeni delu; poleg tega pa se Vojaki vežfbajo v ]>oljedeljstvn tutli 'fronto, meščani in dijaki. Kmetje do- j bivajo iz mest vsakovrstne stroje, ki jih morejo porabljati pri obdelovanju j>olja.
1*. P. Lo banov, ljudski komisar za državne kmetije, poživlja kmete, da naj z vsakim traktorjem zaorjejo 15 akrov zeaidje na dan, mesto 9 ali 10 akrov, kot lansko leto.
Xa kmetijah so z*rpet pričeli j Ministrski predsednik Bo-zelo v po rabi jati vole, ker jelg<lau FiJov je {io ra<iio nazna-konje večinoma pobrala anna-jnil> da njegova vlada tesno da. To<la žito ni edino, ki ga je lsoaelovala z osiščem, toda bol-treba pridelati, temveč v prvi garsti narou temu nasprotuje.
poslaui na rusko
Kot pravijo poročila iz Sofije v Bern v Švici, je bil general Teodor Daskalov prisiljen odstopiti kot vojni minister, ker je odločno nasprotoval, da 'bi bile poslane tri bolgarske divizije proti Rusom. Novi vojni minister general Mičof pa se zavzema za vojno fob strani osi'šča.
vrsti tudi sladkorna pesa, ki jo je doslej največ pridelovala Ukrajina. Toda že pred mnogimi; leti so sladkorno industrijo preselili dalje proti vzhodu in pridelujejo sedaij največ sladkorne pese v kirgiški, kozaški, georgijSki in armenski republiki. Kirgilška republika bo letos pridelek sladkorne pese dvakrat povečala, kozaška trikrat. V teh krajih so bile zgrajene tovarne za sladkor, ki so dobile stroje iz tovarn iz Ukrajine.
JUGOSLOVANSKI ČASTNIKI
Jugoslovanski poslanik Kou-
štantin Fotič je državnemu
t4	pou tajniku Smnnei* Welles u
, , - ,, , , , , fai>l1 C1 predložil seznam jirgo>lovan-tlela'\Tiice (closed shops), tako i n -n . .	, , ..
, , , ,	, v n , skiUi častnikov, od katerdi
Žrtve ameriških podmornic
Ameriške podmornice se ne zmenijo za veliko nevarnost, ki jim preti, in so potopile četr-i;no 215 japonskih ladij, ki so jih Amerikanei }M>to])ili odkar se je pričela vojna.
Pri tem gre največja zasluga vrhovnemu poveljniku pacifiške vojne morna riice admiralu Ohesterju W. Nianitzu, kateremu priznava zasluge celo japonski ratlio.
Največ sovražnih ladij je po-
da bo mleko razpeljano pod linijskim znakom.
Ta načrt je razvil predsednik I mlekarske unije Holland R. Foster, ki je rekel: "Mleko se more prodajati pod unijskim z i rakom samo tedaj, ako ga pridelujejo unijski farme rji, ako opravljajo tozadevna dela na farmi in v mlekarni linijski delavci in ga n izvažajo linijski d i jo guerilla ko vojno vozniki."	'
Dairy Fanners Fnion ima v državah New Yorlk, Pennsylvania in Vermont 22,000 članov ter spada k ITnited Dairy Farmers, ki je podružnica št. 50 John Lewi sove organizacije United Mine Workers. •
Johnson je leta 1901 dovršil napadal New Deal in predsed- jtopila podmornica Sea wolf,
Northwestern Teacihers Col-'nilia Roosevetta, toila ga ?e le-
lege in vojaško akademijo v (ta 1936 še vedno podpirpl kot M'est Pointu, kjer je bil sošo- predsedniškega kandidata. "Le-
teč generala Jonathana M. ta 1940 pa je postal repnbtt- vaja ^
namreč 36, in ta podmornica jih je nadalje "najbrže" potopila še 12 ladij in poŠkodo-
Gren. Marshall v Londonu
General George C. Marshall, šef ameriškega generalnega šta]>a se je tri ure posvetoval z ameriškimi generali o ameriški armadi na Angleških otokih.
Harry Hopkins je sprejel novega turškega poslanika H use Raufa Orbaja v ameriškem poslaništvu v uradu poslanika Johna G. Wrnanta.
General Marshall in Harry
so
nemške vojaške oblasti zahtevale, da se prostovoljno predajo, ali pa bodo trpele njihove družine, njihovi sorodniki in prijatelji. Fotič se je pri tem skliceval na človečanski čut sveta proti takemu postopanju.
Nemci trdijo, da častniki vo-v Jugoslaviji. In zaprte so že družine in prijatelji teh častnikov.
Poslanik Fotič navaja naslednja knena, ki ""jih imajo Nemci.: general Draža Mihaj-lovič, polkovnik Dragosl a v Pavlovič, majorji Palosevič. Rad o sla v Djuraskovič, Zahari-je Ostojič in Velimir Piletič; rezervni majorji Hragotin Ke-serovič, Ko s ta Zaliarijev in Dragiša Vasic, stotniki Mirko Latovič, Predrag Markovie in Vladimir I)odic ter poročnika Milan Peiič in Zvonim k- Vue-kovič.
Italijanske izgube na Balkanu
Po Sofiji so zedo razširjeni spisi proti osiišču in razna komunistična gesla v prilog Rusiji.
Kriza se je pričela takoj na-lo, iko se je kralj Boris vrnil
rz Nemčije, kjer mu je Hitler povedal, kaj zahteva od Bolgarske.
liondon, 10. aprila. — Iz po ročila UP) — O poročilih italijanskega radija so Italijani v marcu izgubili na Balkanu 710 vojakov, od katerih jih je 35- I Quisling je takoj postavil cer-padlo v bojih, 358 pa jih je iz- kveni svet, kateremu na čelu je ginilo brez sledu. — JIC.	imenoval samega sebe.
Quisling poglavar cerkve ^ na Norveškem
Norveški ministrski predsednik Vidkun Quisling je sam prev zel vodstvo norveške cerkve, ker ni mogel pregovoriti duhovnikov, ki so se vsi odpovedali svojim službam.
Quisling je do sobote dal } 100 duhovnikom, ki t-o odstopili, čas, da se vrnejo na svoja met<ta, toda niikdo se ni vrnil.
Princesa Julijina bo prišla v New York
Holancfe4ca prestolonaslednika priticesa Julijana in njen soprog princ Bernlhard nameravata ob i wka'ti New York 22. Hopkins sta večerjala skupaj s I aprila. Princ Bernhard je prej-kraljem Jurijem v Buckingham |šnji teden dospel v Kanado iz I ači.	1A ngl i je.
Veliki bo ji za Briansk
KOT PRAVI DANAŠNJE POROČILO IZ MOSKVE, so
Rusi včeraj razbili prvo in drugo obrambno črto pred Brianskom ter so zasedli štiri močno utrjene postojanke. Večinoma so se bili boji s tanki, kavalerijo in infanterijo in v teh bojih so imeli Rusi najmanj 6 divizij.
To poročilo je prišlo po včerajšnjem poročilo o uspehih pri Harkovu, kjer se boji nadaljujejo. Poročilo iz Stockholm^ pravi,Ida so Rusi obkolili Rdgodučorv in zajeli .močno nenssQio armado, ki se je skušala prebiti pro^i zapadli, pa je bila odbita z zelo težkimi izgiibanri.
Nemci so tudi z v«» svo o silo skušali vreči Ruse z njiliovih posttojank ob reki Udi. toda Rusi so ?)i'i*žali in so celo za]deqi'ili več tankov m to]x>v, ki so bili namenjena za s pomladno ofenzivo. Pobarvani so bili bledo zeleno, toda so se jasno -odražali proti že kopnečncinu snegu hi s« nudi Ji najboljši cilj.
V zračnih bojih v torek so Nemci izgubili 14 aeroplanov, Rusi pa pet.
('rt o pri Brian s kil so hoteli Nemci čez zimo ssa vsako ceno držaji ter so od tam lw>teli pričeti sponiladsno ofenzivo. In ker so to črto tako trdovratno držali, so iinefti tudi neizmerno težke i zglobe. TdJa ves odpor jim iti ponmgal: Iž-usi so že razbili prwdve obrambni črti pred mestom. Na ta kraj fronte so Nemci tudi poslali velika ojačenja, toda ruske gneri Iske čete so za bojiio čilfe pričele proti Nemcem svojo ofenzivo s tem, da so razdirali'železniške proge, napaliaM trnke, ki so dovasžali vojake in vojni material in so tudi napadali letališča.	t
ClTATELJI IN CITAIJICE! VAŠEMU SLOVENSKEM LISTU LAHKO PONUDIT E PRIJATELJSKO ROKO V POMOČ S TEM, DA IMA TE VEDNO VNAPREJ PLAČANO NAROČNINa
"GLAS NARODA" — New York
THURSDAY, APRIL 16, 1942
VSTANOVXJEN LETA 18W
GLAS NARODA"
(TOK
©r tu neona)
kj Sleseale PabUsklng Ciapniy. (A Corporation) President; J. Lapeba. See. — Place of bual&eea o t tta« of above oCOoera: 21« VBST IStb 8TKI1T, . NEW XOBK. N. T.
49th Year
"•la« Naroda"
labnrtptkN
to iMKMd trary day except Saturday*, Baadaya
and Holiday«. Xearly •».—. idTecdinseat an Agreement
■a M aa M	lo lato valja trt lata 31.00. Ea lnoae	list aa Aaaarlko ta Kanado 3«.— : h pol leta 38*—1 — Za New York aa celo leto 37.— ; aa pol lata 33-f*. mrtvo aa eelo leto 37.—; aa pol leta 38 A0.
•lai	Naroda" lat	taja vsaki dan lavsemli sobot, nedelj lo praanlkov.
ULAI NARODA," tU WEST
lttii CHelaea
STREET. NEW TORE. ft. I.
-114)
___
Iz slovenskih naselbin
1
POMLAD — NOVO ŽIVLJENJE
iLhievi se daljšajo, 3olnce nas vsalk dan bolj prijetno objema s tevojindi krepostnimi žarki, kateri bodo.a tacsikateremu vrnili v »razdrto in izrabljano zdra vje novih moči, napolnili dušo z upanjem v boljše ča-sc in nam vliti novega življenja.
Ko .*em na sprehodu v drevoredu. sem skoraj primfcran po-
vte-ta je bila kakor vila ovita v .svileno ivieč<ko, ki je ob zvokih valcHka valovito objemala tudi njega, ki je z razprostrtimi rokami vzel v svojo dolžnost novo življenje.
Ženina ne poznaiii toliko, ker je zelo redkobeseden. Venn le, da je "fant" in elan cerkvenega pcniskega zbora. Več pa mi
svetiti nekaj pozornosti nežnim je poznana nevesta Edizabetih, pticami, ki $0 se ravno izvlekle t ne tolilko po osebnem pdz.ua-
Cegava krivda je?
Cenzurni urad v Wasliiiigtonu je pred nekaj dnevi objavil nekaj Številk o belem tujerodnem prebivalstvu. Mecl temi so tudi številke za fJlržavo New York. Na podlagi teh številk naj bi bilo v celi naši državi samo 9,743 oseb jugoslovanskega porekla. Ta številka ni ju ne more biti toč-na. temveč najmanj trikrat premajhna.
Kje je vzrok temu velikemu in krivičnemu pogreši* u, nam takoj pokažejo številke o tukajšnjem prebivalstvu iz Avstrije in Ogerske, katerima se pripisuje dosti več ljudi kot pa jima po pravici pripaldajo. Avstriji se namreč pripisuje 172,347 oseTo, a Madžarski pa 75,254.
Jasno je kot beli dan, da smo ravno mi Slovaaii iz bivše Avtštro-ogerske v ogromnem številu Šteti za Avstrijce in Madžare, kajti absurdno bi bilo trditi, da je toliko ljudi v naši državi iz po-vojne avstrijske republike in iz Madžarske.
Da te številke delajo nam Jugoslovanom—Slovencem, Hrva'tom in Srbom veliko krivico, ni treba še posebej ]K>vfJlaa'jaJti, a povdariti pa je treba to, d!a smo to krivico mi Jugoslovani v prvi vrsti sami zakrivili, ker pri štel ju nismo odločno povdarjali, da smo iz Jugoslavije ter enako odHoono zahtevali, da se zato nas šteje kot Jugoslovane, a ne kot Avstrijce ali MaiJSžare.
Vsi tisti, ki so v tem oziru neodpustljivo grešili, in teh je mnogo, mnogo preveč in se v splošnem lahko tudi ve, kje se .ie na podlagi tedaj obstoječega razpoloženja grešilo kar na debelo, lahko sedaj sprevidi jo, kako gtfdo so grešili zoper samega sebe, zoper svoje brate in zoper svoj narod. Greh pa je tem večji, ker se ne da na noben način popraviti, kajti fear so vladni števci zapisali, bo ostalo zapisano za vedno.
Mi Slovenci sicer ne trldimo, da med nami ni bilo grešnikov, a prepričani pa smo, da jih je bilo procentual-uo jako malo.
* ft
Na ixnllagi zgoraj omenjenih številk je ab zadnjem štetju število belih tujerodcev v državi New York — 2,853,530. Največ me/I'njimi je Italijanov, Rusov in Nemcev, in sicer Italijanov 584,075. Rusov 43G,028 in Nemcev 316.844. Tem sledi Poljaka z 281.080 in Irska z 205,323. Iz drugih dežel jih ta staltirstika navaja: 117,370 iz Anglije, 123,737 iz Kanade, 57,639 iz Škotske, 37,169 iz Norveške. 48,317 iz Švedske, 26,373 iz Francije, 41,798 iz Čelio-slovaške (veliko premalo). 43,950 iz Rumunije, 34,800 iz (rrške, 14,304 iz Danske, 22,455 iz Litvinije, 6,058 iz Latvi-je, 15,101 iz Finske, 1,103 iz Bolgarije, 16,147 iz Španije, 4.468 iz Portugalske, 12,515 iz Palestine in Sirije, 20,817 iz Turčije, 3,567 iz Mehike, 6,073 iz NewfouaiJ'landije, 14,-936 iz Kube in West-indijskega otočja, 14,322 iz Centralne in Južne Amerike ter 1,433 iz Avstralije.
iz zim&ke nuršavosti.
(Zanimivo ju opazovati samca. kalko se v zlato rumenem svitu sol ibč noga vzhoda šopiri in koketira nekoliko uuinjsši samici, lto med tem, i/, drevesnega vejevja silijo oeleni li*ti. da taan v sredini nun jnika napravijo v drevesni kroni dom in raj za svoje anjadiče.
(Kb gledam vse to. mi pogled m misel sili dalje in dalje v notranjost naravnih zakonov. Čudim se vse«mt, kar vidim okoli sebe, da tako natančno po ukazu izpolnjuje zakone mogočnega Stnarn'^ka narave. .
'Ko premišljujem vse to. se mi obuja vest: saj vendar kot prašek njegovega stvarstva, nimam pravice sedati v globine njegovo modrosti. Zato je boljše, da se vrnem k sivoji vsakdanjosti, v krog vsakdanjega ■življenja in v krog vojrh prijateljev in znancev.
Preteklo nedeljo sem bil povabljen na ženirtovatije .Miss Elizabeth Meitzen, dobro znane ib& rikc ugledne družine sa-
[ JERRY KOPRIV&EK in njego* orkester n» ploMafa
Terezlnka l'vlp*	-f
NA planl^cabj- ralCek; &tjr. M 575 In DLHHjE&XE UNIVERSITY TAMBURICA — siv. BI 571
Za toz. cenik In cene plofič M obrnite na: JOHN MARS1CH Inc. 163 West 42ud Street. New York
ki je p rišel ob tretji uri zjutraj, ali bilo je že. prepozno —
m*
-^jCJI
Peter Zgaga
PISMO IZ BOLNIŠNICE
Vzrok in razvoj,
A zrok moje mizerije je pre-par minut poprej je moja že- cej splošno znan.' Po avtui ne-
mostojnega stavbenega podjetnika Mr. Franfk Meitzena. ženin Mr. Jo>epli Seli ust ar. pa ravno tako iz ugledne družine Mr. in Mrs. Franik Kukovic.
(Poročni obredi ^o se vršili perteklo nedeljo ob 4. popoldne ko je dcai|ač; župnik Rev. P. J. Petric blagoslovil novoporočen-ca, pred (katerim sta si v molitvi in s p r i šego zaobljubila zvestobo in ljubezen do groba.
Dja sta bila novjoporočenca zelo piiljubljena, kakor tudi družine, iz kateii-h prihajata se je pokazalo, ko >o poirabl jen-ci in drugi prijatelji cerkev tako napolnili, da se skoraj ni dalo f»tati pri cerkvenih vratih.
Po 'koričani porodni slavnosti ki se je končala z blagoslovom Najsvetejšega, smo =e podali v ceiflcveno dvorano, ki so jo povabljenci napolnili prarv do zad njega kotička. Da niso delale izjemne težko obložene -mize, ki so se šibile pod vsem najboljšim, lb? naj lažje primerjal to "oliccit" kaiki večji društveni prireditvi. 'Ko sta se v.dvorani pojavila
ngu, pac pa kot prvovrstna igralka na klavir, ki je bila ved no kot dober otrok zavednih tdovenhkifli stari&pv, ki oba prihajata iz ptujske okolice, pripravljena pomagati < svojo umetnostjo različnim kulturnim ustanorvain, do razširjenja in boljšega uspeha na njili prireditvah.
»Ganljiv je bil prizor, ko so tlkoir 7. ure prijateljice snele" nevesti venec z glave in ji zapele v zadnji deviški pozdrav.
Ravno tako jo je tudi prišla pozdravit s savojimi prijateljicami! njena učiteljica na klavir po rodu ^ehjnja, katere Vrne pa serrl žalibog založil, ker so ji ravjio tako iz odra zapele nekaj h prh pe-mi.
IPozno sem se poslovil, vendar je pa dvorana bila Št» ved-j no napiolnjena. Upam. da so vsi, kakor jaz. odnesli dobre opomine s tega popolnega večera.
i Mladim novoporooeiicem pa želim obrlo sreče in božjega blagoslova. Nikdar jima naj ne zaide solnce sreče iz življenja in uživata naj večno pomlad v svojem: življenju.
F. R. V.
Ker ima država New York vseh prebivalcev 13,497,142 novoporočenea z drugi in dru-
znaša njeno tujerodno prebivalstvo 32%, kar je skoraj ena cela 'tretjina; od teh jih je 92% ameriških državljanov. — NeJJržavljanov je torej percentualno jako malo, .samo 8 od vsakih 100. Volilcev imajo tujerodc-i v državi 853,136, kar pride približno dva volilea na vsakih 7 belili tujerodnih prebivalcev.
Angleški proračun
Kot je oznanil angleški finančni minister sir Kingsley Wood, ko je predložil proračun poslaiiski zbornici v zne-s Ik u $21,1444,000,000, znaša vrednost pomoči j>o lend-lease postavi $2,600,000,000.
Qbe*nem je Wootl naznanil, da je bil zvifšau davek na pivo na dve penci (dva oenta) pri pajntu, na žganje pa za $1 pri steklenici. Ob tej priložnosti je Wood poslanski zbornici predložil proračun za 21,144,000,000 dolarjev.
Dohodninski davek v Angliji znaša 50 odstotkov in Wood je rekel, da ne ve, na kak način bi vlada dobila na davkih $600,000,0000,000. Dalje je rekel, da ne ve v kaikšuem finančnem položaju se bo Anglija nahajala po vojni, kajti po lend-lease postavi dobiva Anglija sedaj od Združenih drŽav $400,000,000 na mesec.
Angleži bombardirajo francosko obrežje
žicami, ki so prihajali iz slikarske "tudije" so jim povabljenci uprizorili navdušeni aplavz, ki se je šele pomiril, ko so nas začeli priganjati k obedu.
Ko sem opazoval poročni par se Trie je zopt lotila tista melanholična fantazija — 4<Po-imttad, novo življenje.'* Saj ne-
Veliko brodovje angleških aeroplanov je včeraj bombardiralo francosko obrežje in najbolj okolico Boulogne. Angleški letalci že nekaj dni skoro nepresano po 24 ur na dan ■bombardirajo razne kraje v Franciji in nemške industrij- , tfke kraje v dolinah Rene in Rubra.
Kraje v dolini Ruhra, kjer je največ nemških industrij, so Angleži bombardirali že šest noči. Bombardiranje je prenehalo samo nekaj dni zaradi slabega vremena.
Kot pravi i>oročilo iz Londo-so vsako noč letalci vrgli sto ton bom!b.
KUPUJTE
na
vee
Zračno ministrstvo pa tudi naznanja, da se sinoči z napada ni vrnilo 11 aeroplanov.
UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS -
na zaspaila za večno.
,Tfu vidite, gospod uitednik,1 da ne poročam vesele novice. Odišla je tja, kjer ni Več tip-! Ijertja in tuge. Zapustila me je za v.eCm<; z 12 otroci. Bila je več let članica društva Slov. Farmar št. 393 SNPJ. Ker so pa bile gmotne razmere in iz-datlki že itaik nevzdržni pri veliki družini, je bila primora-na pustiti društvo. Tako ni bila ob času smrti pri nobenem društvu. .
•Dhragi rojaki in nekdanji člani. držite -se društva, ker v slučaju nesreče ali smeti ste gotovi podpore idi posmrtni ne. To s en v jaz občutil sedaj, in veni, kaj je pomoč Jedncte v slučaju nesreče. Tukajšnji Slovenci in tudi nekaj tujerodcev mi je takoj priskočilo na pomoč v tej krizi, da sem mogel svojo ljribljffno ženo in mater dostojno pokopati. Rojena je bila dne 17. oktobra 1903 na ^'ehoslovašikem. od koder " je prisila v Illinois kot dekle in se poročila z menoj dne 29. okt. 1921.
Prvič najlepiša hvala Jim Mrlavcu, Anton Habincu in Fr. Koren, ki s toliiko vnemo nabrali d a rove pri tukajšnjih Šimencih in s toni so olajšali meni že itak obupni položaj. In<ena darovalcev slede:
Mr. J. Golja $10; AL:s. J. Mravlja Sr. $10.; $10; A. Kromer Sr. $25; J Strrikel
sreči pred sedmimi aH osmimi leti seui dva aH tri di.i ležal, nakar sem se spet dela lotil, misleč, da sem ozdravljen. Pa ni bilo taJio. Na čleiikih leve in. desne noge sta ostidi dve živo-rdeči marogi, kar me pa ni brigalo, ker me nista ovirali niti pri delu niti pri hoji. Zdi se mi, da sem bil nekajkrat pri zdravniku, ki mi je predpisal neko belo mažo, slično 4'Blaževeoiiu žetjnu", ki ni niti koristila, niti škodovala.
Po dveh ali treh letih sta se pa marogi razpasli prav pod koleni, in noge so mit začele sumLjivo otekati. Takrat sem tudi občutil prvo resnejšo bolečino in sicer v prstih leve noge Misleč, da je vse to le hipen in minljiv pojav, Še nisem klical
VLADA NAMERAVA OLAJ SATI ZAPOSLITEV INO ZEMCEV.
zdravnika. Kot mi je pozneje povedal, bi mi tudi ne mogel več doirti pomagati, kajti; ibole-zeu se je že razvila. Pokrižem in počez so mi prsti iziienada popokali, kakor preveč kuhani 1'raukfurtarji", m na njili »o se začela pojavljati gnojna uljesa (ulcers).
Dvakrat tedensko so me peljali k zdraviTku (hoditi namreč nisem mogel več), ki me je osem mesecev le« i t z vročo vO-do in elektriko. Nekoč mi je sam priznal, da ga bolj nego uljesa skrbi oteklina, ki ni hotela niti za spoznanje splaliaiiti.
No, sčasoma sem se privadil vsem tem neugodnostian, kakor se privadi kraški osel batinam. šn zdelo se mi je, da sploh ne sme in ne more "oiti drugače.
Razočaranja so se pa šele začenjala.
Neke noči me prebudi bolečina v prstih desne noge. Pogledam: dva prsta sta povsem začrucla.
Ker moj zdravnik—specialist ne obišče doma nobenega bolnika — ima pač preveč dela v svoji pisarni in bolnišnici, je
od predesednika Rooseveltu, v katerem je isti izjavil, da Narodni odbor za pravično J. Mdklavc' ravnanje ob zaposlovanju, dalje sekretar za vojno, sekretar $5; F. Počikar $o.; A.j za mornrco in druge agencije Grgič Sr. $5.; J. Milk $5.; J.i vlade podrobno preiskujejo to
SMRT MiLAD*; AiATKRK.
Pros!m malo prostora v va sem cenjenem licitu Kot farmar, mi čas ne dopušča, da bi večkrat kaj poročal v list "G. N.'*, kar sem vedno zaposlen čez glavo, posebno sedaj, ko se je zaičelo spomilndno delo. Novic je več. ali so pa tudi nekatere, ki širšo javnost ne zanimajo. Veselih je bolj mulo. ali toliko več je žalostnih, ker vedno pride kaj slabega poprej kakor dobrega na vrsto. Zatorej je tudr ta moj dopis bolj žalosten in obufpeu. Stvar je namreč ta.
•line 6. februarja mi je zbolela žena. Popolnoma zdrava je šla k počitku, ob 10. uri uri sem že nioral klicati zdravnika, kateri je obljubil, da pride.
Oaikal sem do polnoči, ali zdravnika ni bilo. Malo po tistem je žena porodila. Ob 12.30 uri zopet kličem zdravnika in mi reče. da ne more priti, ker .je bilo nekaj snežnih žametov, ali vzrok je bil drugi. Naš li š-ni zdravnik je bil slučajno v j Illinois na oddihu. Poskusili sem dob rt i drugega zdravnica j
Federalna vfrda pretresujc, poslal k meni svojega asisten-naoine, kako bi olajšala ino- t-u, ki je nedvomno takoj vedel, zenice on., da lažje najdejo delo j kaj je z menoj, povedati mi pa v vojnih industrijah.	dolgo ni hotel. Prsta mi je tri-
iGoveruer JLohnvan iz New krat tedensko potresel z neko Yionka je pred kratkim obelo- jedlio kristalno toljo, ki je si-danil iplsmo, ki ga je sprejel cer razžrla kožo, mesa in kasti
se pa ui lotila, da si naj bi bil to njen smoter in namen.
Lanske spomladi nekega dne mi pravi zdravnik, da mi bo nohte porezal. Z" majhnimi, ostrimi kleščami se pa ni dotaknil nohtov, pač mi je pa bli-
vprasanje sal:
'"Naprosil sem, vojnega ministra.
Tauzel $5.; F. Koren $5;. M. Šego $5 F. Reven $5; F. Kerž-mane $5.; F .Hren $3; M. Ko-iDig $3,; F .Riifis $3; J. Bobiiik mornarišl^eiga $3; S. BsdmiJk $3;; F. Paulič $2; A..Habiue $2; A. Mostar $2 S. Fleve $2; L. Hren $2: Mravlja Jr. $2; P. Rode $2; F. Naglic $2; J. Žitko $2; R. Dixlck $2: Ma-s. W. Bouven $2; J. Da-
Predsednik je pi
naj
preiffcajo gotovo ]>rediogc. po (katerih bi se pripadnikom dežel, ki so zaveznice Zdr. držav, olajšala zajwslitev v vojnih industrijah, ker «e predpestav
Ija. da podpirajo naše svrlie v vis Sr. $2; A. Slet .$1.50; J.'sedanji vojni, in tudi naj pro-Ivančrč $1; P. Zalaznik $1; J. učujejo način, kako bi se v Ja likov/e $1; J. Kake i" Sr. $1;. isto svrho mogli razvrstiti pri-J. Rugel $1; Jerry Ifmfcack $1padnike sovražnih dežtl v raz
Electric Lighat and Povv^r Co $17; Larr>- Hiki $15; Društvo "SIoveoLMki farmar*' za venec $10;
Sedaj pa najlepša hvala vsem darovalcam. Če ga katerega nisem z imtenoiri omenil, pa prosim, da mi oprosti. Lepa •hvala tudi Mr. Van Bouren, ki nam je dal avtomobile na razpolago in Mr. Hftckinson. Zatorej. dragi rojaki, v imenu mojih 12 ofcvok se v an t šc- enkrat p risrčno zahvalim za dobroto, ki ste jo izkazali meni in moji družini v tej krizi.
S pozdravom,
John Bozanic-
Worcester, N. V.
t.
-ft
m '
f idt--si
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku) -RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
00
Jne kategorije, nekam ctrene onim, ki so bile tozadfvno uve dene* v Veliki BriVarilj*
KLOBUČARJI
iskušeni ru. hidravličnem stroju, na moških klobukih, dob-,' delo pri: GOOD VALITE HAT, 19 YV. 4tli STREK1 NEW YORK CITY
TO JE
KNJIGA
katero boste 2 VESELJEM ClTALI
ži Vi
izviri
Spisal IVAN MATlClČ
1^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 etrani^^^i
Recepti so napisali v angleškem jeziku; ponekod pa so| | tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi i, i
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za^i1 kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati izpopolniti. -
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street : . New 'Sork, N. Y.
Knjiga Jfe erojevraten pojav jt slarenaki književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov aloven&kega aaroila od davkih poOetkov v starem alovanetvu do današnjega dne. Knjiga Je verno zrcalo našega življenju In trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot oa more nudiU katerokoli na&e zgodovinsko delo.
13 POGLAVIJ — 413 8TRANI
V PLATJO VEZANO
Ceoa

Poštnina plačan^
skovito od«čipnil oba boleča prsta prav pii korenini. Takrat
mi je tudi zaupal, da se me je lotil "gaugreen".
Kmalu po tistem mi je razpoka lu, počrnela iu se začela gnojiti vsa površina stopala skoro prav do členka. Prestajal sem nepopisne bolečine, navzlic temu pa še vedno delal, to je pisal, kolikor sem pač mogel. Neštetokrat me je trpfct l>ol vrgla od pisaliie mize na posteljo, kjer mi je nekoliko odleglo, toda kraja in konca ni hotelo biti.
Viharnega deecmber&ke g a dne so me odnesli v avtomobil in me peljali k specialistu, ki je po kratkem razmisleku razsodil, da je bolnišnica zame edini primerni prostor. Takole mimogrede je dostavil, da boiu (5x/1 tam mogoče ne'kaj tednov. V ' splošnem je bil pa, sicer šegav in priljuden možak skrajno redkobeseden in resen.
Kar *seiii doslej o moji bolezni opisal^ je trajala z daljšimi in krajšimi presledki skoro tri leta. Torej troje let upanja, obupa, bolečin in trpljenja.
i * Zdaj vam pišem iz bolnišnice, leže v postelji, kar ni prav posebno prijeten op rave k. Kdor bo skušal iskati v tem v prihodnjih luidaljevanjili Ziiba-ve in razvedrila, bo razočaran, kajti piše vam bSlni prijatelj, čigar srca in ustnic že dolgo nista prešinila razigranost in smeh.
Zaenkrat tudi še ne moreni obljubiti dnevnih zaporednih nadaljevanj, kajti gospodarijo mi drugi ljudje, ki jim jc moje delo,—pa naj bi ga še tako rad vršil—zadnja briga, pač jim je pa moje zdravje poglavitna stvar.
Tisti dan, ko me odpeljejo v operacijsko sobo in me v svr-ho nadaljnega mrcvarjenja po-lože na operacijsko mizo—to se je doslej že šestkrat zgodilo— je zame izgubljen, in prijatelji bodo zaman iskali v listu mojo kolono.
(Dalje prihodnjič.)
"GLAS NARODA" — New \orfc
THURSDAY, APRIL 16, 1942
===
Dopisov bres popisa In Meboesli na prioMu]* tetrtkevo Itovllke n*J bodi r v sred* sjatraj.
Vesti iz slovenskih. naselbin
VSTANOVLJEN LETA 19! ■i ii I-1
Dopisi 10 nam vedno dobrodošli, ker vse naše čllateUe In se Ž njimi na£J rojaki taka-rekoč med seboj pogovarjajo.	, -
"SLOVANSKI BROD"
Teako je najti slovensko Ju y daljavi črni nurak .skladbo, zlasti koncertno, ki bi že razganja aorni trak.
bila pomembnejša za sedanje čase in bi istočasno živejše izražala sedanje razpoloženje slovenskega in o<tal;ii slovanakib zasužnjenih in zavojetvanih narodov, kot jo izraža Gerbičeva ,>4oga zmaga vrage \>>c skladba za moški zbor "Slo-.Jad:a so nm naš razum,
Kvišku bratje, upaj rode! To je zora naše zgode. Zopet plava mirno br*ed. ki zročen nnuSluve rod. Sloga nairi krmilo je.
SLOVANOVA PRIREDITEV
krepka volja in pogum. V file v b zlat iL lesketa
vans k i Brod."
Kljub temu pa te skladbe ni dostikrat opaziti na programih se na njih tja do neba. naših aim-rških moških zbo- Jz nami Bog in pravde glas! rov, kolikor nam j mogoče i ste. To je prapor, ščit za nas! zasledovati. Ker pa je skladba zelo učinkovita in poleg tega melodična in tudi ne pretežka, se nam zdi potrebno, da jo našim zborom priporočamo zlasti r/a vas sedanje slovanske krize, ko va> čutimo potrebo za l>od-rilne besede in -urlusbo. Dvomim, da bi kaka druga slovenska skladba te vrste v večji rneri doseffabi ta numen kot ravnic "Slovanski brod."
PO l\>ROKl.
Kot je bilo že nek olik rat port čano- se je pretočeno nedeljo vršila slovenska poroka v ua£i lX*y\v\t 4 'k aiastlbini in sicer sta s; zaobljubila zakonsko zvestobo naš znani rojak Joseph Šuštar ;n znana rojakinja Elf-
by več dolgo še toliko in toliko, pa bo konec mraza in zinile in prišla bo gonka pomlad. Nekako tako se po navadi iola-ižhnoV mrzlih zimskih mesecih.
To se ponavlja leto za letom, cd prapradavnih časov, pa do današnj h dni, odkar je človečki Tod na z an'iji, oil časov, ko je bil boj med človekom in naravo veliko težji in hujši, kakoi pa je danes. Pa naje i bode v pradavni ali pa današnji modem; dobi, resnica je. Ua je po-mlad izmed Štirih letnih ča*0v najte/je p:if*a3kovana in na j -bolj dobrodošla — upanj«• v boljše, svetit jšc dneve.
Tudi društva m> nekako pomladijo in i živijo, in pokažejo oUčbistvu z nastopi, kar največ morejo. . Slovensko pevsko društvo
cer v naši slovanski cerkvi. Po ročne obred* mač: župnik trie.
Cerkev je bila nabito polna evatov 'n prijateljev novojx>ro-čencev.
zahetk Me it z en. Poroka se je Tukajšnje pevsko društvo'točm» ob 4. uri popoldne, "Slovan" je s to skladbo uasto-< kak<>r Je bl,° na^'vtKkwo m pilo že pred več leti iu jo bo kol času primerno skladbo zopet izvajalo na svoji prireditvi v SI ov. nar. domu v Btooklvnu.
Bet-sli lo te pos.ni i radi nje-e! ve pomembnosti za sedanji ča« in radi njegove krepke izrazitosti prinašamo v celot!', f-panio, da bomo s tem v -več kot enem primeru ustregli:
Urno, teni.no je obzorje, megla vlega se na morje. Strela šviga, vda rja grom, varuj Bog te, mili dom! Ladja naša je razpela jadro rdeča, modra, bela. al' olikan ji 1 jut grozi, da v dno morja io zdrobi. Pa kot sokol sivi v zraku v bran se stavlja morskenui
d raku.
. iC'e tud' zeva <lno morja, val se »penja do neba. Votlo jeka krog ibf-egovje, v gorah se drvi tv a lov je. Buta jej v jelclcn oktep,( poka. lomi, ladji sklep. Kje si m'orska zvezda- kje! Oj, poglej naš strah, gorje!
•Svet' Ciril in svet4' Metod, varuj ta slovanski brod! Glej, že vlega se brodovje, Votlo vmolkne krog bregov je.
4jali, kar so enkrat v resnici doživeli.
<M d igro pojejo narodne in vojaške pesni i. .Cela .pri redite v jejpirnverna času, v katerem živimo. "Slovan' upa, da gotovo pridete.
1. R.
Brooklyn, X. Y.
VESTI IZ CLEVELAND. OHIO.
Po ikratki bolezni za srčno hibo je umrl nedavno John Mali olt, star 55 let. Doma je bil vasi Podgora pri Dobrem polju, odkoder je prišel -v Cleveland pr»d 30 leti. Zapušča žalujočo soprogo Terezijo, sian Johna, dve hčeri Mary in Ano.
Xedavno je umrla po kratki in mučni bolezni Antonia Hoče-SDOVFAfSKI SHOD " var v starosti 68 let. Doma .je V PrTTSBt RGlfC. PA. bila iz Ret je, fara Hinje, odfko-
Sloveiuski javnosti v Pitts-buT-gh.ii in okolici naznanjam, da bo veliki si« venski shod dne
der je prišla v Ameriko pred 30 leti. Zapušča soproga Ignaca, hčer Mary Gasser in eno pa-
24. maja 1942 ob 3. uri popol-	v Jo,k*> Ill~ Pestro
dne v Slovencem Domu na 57. ' , ... , , , Butler St. Na tem *hodu bo «1 1. aprda je« rnnrla po dol-
govoril jugoslovanski minister'*1 ^^ ^ ifar>' Blbam'> Frane Snoj.
ISlovenhk; narod, živeči po celi Ameriki, s težkim srcem in s strah« m v duši pričakuje no- j
roj. Krožnik. Staar je bila 78 let ;n doma iz Tustan, fara Moravče, odkoder je prišla v A-jmeriko pred 29 leti. Zapušča
v nedeljo 19. aprila v Slov. nar. domu v Brooklynu. Začetek ob 4. uri popoldne.
Igra je vzeta iz vojaškega » opraVil naš do-1	Ja v taborišču in jo igra-
"Rev p J us J Pe-',W> am "Slovana." V mislih !iniat-. nko IkhIo v vojaških ob-, lokah. Gotovo, da bodo; nko •Prav 1« pa in ginljiva je bila niso v uniformah, pa vojakov poroka v oerikvi in svatba.
"Slovan' priredi igro s petjem vic h stare domovine; kaj'^joč-^i ^oproga^ Antona in
se godi tam! Kaj je z našimi So-i T**1** Telvzij° DivJak" .
nnlniki. prijatelji in <osedi? So- ^ -TI" ^ Tt
rojak I1 rank Pobega, v starosti
predstavljat i ne movi-jo.
Ni"« zato, ako so igralci po
večini izven vojaških let. v na-
Hprotu»vu slučaju bi bili pa pri
.vojakih in l»i ne mogli Igrati 'Med i>o.oeninvi ceremtonijanuSv Sim,te pa ,nislili (hl t)jr. w
je novoporoi-eiicem na čast za- vetlo. kai Voiaško življenic-pela Mane Ardliul "Ave Ma- vlog«, v iirri bodo samo pona\ na nasa priznana pevka s>o-pranistinja, na orgije pa jo sprtudjal Mr. I. Hude. Takoj po poroki so se vršile litanije z blagoslovom najsvetejšega, kar je še mnogo bolj povišalo svečanost. Po cerkvenih obre-d <li so se sva t je zbrali v cerkveni dvorani, katero so skoro popolnoma napolniti in razvila sk> je pr an* domaČa zabava pozno v noč. Svate je skoro mprene-boma zabaval s svojimi poskoč-nicami naš priznanil muzikant Frank Poretier. Vso pohvalo zaslužijo na-c kuharice za tako c km n o pripravljena razna jedila. kakor tudi are nailep^a hvala našim brhkim dekletonu ki te dobroto p rinašale na mizo. kakor tudi sc skrbele, da
so se te dobrote |»o .zalivale z r
40 - LETNO preiskušnjo
I
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION:: ELY. MINNESOTA
KI IMA 22,000 članov in dva miljona
1 ■ j. -	i, 1
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva^ nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica, Zavarujte sebe in svoje otroke pri Anaeriaki 3r#taki Zvezi, ki vam nudi poljubno zayarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
pristno kapljico raznega kalibra.
Zares je bil lo lep večer, kateri mi bo o^tal za vedno v spo-nvnu. Na tem mestu iskreno čestitam staršem nov oporočen-cev, to je Mir. rn	Fiank
Meitz«n in KukVvie, ki šo tako lepo vse uredili in po>krbe-li, da se je vs<.> tako lepo vršilo, kakor so včasih rekli kakor "po žnorei."
Novoporočencem na tem me--t.u ponovno kičem: Bog: v a.Hi živi, na mucga leta v zdravju in <hu'ovoljstvu!
iPo7drav.
Anthony Svet.
li še živi ali ne? Gotovo Mr. Sno; lie 'bo mogel tega pove-tlati. povedal pa bo, kaj se je godil \>, p realno je trinog lEtler na}>it<lel naš< domovino, kako -o težki dnevi, in" kateri -o še -sedaj ;jr'-li nad naše rojake iu našo ro<.lno grudo. Pridite torej vsi iz Pittsburglia in dkolice, pripeljite ,s seboj tukaj roji ne mladeniče in mladenka . da bodo rnli, kako grozno trpi njih rodni narod.
"\ljudno tudr vabimo naše brate Ilrvate iu Srbe. Pridite tudi vi,! Pri»limo skupno na ta shod. kjer bomo čuli poročilo našega rodnega brata iz domovine, tgos|)oda Snoja.
Slovenci, Hrvati in Srb:, vsi na s?iod v ne<leljo 24. maja ob 3. uri popoldne.
Odbor JPO št. 12. ss. vF. A. Iilrwnan, ta j.
ODHOD K VUJ A KOM.
57 let. Doma je bil iz Istre,od-/koder je p rišel sem. pred 25 le-tr. Po poklicu je bil krojač. Poleg žalujoče soproge Amalije, zapušča Totrok Blanche, Lucille, Agnes, Frank, Vida. Mae. RLhard in James, brata Antona tukaj in Karla v West Virgi-niji.
Po kraliki bolezni je nedavno! injuria Mrs. Mary Chandek, roj. Ban, v starosti 58 let. Donui je b-la iz I^okve pri Divači, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujo-, čega > o p roga Jožefa, dva sinova Ludvika in Milana ,dve hčeri, ifcary in Mollv, štui sestre ter več drugih sorodnikov.
IPo petletni bolezni je dne C. aprila preminila Mrs. Frances Perpar, roj. Feraec. Stara je bila 60 let. Polyojnica je bila doma iz vasi Studenec, fara Stična, odkoder je prišla v A-ineriko pred 30 leti. Poleg ža-
Ako je druStvo AJ5.Z. V vaši nasslr bini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, Če ne, pišite na glavni □rad, Ely, Minnesota.
Rojake pročimo, k o pošljejo za naročnino, da ee poslužujejo — UNITED STATES o*i roma CANADIAN POSTAL MONEY ORDEK, ako je vam le priročno
Prosim, priobčite v vašem li-j^^ *<>P™f Mu. da so bili m novi Toneta'^	Antona, Jc^epSia m
i	i.i:- - i I Johna, heere: Mrs. Marv Fric-
Kombrea poklieani v s1uzIm> . „	T , . • —.
ker, Rose, Mi's. Josephine Skoten in Angelo, brata Ignaca v Pitt^liurgbu, Pa., ter brata Johna v Detroit, iLicll.
1 »ne 6. aprMa je preminil v (llenville 'bolnišnici rojak Fr. Brecelnok. Star je bil 57 fit in doma iz Ljubljane, odkoder je prišel sem pred 33 leti. Tukaj zapušča soprogo Mary, sina Johna in dxe hčeri: Sylrijo in Mrs. Frances Ray, v stari domovini pa brata Jolina in se stro Antoni jo.
Strica Sanm. Prvi Bobby je o<lš 1 v januarju in je sedaj v Fler!di. Drugi Frank je odšel 13. aprila k mornarici in tretji Tone odide 4. maja. četrti John pa čaka na dan. da ga bodo poklicali. Tako ostane oče sum; žena mu je umrla pred par leti. — Fantom želimo srečen povratek.
Slavka Cotniar,
Detroit. Micb.
Kupujte United States Savings Bonds in Stamps!
VABILO NA
Pomladansk d
Prireditev. . .
SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUfiTVA
"SLOVAN"
v nedeljo, 19. aprila, 1942
Začetek ob 4 uri popoldne.
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
253 Irving Avenue cor. Bleecker Street Brooklyn, N. Y.
VSPORED: !. OTVORITVENI POZDKA V 2. AMERIŠKA HIMNA r;. SLOVANSKI BROD
4. KAJ TI JE DEKLICA?
Pevski prizor proizvajata Miss ANNE J. KI1]PIC, sopran Mr. FR AN K STARI H A, t enor
.3. HARMONIKABJI
JOHN in MARY ORILL bi CHARLES PENKO bodo na haruionike igrali slovenske naro<lne pc^evkc.
G. PEVSKI IOROKAZ
presto ječ iz sledečih pes m i:
1.	Fantje se zbirajo (narodna)
2.	Dekle, dekle, delaj pušelc ^narodna)
3.	Le sekaj, bekaj smrečico
4.	Dekle, kaj pa tukaj delaš
5.	Oblaki &o rudeči
fi. Po polju že rožce cvetejo 7. Ena ptička priletela
S. Na straži (bariton solo poje Mr. A. Svet) P. r! ust Before the Battle
(poje tenor solo Mr. Chas. Pire) 10. Slovenski fantje, vsi smo mi (narodna)
Slovan" —-
PO
Poje Slovensko Pevsko Društvo
PROGRAMU PROSTA
ZABAVA

line 30. marca je v St. ^Vliee ling. W. Va- v bolnišnici pre-amnila Tereeija Glivar, roj. Ka
JUGOSLOVAN ROJEN NA MORJU
ste'lic. Stara je bila 53 let ter je lx>leliala par let, toda resno je zbolela kratko pred svojo smrtjo. Pokojni ca je bila doma iz Žužemberka na Dolenjskem. Nje noče se je pred leti mdiajal v Annerrki in sicer v Clevelandu, odikoder je odšel v staro domovino leta 1921. Po-kojnica je p rišla v Ameriško leta 1925 ter se je nastanila v Bridgeport, O., kjer je ves ča-^ bivala. V Brigeportu zapušča sopi'oga Josepba, tri sinove in v Clevelandu dva sinova. V Detroit- Mich., zapušča sina Cirila, v Eculid, 0. pa brata Ru-dolpha. Pokojnica dalje zapu-
šča v stari domovini. o*.'.eta, dve sestri, brata in mnogo drugiii sorodnikov. .
V SPOMilN UMRLI SESTRI.
Dne 19. aprila je minulo leto, ko smo peljali k večnemu počitku našo ljubljeno sestro Antonijo Milosin. ki je zapustila dva brata in dve sestri. Se vedno se to spominjamo iu ti kličemo: Počivaj v miru v ameriški zemlji!	-
Rose Butcher.
. .. - Chicago 111.-
Ameriški listi še vedno pišejo o nenavadnem dogodku, ko je Mrs. Desanka Mohorovičič v rešilnem čolnu Idala življenje 9 funtov težkemu sinčku. Ko se je vozila v Ameriko, je bil paznik torpediran, ona pa je bila rešena s ličerko Višnjo. — Na sliki vidimo Mrs. Mo-lioro\ičičovo v bolnišnici v Norfolk, Va,, držeč v naročju novorojenca; poleg nje pa je hčerka Višnja, ki prejema dar nekega mornarja.
Zahvala
Tem potom se javno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem Iu znancem za izraženo sožalje in darove za sv. Maše ln vence. ' kakor tudi avtomobile ua zadnji poti k večnemu počitku našega dobrega, nepoaabaega soproga in očeia^ - , £
.Pokojni je bil rojen 29. junija 1968 v Kamirf gorici, in je umrl 30. marca, 1042. Pokojni je spadal k dr. sv. Jožefa K. S. K. J.. In Slovensko delavsko podporno društvo.	« ""
Najtepfia zahvala vsem društvenim članom in člnnicam za obiske in molitve pri mrtvaškem odru.
TI pa. dragi mož in oče, počivaj v miru v svobodni ameriški grudi.
Žalujoči ostali:
ANNA ROVTAR, (soproga); JOHN, JOE, PETER. LOUIS in VICTOR (sinovi); MARY, JEAN in FRANCES (Were); FRANCES in JOSEPHINE (sestre) ; RUDOLF (brat). V stari domovini: MARIJA in TEREZIJA (sestre). Glendale, L. T,;N. Y.. dne 14. aprila, 1042.

-GLAS NARODA" — New Tot«
THURSDAY, APRIL 16, 1942
VSTANOVUEN LETA 1892
IM11IIIIIIMM

I'liilllWiei^llllllllHilllHl^ltlll
Kakor pla
z...
ZU ODO VINSKI ROMAN.
7 S
"Baroresa, močno ste še razburjena in vznemirjena. Po »ht.-evniii ,p: et rezljaj i h. ki ste jib preživeli, bi -vam nasvetoval, da <e nekoliko odpočijete. **
Baron ICoveszhaza je -pustil iz objetim svojo hčerko in strpii k grofa. Objel ga je in poljubil na de«no in levo lisce.
"Vrag naj me vzame, gospod grof" je k rieal Koveszhaza v trenutnem navdušenju, 4'ako bom, kdaj pozabil, da ste rešili zivljunje njoje predrage hčerke! Lahko od mene zahtevate karkoli hočete, vse vam dam!"
Wolkenstein »e je napravil, kakor da bi ne slišal njegovih liesed. Ravnodušno, 'kakor da bi se ,te besede nje^a ne tikale, je vprašal:	' ~
w*Protsil sean tiksoelleuco Horthvja za avdijenco, ker mta jjnani izročiti važna spc»;<x-ila, Ali me bo eloscellenca sprejel!"
"Kako ne! Popolnoma sem jl^zabil," je zaklical baron, "vam povedati", da vas Horthv že pričakuje"
Toni se je vsedel k šoferju, baron m eden z oficirjev pa sta se vsedla. v avto h grofu in baronet-;i. Avto je počasi zdr-eal po široki p: a-ni cesti proti yelikenlu trgu, kjer je stalo par hiš. zgrajenih v mestnem vogu. V enem. irzimed največjih poslopij, v č gar pritličju se je nahajala lekarna, je bila vrhovna komanda. Adjutants. in ordonanee so se gnetli po ozkih stopnicah in še po ožjeui hodniku. Povsod je vladala žehzna disciplina, dasi so tvorile te armado, ki bi se naj borla proti tdeči grozovladi v Budimpešti, zgolj dobrovldjske <~ete. Bili so to eastnilki in vojaki stare armade, ,ki so še čuvali staro disciplino. Na čelu te armade je stal biv&i podadmiral Nikolaj pl. Hoitlhv. Četam ki jim je poveljeval, je nedostajalo -tteliva, živil, topov, unifonn in perila. Vsi pripomočki, ki jih zailiteva urejeno volkova nje, so bili v rokah sovjetske vlade zato je bilo lemnlo nade da bi n<ogle te čete uspešno nastopiti proti rdeči armadi ..
Horthv =e je baš posvetoval s šefom/ svojega generalnega ;taba generalom Soosom, ko «-o mu prijavili grofa Wokkenstei-na, .Horthv se je -spomnit, da je često videl grofa v cesarjevi bližini. Zato ga je sprejel « največjo vljudnostjo. Po prvili poadravmrh frazah je Horthv vprašal grofa Wolkensteina, kaj ga je napotilo k njemu,
4'<e >e dob;o spominjam, so mi javili, da mi iuiate sporočiti važne vesti."
"V koliko so te vesti važne, presodite sam, ekseellenca. Jaz tega ne morem presoditi."
"Prepričan sem, gospod grof, da mi ne prinašate ničesar ncvažiKga. Z napetostjo pričakujem, kaj mi poveste."
Iz slovenskih naselbin
ZA ZMAGO NASE DEŽELE
Dandanes, ko se nahajamo v vrtincu svetovne zgodovine, ko čujenno na desno in levo le vojna iporočila, ko ves svet zre na Ameriko, se moli po vseh cerkvah po svetili mašah za mir — in tkonec vojne. Da bode pa mir trajen, inolmo tudi za xufago naše domovine, zato <se l>ojujejo naši fantje na bojnem polju, na morju in v zraku. Da i« otiranimo ono svobodo, za katero se je Amerika bojevala preti 150 leti. in se še bojm-jo za ono svobodo, za katero unijo mi in naši sta riši 7.apust iii svoj dom v stari domovini, ter priffli v to deželo, k.ier se nam je «nudila boljša prilika za napredek in žvljenje.
Iz dna srca smo Bogu hvaležni za priliko, katero nam je bila dana, da smo se preselili v ta kraj morja, kar pa onim, ki so ostali <za nami ni bilo tega tmogoče. Oni tam, ki so ostali za nanii, danes ne okušajo več tiste svobode, katera jint je bila dana potom Jugoslavije, pregnani so v tuje kraje, drugi zopet zaprti po ječah, zopet drugi so bili umorjeni. Kje je njii grob, to ne ve nobeden povedati. Sem in tam prihaja kako pi*mo ■skrivnost-no, od te ali druge osebe, ko pi-8e mati svoji hč:rki, ali oče svojemu sinu. kaj vse morajo tnpeti ]>od kruto oblastjo nasil nežev, sovražnikov svobode in naše anueriške dežele. Države katere je nenasiten Nemec in Italijan podjarmil s «ilo- na tldli ječi jo v mukali, in milo zro proti Zarji, ki je daleč od njih, vendar imajo upanje v vstajenje. Pričakujejo in molilo za zmago naše velike Amerike. Molijo in vzdihujejo k
iGrof Wolkenstein je vzel iz skritega predalčka svoje listnice li**t papirja tako tenak in mehak, da bi ga ne opazil nihče,
ako bi še tako natančno preiskal in pjcgledal listnico. Listek Borni, ker vedo, da potom naše je izročil Horthv ju, ki je p reč tal na njem napisane vrstice rn dežele, plotom našeea orožja nato vljudno izjavil:
"Tudi brez poverila njegovega veličanstva bi bil spoznal v grofu Wolkensteinu .popolnoma zaupanja vredno osebo. Toda iz pisma vendarle ne morem posneti vzroka vašega prihoda' '"Dovolite mi ek^c 1 lonca, da stavim-par vprašanj," Admiral se je priklonil in prikimal.
"'Kakšno armado imate na razpolago, elkscellenca, kako številna je ta armada?"
Horthv se je nasmehni!. "Armada šteje kaki ii l'J do 1.» tisoč mož. gospod grof. i prostost, katero smo tu uživali, Raporti o številu moštva niso pojiolnoma zanesljivi. Med te-^n da prinesemo prostost tudi mi vojaki je 4 ali 5 tisoč častnikov. Velitka s veda ta ar-1 našim dragim v domovini. Na-mada ni."	ši fantje se bojujejo za na«, iz-
"T.kko neznatna je ta armada, ekscellenca, da bi jo lahko postavljajo si svoje življenje. Kleči mogotci v Budimpešti razpršili v pol ure, ako bi imeli!da bodemo mi in naši otroci vsaj kolmkaj državniške >pretnosti in ako bi se ne omejevali .imeli mimo in zasijrurano živ--aino na ropanje, plen i t ve m moritive. Vaše- čete pa inso za-|fjenje. Tudi-mi. ki smo doma, dostne, da bi z njimi mogli prepoditi to komunistično sodrgo." moramo storiti vse, kar je v na-
imajo fwoboditi one. kateri so danes po krivem: sužnji in te-peni po nedolžnem zato- ker nočejo zatajiti svojega rodu.
'Veliko se pričakuje od Amerike. Zato je potrebno napeti vse moči, vse sile, da ne omagamo, da «i sami sebi ohranimo
Horthv je pritrdil. 4tNedostaje mi vsega; denarja, topov, streliva in vojaštva. Bojim se, da se razprše celo te čete. ki sem jih s trudom zbral, ako ne bom mogtl skrbet; za njih prefhrano in njih plače." Wolkenstein je v skrbeli priponlnil:
šrh močeh, da oodpiramo naš: fante na dbojišču, tukaj moramo š-tediti z marsičem, si pri-trgovati vse, kar moreimo, dasi ravno mnogokrat ni lahko, to-
duj<«no njegova pota, moramo priznati, da on nima konec potrpljenja, da od nekdaj služi Aimeriki samo za zmaga Naše fante bodri, ter jim je za vzgled.	»
Hudi mi v Jolietu borno molili za zmago, pri veliki sveti n kaši dne 26. aprila. Ta »v. (maša se imenuje "Victory itass". Darovana bode za naše fantje, ki se bojujejo za nas, da b? Bog čimprej .podelil nam mir in končno zmago. Da bi natše fante čim prej pripeljal zdrave domov. Ker vem, da vsaka mati in vsak oče hrepeni, da bodp zopet zagledali svojega sina v krogu svojih dema, radi tega je potrebno, da se vsi udeležimo te velike slavne av.i maše "Victory Maes." To sv. ntašo bodo darovali nas župnik Rev. M. Butala v naši farni cerkvi sv. Jožefa ob asistenci naših kaplanov Rev. Geo. Kuz-nia in M. Cepon- Ob tej priliko bo tudi slovesna prdiga posveieena pomenu tega dne.
'Blagoslovljene bodo tudi dve farne zastave in iscer ameriška in pa "Service zastava" (častna shižbena zastava), na kateri se bodo svetile zvezde vseh fantov, in teh je lepo število od naše fare Sv. maše bodo ob S. uri zjutraj. Pred sv. mašo in po sv. maši se bodo pele patriotične, cerkveno dovoljene pe.-imli, med sv. mašo pa lepe sv. pestmi, pod vodstvom orga-nista Anthony Rožni-n. Te sv. mase se imajo udeležiti vsi farani, vsi fantje, ki so doma na dopustu v vojaški uniformi ter vsi, katerim je pri sren zmaga Amerike.
ILokalui odbor pomožne akcije je pričel z nabiranjem darov za naše v domovini. Jo-
iietska naselbina se je zavzela da ne bode zadnja pri prispevanju za tak plemeni: namen. Tudi ipr'r tej sv. maši "Victory Mass" se bo nabiralo v ta namen- vsak prostovoljen dar bo z hvailežnostjo sprejet. Saj je Slovenija del Jugoslavije, katera danes med svetom zavzema tako odločno mlesto in ka-t era ,č eravno na tleh, se ne poda. ten*več se bojuje proti nasilnemu Lahu in NeuK*u. Po-itosni moreano biti mi Slovenci, da smo majhen naiod, v res-»nici majhen po številu, toda velik in močan po duši. Dasi ravno smo ameriški Slovenci-radi tega ne smemo pozabiti našo staro domovino, katera je ponosno uprla nasilne
^"To je bolj žalostno, kakor semp>i imd l, ekseellenca. Po-|da gre se za obramlio na^e de-temtakem ne moremo misliti na to, da bi Madžarska s svojimi .žele. Toda. da bode pa samaga motim i in sredstvi ?trmoglavila sovjetsko vlado."	jnašega orožja čini prej. mora-
"Tttga «e ne bojim," je potrdil Hjorthv.	jjno se Bo^i priporoeti, kakor
"Preostaja torej samo c ti i sib od; mi se moralno poslužiti •ce priporoča naš veliki pred-tujih bajonetov. { 'itn .-h moglavinio s tujo poroočjo sovjetsko isednik Roosevelt, in kako ce Hospod^tVo, je pot svobodna za vpostavitev notranjega miru priipoticča -na« glavni in new-in reda. Kako mislite, ekcsellenca, 0 bodoči državni obliki strašljivi mnak"v«eli časov. <re Madžarske."	- -- -	y
"Jaz sem legitimist, gospod grof. S tem je povedano vse. Madžarska j«e kraljevina, monarhija,, (ki nahaja v odporu proti kronaneaiiu svojemu vladarju."
Grof ni spoznal, kaiko ;e ie Horthv Slkušal izogniti v svojem odgovoru bistivu njegovega ^vprašanja. Wolkenstein je živahno pripomnil:
"Kakor se mi zdi, ek.-eellenca. sva v tem osziru enih misli. V moji posesti se nahaja poziv antantnih držav na ronmmsko vlado, ki naj napravi konec grozot na Madžarskem. Ne dvomim. da bi lahko pregovoril romrunf^ko vrhovno komando, da izda ukaz za pohod proti Budiampešti. Rontuni imajo vse, vojni materijal in vojaštvo. Rdeča armada se ne bo upala započeti ž njimi borbe. Tako se izognemo državljanski vojni in Madžarska bo oe*vobojena rdečega gospodstva."
"Ako pa se Romuni na to stalno tu ugnezdijo?"
"Proti volji Antante lega ne 'bodo storili. Mogoče je. da bodo plenili. Toda to jim moramo dovoliti. Imajo nekoliko nazadnjaške nazore o vojni, kar pa ne zavira, da bi se vse drugo ne moglo gladko /zvršiti. Čim se nato Romuni umaknejo, nastocpite vi s svojo armado kot osvoTjoditel'j in zopet vzpostavite kraljestvo."
Horthvjeve oči so zažarcle v častihlepnem plamenu. Prekrižal je izredno velike svoje roke-, na katerih je bilo videti, da so vsikdar krepko držale ono, %a kar so zagralvle.
"To bom storil," je izjavil svečano. "Kroma sv. Štefana mora zopet najti svojega nosilca."	1
. _ . (Nadaljevanje.)	__
»e
žem in se slavno še nadalje bori na strani Amerike, čigar zaveznica je. Pomenite, da zmaga Amerike pomeni zmago Ju goslavtije, zmaga Jugoslavije ponueni prostost za nuše Slovence, za naše sorodnike in prijatelje in znance. Vsi Slovenci in Slovani iz Joilet r.iortkport in Rookdale, pridite k "Victory MW dne 26 neral MacArthur. Ako zašle- aprila ob 8. uri v našo župno
Darwin, Canberri, Sittang
TO SO KRAJI, O KATERIH CITATE IN O KATERIH SLISA-TE V DNEVNIH POROČILIH V LISTIH IN PO RADIO
✓SI TI KRAJI SO OZNAČENI V
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KAŽE SVET, KAKOR3EN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO V A 2NO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DRŽAV
Sedaj vsakdo potrebuje dobri atlas!
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.	^
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor je izbrml izmed vet tisoi slik kuiio najboljše barvane sliko— ta zbirka je tako popolna, da je za vsakeca neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni.
Vključeni so naoaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje. Francija, Nem-lija. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska. Norveška. Danska. Unija sovjetskih socja-li stičnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. Grška. Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija, Burma, Kitajska, Japonska. Paeifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (jnžnl dri), Afrika, Severna Amerika. Kanada Združene države. Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki som sebe popravlja, Una namen reSIti mnrflkatera nasprotujoča si rpraSnnja. ki nastaneju r raznih razgovori 1j. Straul so skladišče svetovnega znanja in pods js jo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, |k>krajine In globočlno oceanov In jezer, dolgost naj-daljšili rek In prekopor. povrftino poglavitnih otokov In visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnojra dnnaStija vpraSanja.
SAMO
33
centov
48 VELIKIH STRANI
NOVA IZDAJA Naročite ga še danes I
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STBEET	~	NEW YORE, N. Y.
cerkev. Po sveti maši bo poseben program v naši dvorani. kateri fpored bo drugi teden naznanjen.
Josephine Eijavw, Joliet, 111.
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
n
Prepričajte se
TUBI DROBIŽ POJ DE V VOJNO.
Vlada ne opušča niikake prilike. da si zagotovi potrebne kovine vojno svrho, in tako odvzame rk&ii del kositra (tin) ven iz aaiuerLškekga centa in se pripravlja odvzeti tn-di nikelj iz pet oentnaga ko&na da.
In alko primanjkljaj bakra, cd Tika, kobitra in niklja se-more na drag način poravnati, bodo, kaikor pravi buletin od 2srataoaiaV Geographic Society, centi in nfelji- izginili iz cirkulacije, dokler zmaga v tej vojni ne bo dosežena
(S tcan, da se odvzame večji del niklja iz centa, kateri normalno vsebuje 95 odst. bakra, 4 octet, cinika in 1 od»t. kositra, se več fkot 100,000 funtov kositra doda letos k naž' zalogi kositra za vpojno rabo. Xavi "penny'* bo vseboval baker, kot po navadi, več cinka, ali le droben del kositra.
{Ni treba nikakega J novega zakona, da se spremeni sestavina oenta. Z "nikljom" pa (je drugače. Njegova kovinska vsebina je določena po zakonu kot tri četrtine bakra in ena četrtina nikla. Predlaga
fee tzaikoifcska sprememba, naj se vsebina spremeni v polovico balkra in polovico srebra" z ;dovoljen,}t m pa, da se smejo [nadomestiti droge kovine do 10 odstotkov teže, ako bo treba.
Ako se tak zakon sprejme,-bodoči "materi'' imel čudno prednost v naši lestvici denarni vrednot, da bo po svoji
»eetavini bolj vreden kakor j lO-icentni komad (dinit?.) Vseboval bo več kot 38 "grains" srebra, dočim <'dilne', jih ima manj kot 35. To protislovje pa nima .niikakega pomena kajti kupna vrednot kovanega, kakor tudi papirnatega denarja je odvisna od zaupanja v vlado in ne od svoje resnične notranje vrednosti.
•"^iidkel" predlagane kovin skejwstavine bo glasom omenjenega buletina ravno tako izgledal, kot stari, le da bo nekoliko ruftnenkast. Bo ravno tako za rabo za avtomatične mašine, na telefon in za vstop v podzemeljsko železnico.
(Leta 1941 so denarne koval ne Združenjih držav spravile v T>romet 300,000,000 m oklov, Iteiitajoči/h skupaj 1.740,000 ton. Po novi predlogi bi 870 toc. srebra nadoiroestilo 436 ton ibakra in 435 tin niklja v prvih 300,000,000- Kwadjifc, ki bodo nakovani. Ta količina niklja — 435 ton oteiroma 870,000 frnitov — je enaka eni četrtini normalne letne rabe te kovine
za civilne potrebe. Za vojne svrhe je nikelj prvenstvene važnosti da se ojačajo in utrjujejo jeklene zmesi, ki se ra-b jo za projektile, cklope in druga oboroževalna sredstva.
Do sedaj nj bilo govora, da bi se spremenila sestavina srebrnega denarja od "dime" na vagor.. Ta poslednji vsebuje po zakonu M odstotkov srebra in 10 odstotkov bakra. Zlali denar ne ustvarja nikakega problema. Ta je bil zdavnaj stopljen, da postane del zlate rezerve Združenih držav » obliki zlatili drogov. .
Položaj v Turčiji napet
Predno je tui^ški poslanik v Kujfoiišervu odpotoval v Ankaro na posvetovanje s «vojo vlado, je rekel, da je položaj v Turčiji zelo napet.
Nemški stotnik aretiran
Neko poročilo vz Mazatlana v Mehiki pravi, da je bil aretiran nek neraski stotnik pod obdolžbo vahunMva, (ker je nekega mehiškega mornariškega poročnika Lzpraševal o obrežnih utrdbah.
ADVERTISE in • "GLAS NARODA"
fiir