ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik X - št. 128. - maj 2001 - cena 250 SIT Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2001 lillilili12 |jiiirsk* Bi*tric,) ■ 2000245,12$^^^® il Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA p si a* si s COBISS e NA PRAGU OBSEŽNE RAZISKAVE O ZDRAVJU Med 16. in 20. majem 2001 bo 15 000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije po pošti prejelo vprašalnike o vedenjskih navadah, uporabi zdravstvene službe in zdravstvenem stanju. Obsežne raziskave so se lotili program C1ND1, Inštitut za socialno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja RS in območni zavodi za zdravstveno varstvo, s podporo Ministrstva za zdravje. Prav vsak pravilno izpolnjen in vrnjen vprašalnik je pomemben, zato izvajalci raziskave prosijo prejemnike vprašalnikov za sodelovanje. Večje število vrnjenih vprašalnikov bo povečalo vrednost, zanesljivost in pomen raziskave. Predvideno število anketirancev, starih od vklljučno 25 do vključno 64 let v Sloveniji in v njenih zdravstvenih regijah pri predvidenem 60,45 ali 30% odgovoru anketirancev. STR. 15 Zdravstvena regija Minimalni vzorec Pričakovan 60% odgovor Pričakovan 45% odgovor Pričakovan 30% odgovor Celje 1045 1742 2322 3483 Nova Gorica 347 578 771 1157 Koper 478 797 1062 1593 Kranj 672 1120 1493 2240 Ljubljana 2066 3443 4591 6887 Maribor 1171 1952 2602 3903 Murska Sobota 446 743 991 1487 Novo mesto 457 762 1016 1523 Ravne 260 433 578 867 SKUPAJ 6942 11570 15426 23140 SREBRNO PLAKETO OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 2001 za uspešno delovanje na glasbenem področju, za prispevek k razvoju glasbene dejavnosti in nadaljevanje ter ohranjanje tradicije godb na pihala v Ilirski Bistrici prejme PIHALNI ORKESTER ILIRSKA BISTRICA. VEČ O TEM PREBERITE NA STR. S PRVA DONACIJA ZDRAVSTVENEMU DOMU ILIRSKA BISTRICA V LETOŠNJEM LETU Zdravstveni dom Ilirska Bistrica je v začetku letošnjega leta kupil aparat za kapilarni odvzem krvi. Njegova cenaje bila nekaj čez 2 milijona tolarjev. 500.000,00 tolarjev za ta aparat je zdravstvenemu domu daroval g. Hektor Šepič, direktor Pur-platexa. Direktorica Zdravstvenega doma dr. Ivica Smajla se zahvaljuje g. Hektorju Šepiču STR. 11 EVROBUSV KNEŽAKU Evrobus bo dne 7.6.2001 v popoldanskem času (od 14.00 ure do 19.00 ure) obiskal Knežak. Evrobus j e potujoča knjižnica in informacijsko središče, v katerem lahko obiskovalci dobijo zelo raznolike informacije o Evropski uniji in naših pripravah na vstop. VEČ O TEM NA STR. 16 r —— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — —-i | AVDICIJA ZA VODITELJE IN | j NOVINARJE TELEVIZIJE | j GALEJA | V petek 1.6.2001 ob 20.00 uri bodo v prostorih Doma na Vidmu imeli ■ AVDICIJO za voditelje in novinarje. Pride lahko vsak, ki ga to delo zanima ■ in bi si želel pridobiti izkušnje na tem področju. L__________________ VABLJENIJ ▲ > Slovenija Doma v Evropi. m g „ti^ART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica SsfeliSSJS jursKalmstric" ODPRTO edeljah ,med O.^InlJSlKufS PREHAJANJE OTROK IN ORGANIZIRANIH SKUPIN OTROK PREKO DRŽAVNE MEJE NOVOSTI NA TEM PODROČJU SI PREBERITE NA STR. 19 3. KNEŠKI TEK SOBOTA, 16. JUNIJ 2001 ORGANIZATOR: Društvo “PIŠKOTEK” Knežak Društvo Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak START IN CILJ: Gozdna pristava MAŠIIN TEK ŠOLSKE MLADINE START TEKA ob 12.00 uri STARTNINE ZA ŠOLSKO MLADINO IN OTROKE NI ! KATEGORIJE: Letnik Oznaka Dolžina proge 1993 D93/F93 500 m 1992 D92/F92 500 m 1991 D91/F91 1000 m 1990 D90/F90 1000 m 1989 D89/F89 1000 m 1988 D88/F88 1500 m 1987 D87/F87 1500 m 1986 D86F86 1500 m 1985-82 DM/FM 3000 m - Vsak tekmovalec dobi topli obrok in napitek - Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. - Med tekmovalce bomo izžrebali številne praktične nagrade PREDŠOLSKI OTROCI (do 7 let) 150m Vsi udeleženci tega teka dobijo medalje, prvi trije pa še lepo darilo. ČLANI IN ČLANICE START TEKA ob 14.00 uri; DOLŽINA PROGE: 12 km (Krožna makadamska cesta, senca, razgibana proga, 2 okrepčevalnici) STARTNINA 1500.- SIT KATEGORIJE: ČLANI 1981 in mlajši F 1980 do 1976 G 1975 do 1971 H 1970 do 1966 I 1965 do 1961 J 1960 do 1956 K 1955 do 1951 L 1950 do 1946 M 1945 do 1941 N 1940 in starejši O ČLANICE 1977 in mlajše A 1976 do 1967 B 1966 do 1957 C 1956 do 1947 D 1946 in starejše E - Vsi tekmovalci prejmejo majice in topli obrok. - Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. - Absolutna zmagovalca v ženski in moški kategoriji prejmeta pokal. VEČ O TEM NA STR. 4 BESEDA UREDNIKA PONOVNO VELIK, PA SAJ JE TO TUDI VEDNO BIL Snežnik praznuje svoj deveti rojstni dan. Maja, leta 1992, je ugledal luč prvi izvod časopisa. Tako začenja svoje deseto leto izhajanja. V teh letih je imel celo kopico sodelavcev in novinarjev, imel je kar nekaj urednikov pa tudi njegov uredniški odbor je velikokrat zamenjal svoje člane. Edini zvezdi stalnici sta glavni in odgovorni urednik Borislav Zejnulovič in tehnični urednik Raymond Fabijanič. Časopis je v teh letih zamenjal tudi svojo zunanjo podobo, bistveno pa je, da je ves ta čas izhajal, da je ostal zvest svoji politični nevtralnosti in objektivnosti poročanja. Imel je svoje vzpone in padce trenutno pa postaja ponovno velik, a ne samo po formatu ampak tudi po vsebini. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem tistim, ki ste v teh letih sodelovali pri ustvarjanju časopisa, in ki ste v bilo kakšni meri podpirali njegovo izhajanje. Še posebej se moram zahvaliti vsem tistim, ki sodelujete z njim sedaj, teh vas je kar nekaj čez trideset. Brez vas ne bi bilo tudi njega. Zahvaliti se moram stalnim sodelavcem Vojku Čeligoju, Alenki Peko, Andreji Rebec, Mojci Memon, Jožku Steguju, Dimitriju Grlju, Zlatanu Kovačiču, Ivici Smajla, Jožefu Šlencu, Vojku Mihlju, Zdravku Debevcu, Miri Lenarčič, Miru Simčiču, Janku Slavcu, Iztoku Pereniču, Igorju Štembergerju, Nadi Čeligoj, Tadeji Raspor in vsem tistim, ki se občasno spomnite kaj napisati. Zahvaljujem se tudi za pisma bralcev, saj v zadnjem času dvigujejo kar veliko prahu. Ne smem pozabiti na prispevke iz vseh osnovnih šol in na izkazano pomoč predsednikov krajevnih skupnosti in predsednikov vaških skupnosti pri oblikovanju člankov o naših vaseh. Ce sem kogarkoli pozabila omeniti se mu v naprej opravičujem. Velik je postal v vseh pomenih besede. Velik je v tej meri, da o njem objavljajo grožnje nekater ih lokalnih politikov celo dnevni časopisi iz daljne Ljubljane, in da od njega prevzema avtorska dela tudi regionalni časopis. Vsi ti bodo morali postati pozorni kaj počno. Ne samo da ni prav, ampak se tudi ne spodobi. Da si ne bi mislili, da nismo opazili konkurence. Smo, ampak očitno so opazili, da je govoriti lahko, narediti kaj pametnega pa zelo težko. Mislim, da ni pametno, da postane glasilo nekega kulturnega društva (ki že kaže znake razpadanja, saj se je del društva, ki ustanavlja lokalno televizijo Galeja že odcepil in registriral kot samostojno kulturno društvo) občinsko glasilo, saj bo to za občane bolj nekakšen levi kroše kakor direkt. Priznati pa moram, da obravnava teme, ki se tičejo mladih in da so to teme, ki nam manjkajo. Verjetno bi bilo najbolje, če bi vsi delali na enem časopisu, ki biga dobivala vsa gospodinjstva, ker dva v naši občini ne bosta preživela. Znano je, da časopis brez občinske donacije ne more obstati so pa svetniki tisti, ki bodo morali odločiti kako naprej. Bo kakor bo, v desetem jubilejnem letu se bomo v vsaki naslednji številki spomnili na letnik kakšnega preteklega Snežnika. Pozanimali se bomo tudi o tem kaj nekateri “bivši ” sodelavci in uredniki mislijo sedaj o njem. Sama mu čestitam za deveti rojstni dan in upam, da bo izhajal vsaj še enkrat toliko let. Urednica mag. Milena Urh V, v V ILIRSKI BISTRICI O BIOMASI... Na pobudo Zveze društva za Biomaso Slovenije in pod pokroviteljstvom Državnega sveta Republike Slovenije je bil v Ilirski Bistrici v “Gostišču Danilo” v ponedeljek, 14. maja celodnevni posvet o uporabi biomase na Slovenskem s povdarkom na Južnoprimorskih občinah. Posveta se je udeležilo vsaj štirideset strokovnjakov, ki se s tem problemom ukvarjajo, od univerzitetnih profesorjev, gozdarskih strokovnjakov, županov do proizvajalcev opreme, zainteresiranih občanov in drugih. Posebej so organizatorji pogrešali večji odziv domačinov in šol, zato pa so bili veseli mentorice gospe Nežice Dovgan in učenke Mojce iz šole A. Žnideršiča. Posvet sta odprla predsednik državnega sveta RS g. Anton Hrovat in g. Franc Lipolt naš župan, vodila pa ga je ga. mag. Martina Šumenjak, dolgoletna prizadevna predsednica Zveze. V Sloveniji, ki sodi med najbolj pogozdene dežele Evrope koristimo le 4% biomase (lesnih in drugih organskih odpadkov) v strukturi primarne energije. V sosednji Avstriji celo trikrat toliko. O tem je spregovoril g. dr. Horst Jauschnegg predstavnik avstrijske zveze za biomaso. Tudi Kiotski dogovor zavezuje našo državo, da v desetih letih zmanjša delež C02 v zraku za 8%, kar bomo lahko dosegli z bistvenim zmanjšanjem klasičnih energentov ter s povečanjem omenjenih obnovljivih organskih virov na 12% do konca tega desetletja. Zahtevnejšim kotlovnim napravam namenjenim izgorevanju nekakovostnega lesa, prirejenega sesekljanega lesa, pelet, prešanega sena, gnoja, gnojnice in podobnih virov energije že sledijo domači podjetniki. Delež države pa bi vsekakor moral biti v tem, da stimulira potrošnike vsaj pri nabavi teh naprav. V kolikor ne bo država poskrbela za ustrezen zakon in znižanje stroškov uporabe biomase v gospodarstvu in gospodinjstvu bodo cilji težko uresničljivi. Udeleženci so posvet sklenili s sprejetjem Deklaracije za Južno-Primorsko o perspektivah in ciljih uporabe biomase na Primorskem. Podobni posveti si bodo še sledili po ostalih področjih Slovenije. Vojko Čeligoj DOM STAREJŠIH OBČANOV JE PRAZNOVAL SVOJO 10. OBLETNICO OBSTOJA Ob tej priložnosti so v Domu starejših občanov 26.4.2001 odprli nov prizidek in izdali jubilejno glasilo doma. V njem je direktorica doma ga. Marija Šlenc Zver lepo povedala, daje njena vizija zadovoljstvo stanovalcev, njihovih svojcev in delavcev. DOM STAREJŠIH OBČANOV Ilirska Bistrica Dodala je še, da je njihovo poslanstvo vsekakor zagotavljanje kakovostne oskrbe, zdravstvene nege in rehabilitacije v skladu s potrebami in sposobnostmi vsakega posameznika, ob upoštevanju humanih in etičnih načel: pravice do dostojanstva in spoštovanja, odločanja o sebi in podobno. PO TRIDESETIH LETIH SPET SKUPAJ 19. maja smo se na Mašunu srečali sošolci, ki smo daljnega leta 1971 zaključili osnovno šolo Dragotina Ketteja. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju in prijateljskih pogovorih o naših doživetjih in uspehih v življenju. Razšli smo se s toplo željo, da se še kdaj srečamo. Janja 1 MAJ V ILIRSKI BISTRICI Letošnje praznovanje od prazniku delaje pripravilo KD Zgbljena legija. Večer pred praznikom je na “placu” nastopila znana pivška skupina Ana pupedan ter člani društva. V nedeljo pa je bilo veselo v športnem parku Nade Žagar, kjer je potekal turnir v malem nogometu. V večernih urah so praznovanje zaključili pred trgovskim centrom Mikoza z modno revijo in nastopom skupina Casablanca. Modno revijo je pripravila bistriška modna kreatorka Mojca Celin JUsteGs/Jsit Bazoviška 19, 05/714-20-77 Vabimo vas k nakupu pisarniškega in šolskega materiala. Nudimo vam široko izbiro daril za majhne in velike ter darilne embalaže in čestitk Vabljeni! Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah! GOSTILNA s prenočišči PCTCE Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 NUDIMO: MALICE PO 600,00 SIT KOSILA PO 1.200,00 SIT TEDEN GOZDOV 27. 05 - 03. 06. 2001 VABILO NA GOZDNO UČNO POT ŽIVLJENJE OB MEJI: POVODENJ, KI MU NI VIDETI KONCA V okviru tedna gozdov, smo vam gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije iz območne enote Postojna, pripravili kar nekaj aktivnosti, na katere ste vljudno vabljeni! Poleg obveščanja in pogovorov o pomenu gozdov, bo za obiskovalce zagotovo zanimiv obisk gozdnih učnih poti v bližnji okolici. Na organiziranih ogledih učnih poti vas bodo brezplačno spremljali in vodili gozdarji. Razpored organiziranih ogledov je naslednji: GOZDNA UČNA POT RAKOV ŠKOCJAN dne: 02.06.2001 ob 11 uri GOZDNA UČNA POT MAŠUN dne: 02.06.2001 ob 15 uri GOZDNA UČNA POT SVIŠČAKI dne: 03.06. 2001 ob 15uri Za obisk poti potrebujete le dve do tri urice prostega časa in vremenu primerno obleko in obutev. Ob lepem 'Delavke Upravne enote II. Bistrica na vremenu so dovolj močnejše športne copate. Nosilna tema letošnjega tedna gozdov je GOZD IN TURIZEM. V gozdovih je turizem vse bolj pomemben, saj so potrebe ljudi, da se po vsakodnevnih naporih sprostijo v še dokaj neokrnjeni naravi vsak dan večje. Tudi v naši občini predstavljajo gozdovi znaten, a še vedno ne dovolj izkoriščen turistični potencial. Ti gozdovi so zaradi velike razprostranjenosti in ohranjenosti, tako rastlinskih, kot živalskih vrst, velika naravna vrednota. Posebnost teh gozdov j e tudi to, da tvorij o eno zadnj ih bivalnih okolij, kjer še vedno prebivajo velike zveri, to so ris, volk in medved. Zaradi ohranitve vseh teh naravnih vrednot so ti gozdovi neprimerni za množičen turizem, primerni pa so za izletniški turizem in rekreacijo, kot je pohodništvo, teki na smučeh, kolesarjenje po gozdnih cestah, lov, fotolov in podobno. Za turizem so zanimivi predvsem gozdovi v okolici Mašuna in Sviščakov, ter gozdovi ob številnih planinskih poteh proti Snežniku. Seveda je za razvoj turizma potrebna tudi dobra cestna infrastruktura in gostinska ponudba, čemur bo potrebno , predvsem na področju Sviščakov obisku Gozdne učne poti Sviščaki nameniti v bodoče več pozornosti. Gozdarji skušamo urediti del gozdov za obiskovalce, hkrati pa z usmerjanjem v te urejene predele ohranjamo druge, manj obiskane predele kot mirne cone za divjad. Prav vašim obiskom so namenjene tudi gozdne učne poti, na katere vas ob tej priložnosti še posebej vabimo. Pridružite se nam in prisluhnite utripu gozda! Česnik Ivan, ZGS KEII. Bistrica Leta 1993 so v celi Evropi ujeli 50 tisoč nezakonitih priseljencev, šest let pozneje pajihje bilo celo desetkrat več. Prihajajo od vsepovsod: iz vzhodne Evrope, Azije in Afrike. Na negotovo pot v neznane dežele jih silijo različni razlogi. Mnogi bežijo, da bi se izognili političnemu nasilju v svoji državi, največ pa se jih emigracijo odloča iz ekonomskih razlogov. Obstajajo ocene, da samo v bivših državah sovjetskega bloka dobesedno sedi na kovčkih 50 milijonov ljudi, v Aziji pa celo prek 300 milijonov. Zahodna Evropa seje veselila padcu Berlinskega zidu in izginjanju “železne zavese”. Danes pa je presenečena nad človeškim povodnjem, ki vsakodnevno prehaja njene meje in mu ni videti konca. Nedavno so na Reki odkrili domačina, ki je z romunskimi sodelavci pretihotapil v Slovenijo in potem naprej v Italijo 1500 Romunov. Mnogi ubežniki končajo v rokah mafije kot nepričakovani in neprostovoljni darovalci človeških organov. Nihče ne pozna obsega tega najbolj umazanega posla z ljudmi, toda zanesljivo ta zločinska trgovina s človeškimi organi obstaja. Mafija ubežnikom najprej pobere denar, da bi jih pripeljala čez mejo, toda pozneje jih umorijo v posebnih laboratorijih in jim poberejo organe, ki so zelo iskani na medicinskem tržišču. Samo človeška jetra stanejo prek 50 tisoč dolarjev. Zločin je popoln.Ubežnikov nihče ne išče, saj njihovi domači ponavadi sploh ne vedo, kje so. Toda mnogi ubežniki prihajajo v lastni režiji. V vaseh ob meji včasih prosijo vode, ali pa nekaj hrane, največkrat pa se izogibajo naseljem. Večjega kriminala ne počnejo. Včasih zgine kakšen kos perila ali pa obutev iz dvorišč, v hostah pa za seboj pustijo odvržene stvari, prazno embalažo in podobno. Lahko srečaš Romune, Albance, Makedonce, Bolgare, Kitajce in Irance. Zlasti, ko je polna luna, psi kot divji lajajo po vaseh ob meji. Moste so po vsej verjetnosti polne ubežnikov. Ponavadi gre za ljudi, ki imajo poklice, nemalokrat tudi visokošolsko izobrazbo, med njimi so tudi študentje. In ko se čudimo njihovi odločnosti, je njihova razlaga preprosta. Strojni inženir iz Hunedoare, romunskega jeklarskega središča ima trideset let, in če se rastrga, ne more zaslužiti več kot 40 do 50 nemških mark na mesec. Ko si nataka vodo v plastenko ne skriva svoje ogorčenosti nad celim svetom. “Ceausescu je bil boljši!”, pravi. Njegov cilj je zaslužiti na črno v Italiji 1000 nemških mark mesečno. Romunija ima danes bleščeče trgovine polne blaga iz uvoza, toda naš inženir si s svojo mesečno plačo lahko privošči le šteko Malbora in steklenico škotskega tvhiskija. Ni težko razumeti njegovih motivov za beg iz rojstnega mesta. Blizu Sapjan je na železniški progi vlak povozil osemnajsletnega Romuna, kije očitno izčrpan sede zaspal na tračnici. V žepu so mu našli pol nemške marke. Pozimi se je v nočnih urah na domačijo ob meji zatekla mlada Kitajka z bolnim otrokom. Če je hotela, da otrok preživi, se je morala odvojiti od skupine, čeprav jo je pot stala 5000 dolarjev. Zgodbe ubežnikov so žalostne in grde, njihova bodočnost pa zelo negotova. Pred leti so prebežniki z vzhoda bili dobrodošli v Evropi. Danes je drugače. V Evropi in severni Ameriki so dobrodošli strokovnjaki (ti dobijo vize dobesedno v nekaj urah), nizkokvalificirani in slabo izobraženi prišleki pa postajajo nezaželeni. Samo Evropa potrebuje 1,5 milijona inženirjev ter 800 tisoč računalniških strokovnjakov. Nekoč so se Rusom posmehovali zaradi “železne zavese”, danes pa zahod postavlja novo zaveso, “schengensko mejo”. Razlika je v tem, da bodo jekleno mrežo in bodečo žico nadomestile elektronske naprave. Tudi Slovenija je nepripravljeno pričakala množico ubežnikov na svojih mejah. Razumljivo, nihče ni mogel niti v sanjah predvideti, da bo množično preseljevanje narodov v kratkem času dobilo takšen razmah. Računajo, daje samo lani slovensko-italijansko mejo ilegalno prešlo 35 tisoč ljudi, približno toliko sojih tudi slovenski policisti zajeli na slovenskem ozemlju. Hrvaška policija pa je lani ujela prek 24 tisoč ubežnikov. Tujce Hrvati peljejo sodniku za prekrške, ki jim naloži kazen za ilegalni prehod meje in izgon iz države. Toda ubežniki se potem znova napotijo proti slovenski meji. Nek hrvaški policist je povedal, da ima svojega “rekorderja”: nekega Romuna je že tretjič zalotil pri ilegalnem prehodu meje v Šapjanah, tako da se ubežnik in policist že titulirata med seboj s “kolega”. V Sloveniji prijete ilegalne priseljence namestijo v kakšnem od “centrov za odstranitev tujcev”. Največji in najbolj znan je tisti v Ljubljani v Šiški, v bivši poslovni stavbi Ljubljanskega mestnega prometa. Pogodba med notranjim ministrstvom in LPP poteče sredi letošnjega leta in potem tega centra več ne bo v Šiški. Javnosti še ni znano, kje bo nov, znano pa je, da novo rešitev pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve rešitev v dogovoru z obrambnim ministrstvom. Po vsej verjetnosti bodo izbrali kakšno bivšo vojašnico, ali pa več vojašnic. Ministrstvi čuvata skrivnost o novih centrih, da bi se izognili reakcijam javnosti, ki je ubežnikom vedno bolj nenaklonjena. In kaj se dogaja v “centrih za odstranjevanje tujcev”? Ponavadi je tu nagneteno veliko več ljudi, kot bi jih smelo biti po mednarodnih standardih. V centru v Šiški spijo kar po hodnikih in ni čudno, da so se spomladi letos tu pojavile stenice, tako da so morali center za nekaj časa zapreti in ta temeljito dezinsecirati. V teh zbirališčih si ilegalci, ki so tisoče kilometrov prehodili peš ali pa na najbolj nenavadnih in neudobnih prevoznih sredstvih, naberejo moči, se očedijo in pripravijo za pot naprej. Poskušali bodo prečkati mejo proti zahodu večkrat, dokler jim to na koncu ne bo uspelo. Slovenija ni končni cilj ilegalnih emigrantov, je samo vmesna postaja. Velika večina jih po krajšem ali daljšem bivanju v Sloveniji poišče luknjo na meji proti Italiji ali Avstriji, kjer se potem razkropijo po sanjski Evropi. Domačini se povsod otepajo bivališč ilegalnih priseljencev. V Vidoncih, v Prekmurju je konec januarja letos prišlo do pravega “dogajanja naroda”. Domačini so bili strahotno jezni na svoje občinske može, ki da niso preprečili priselitve nezaželjenih gostov. Zagrozili so tudi, da bodo posegli po drastičnih ukrepih in prekinili dobavo vode in električne energije temu centru. V Vidoncih se je takrat zgodil grd incident, ko je nek Iranec zabodel do smrti svojega sonarodnjaka, druga dva pa ranil. Kljub temu ta izbruh ksenofobije v Vidoncih pa Slovencem ni ravno v čast. V Ljubljani so novinarji organizirali prijateljsko nogometno tekmo z predstavniki ilegalnih priseljencev in tako demonstrirali, da niso vsi Slovenci sovražno razpoloženi do njih. Priseljenci so to gesto dobre volje sprejeli z iskreno ganjenostjo. Vajeni so tega, da so povsod odveč. Rado Bohinc, slovenski notranji minister, opozarja, da ilegalni priseljenci ne morejo biti samo problem policije. Gre za mednarodni humanitarni problem izjemnih razsežnosti in nič ne kaže, da bo v prihodnje kaj bolje. V drugih državah so se tega problema resno lotile humanitarne organizacije, kot sta Rdeči Križ in Caritas. Tudi pri nas bosta ti organizaciji morali z še večjo zagretostjo poprijeti za reševanje tega problema, saj ga policija resnično ne more sama obvladati, četudi bi vse ostalo delo pustila vnemar. V prihodnjih mesecih bo Slovenija spremenila postopek za politični azil, ki v Sloveniji traja kar dve leti ter ga poenostavila. Lani je za azil v Sloveniji zaprosilo kar 13 tisoč ilegalnih priseljencev, dobilo pa gaje samo 200. Miro Simčič KOPER - DVORANA BONIFIKA 31. 5. - 3. 6. 2001 Letošnji Primorski sejem se bo ponovno odvijal v običajnem terminu in sicer konec maja od četrtka, 31.5. do nedelje, 3.6. 2001 v večnamenski dvorani Bonifika in njeni okolici. Sejem bo večji in s tem zanimivejši, saj bo poleg običajnih notranjih in zunanjih površin obsegal razstavne površine v spodnji etaži (nezasedeni poslovni prostori) in asfaltne površine ob sami dvorani. Letos so se odločili ponuditi NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM kot so društva, šole vrtci in drugi BREZPLAČEN NASTOP na sejmu. S tem želijo neprofitnim organizacijam omogočiti promocijo širši javnosti in posredno s tem Primorski sejem še bolj približati občanom. Posebej bogata bo ponudba razstavljalcev s področja opreme za dom, stanovanje in hiše, telekomunikacij, kopalniške opreme, pohištva, gospodinjskih pripomočkov, turizma (zdravilišč) ter avtosalon. Kot vsakoleto se bodo na razstavnem prostoru društva za srce in ožilje izvajale meritve krvnega tlaka in holesterola ter pestre aktivnosti ostalih razstavljalcev. Na sejmu so letos potrdile udeležbo tri pobratene občine in sicer BUZET iz sosednje Hrvaške, FERRARA iz sosednje Italije in ZILINA iz Slovaške. Obiskovalce bodo ob nakupu sejemske vstopnice tudi letos čakali NAGRADNI KUPONI razstavljalcev, katerih število je omejeno. Z nagradnimi kuponi obiskovalce na razstavnih prostorih razstavljalcev pričakujejo presenečanja oz. praktična darila. Obiskovalce bo tudi letos obiskala SEJEMSKA ATRAKCIJA - SEJEMSKI VLAKEC. Poskrbeli bodo tudi za NAJMLAJSE, ki bodo poleg vožnje z vlakcem lahko koristili otroški grad in za MLADINO, katerim bo na razpolago SKUTER in KARTING POLIGON z možnostjo testnih voženj s skuterjem in tekmovalnih voženj s kartingom. V poznih popoldanskih oz. zgodnjih večernih urah bodo vsak dan ZABAVNO - DRUŽABNE PRIREDITVE, t________________________________________________________________________________________> TUDI LETOS SE JE ZGODILA VIZITA Enajst naborniških vozov in ena peš skupina je letošnji izkupiček vizite. Na lep sobotni dan, 26.5.2001 so naborniki okupirali Bistrico. Na osrednji prireditvi je bil slavnostni govornik župan občine, g. Franc Lipolt Pohvale vsem skupaj ze lepo okrašene vozove. Reportažo z letošnje vizite si poglejte v naslednji številki časopisa. SLOVENSKA NUMIZMATIKA IN FILATELIJA DESET LET SAMOSTOJNOSTI V tem jubilejnem letu se bodo gotovo zvrstile številne prireditve v čast prvemu desetletju državne samostojnosti Republike Slovenije. Temu jubileju je bilo posvečeno tudi letošnje spomladansko srečanje članov Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica. V Pizzeriji park, kjer se sedaj sestajajo, so v nedeljo, 22. aprila t.l. pripravili pregledno razstavo desetletne bere kovancev in bankovcev, kijih je vtem času izdala Banka Slovenije, ter poštnih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije. Se posebej so ponosni, daje med tristo izdanimi slovenskimi znamkami, kar pet takih za katere so dali predlog prav društveni člani. Nedeljsko srečanje pa so udeleženci posvetili tudi predstavitvi rimskega denarja, kot zanimivega zbirateljskega področja, ki se mu naj dbe rimskega denarj a na Bistriškem so razmeroma pogoste. Le-te dokazujejo živahnost dogajanja v vsej 500 letnem gospodovanju Rima na našem prostoru. Društvenega srečanja se je udeležil tudi g. Vitomir Čop, odbornik Slov. numizmatičnega društva v Ljubljani, kije tudi član komisije za izdajo slovenskih kovancev in napovedal nekaj zanimivih novosti na tem področju, ki je zadnja leta neupravičeno zaostalo. Iz Trsta je v Bistrico na srečanje prišel g. dr. Peter Suhadolec podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije in predsednik Slovenskega filatelističnega društva “Lovrenc Košir” iz Trsta. Tudi on je napovedal nove slovenske poštne znamke, tudi v čast 10-letnice osamosvojitve, pa tudi za 60-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Med Srečanje domačih filatelistov in numizmatikov je popestrila razstava poštnih znamk in denarja izdanih v času prvega desetletja samostojnosti Slovenije. Na sliki tudi še g. Franc Poklar ob predstavljanju rimske numizmatike. (Foto: Vojko Čeligoj) posveča vse več predvsem zahtevnejših zbiralcev. Tovrstno zbirateljstvo zahteva poglobljeno študijsko delo meni g. Franc Poklar, društveni podpredsednik, ki je pogovor o rimskem denarništvu tudi vodil. Tudi udeleženci srečanja je živahno sodeloval tudi g. Josip Bajc, postojnski župan, ki je tudi sicer dolgoletni član društva. Vojko Čeligoj LETOS ŽE 3. KNEŠKI TEK NA MAŠUNU V mesecu juniju, točneje 16. 6. 2001 se nam obeta v naših kraj ih še ena množična športna prireditev. Društvo PIŠKOTEK iz Knežaka po prvem teku ob 130-letnici tabora na Kalcu in lanskem 2. kneškem teku, tudi letos pripravlja to dobro obiskano rekreacijsko prireditev. V lanskem letu seje teka udeležilo preko 300 tekačev v vseh kategorijah, ki so zelo pohvalili organizacijo, predvsem pa proge, ki potekajo v zavetju in senci prostranih snežniških gozdov. Organizatorji verjamejo, da se bodo tekači letos še bolj množično udeležili te prireditve, čeprav letos tek šteje le kot Olimpijski tek pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije. Organizatorji teka za Primorski pokal oz. pokal Sobote so namreč Kneški tek, iz še ne dokončno utemeljenih razlogov, črtali iz že objavljenega programa. Kot je razvidno iz razpisa so se organizatorji odločili tek organizirati v povsem enakih kategorijah, kot veljajo za Primorski pokal, temu pa so dodali še tek za najmlajše - predšolske otroke in možnost netekmovalnega teka ali pohoda. Poskrbljeno bo, da se boste na Mašunu prijetno počutili, tako tekmovalci, kot rekreativci in gledalci, zato Vas organizatorji pričakujejo na Mašunu v soboto 16.6. v čim večjem številu, kar bo dodatna spodbuda, da ta edina tovrstna prireditev v naših krajih postane tradicionalna. Vojko Mihelj KRESOVANJE IN VARSTVO NARAVE Ta prispevek ni namenjen debatam o ustreznosti prvomajskih kresov, ravno tako pa ni namenjen grajanju tistih pridnih ljudi, ki se vsako leto zberejo, da bi kres na “Dragi” (Gradišču) pripravili in s tem nadaljevali dolgoletno tradicijo prvomajskega kresovanja na tej markantni točki nad mestom. Dejstvo je, da kresovi v sebi nosijo veliko in v zadnjem času prevečkrat pozabljene simbolike in prav je, da se tradicija nadaljuje. In vendar me moti premajhna okoljska osveščenost odgovornih ljudi, tako tistih, ki kres postavljajo, kot tistih, ki za takšne prireditve izdajajo soglasja. Čeprav lahko postavljalce kresa po eni strani razumemo, ker morda niso podučeni o veljavnih zakonskih predpisih, ki prepovedujejo kurjenje avtomobilskih gum, na drugi strani ne moremo razumeti neprizadetost odgovornih občinskih organov, ki za prireditev vsako leto izdajo soglasje in ki bi jim zakon oziroma Predpis o sežiganju odpadkov (UL RS 32/ 2000) moral biti poznan. Omenjeni predpis v svojem 3. in 4. členu jasno govori o tem, daje dovoljeno sežiganje odpadkov le v sežigalnicah. Izjema so rastlinski odpadki iz kmetijske ali gozdarske dejavnost^ ter živilsko predelovalne industrije. Četudi bi ne bili seznanjeni z omenjenim predpisom, nikakor ne bi mogli preslišati oziroma prezreti številnih obvestil v sredstvih javnega obveščanja, ki so govorila o problematiki kurjenja prvomajskih kresov. Kurjenje avtomobilskih gum na “Dragi” je toliko bolj neprimerno tudi zaradi tega, ker to območje sodi v vodozbirno območje kraškega izvira Bistrica, ki nam daje, kot se znamo sami dostikrat pohvaliti, zelo kvalitetno pitno vodo, kije nikoli ne zmanjka. Ne glede na zgoraj povedano, se mi zdi, da sta valjenje gostega črnega dima, ki se na pogorišču ponavadi pojavlja še kakšen dan po 1. maju ter smrad gorečih avtomobilskih gum, dovolj zgovorna razloga, da bi morala v glavah ljudi vzbudila negativen odnos do tovrstno postavljenih kresov, in to neodvisno od vseh zakonskih predpisov. Težko bi našli nekoga, ki bi neizmerno užival ob vdihavanju strupenih plinov, ki se sproščajo ob gorenju gum, zato bi morali razmisliti o opustitvi gum kot kuriva za prvomajski kres na “Dragi”. Daje to mogoče so pred leti dokazali taborniki rodu Snežniških ruševcev, ki so s pomočjo še nekaterih drugih, postavili 4,5 metra visoko “pagodo” (oblika ognja), sestavljeno samo iz lesa. Resje, daje za sestavo takšnega kresa potrebno veliko več časa, ves trud pa ni poplačan z dolgotrajnim gorenjem in valjenjem gostega črnega dima pozno v noč, vendar v ljudeh, ki kresovanje obiščejo in pa pri tistih, ki ga postavljajo, vzbudi ponos, saj so pripravili nekakšen “ekokres”. Dejstvo je, da kurjenje kakršnegakoli materiala, pa naj si bo to tudi les, ni sonaravno, saj s kurjenjem večamo delež ogljikovega dioksida (plin odgovoren za nastanek učinka tople grede) v ozračju, kije bil prej shranjen v rastočem drevesu, vendar gre tu za globalen problem. Odgovornost nas vseh živečih v tej občini pa je, da naredimo kar se da največ za ohranjanje čistega okolja na lokalni ravni. Eden od morda najmanjših, a močno opaznih problemov pa je ravno kurjenje kresov v občini. In čeprav gre za majhno stvar, ne gre zanemarjati njenega pomena, kajti tu se vse začne, pri majhnih stvareh. Biti moramo toliko samokritični, da prenehamo prenašati odgovornost na druge, saj to že zdavnaj ni več v modi. Sami moramo storiti nekaj, da bo okolje, v katerem živimo, bolj čisto. To pa močno zavisi od stopnje naše osebne naravovarstvene osveščenosti in želje, da svojim zanamcem prepustimo takšen svet, kot smo si ga sposodili od naših prednikov. Ali smo pripravljeni sprejeti izziv? Gregor Kovačič r L — — — — — — — — — — — — — — i POLICISTI V VRTCU j Policisti so otrokom v vrtcu predstavili svoje delo in opremo Prikazali so tudi delo policijskih psov Več o tem pa si preberite v naslednji številki Snežnika VPRAŠALI STE... MOGOČE BI VAS ZANIMALO? Številna vprašanja, ki so sledila po objavi prispevka o mojstrskih izpitih kažejo, da ste prispevek z zanimanjem prebrali. Najpogostejša: Kdo ima pravico do opravljanja mojstrskega izpita? Pravico do opravljanja mojstrskega izpita ima: • kandidat, ki sije pridobil srednjo poklicno izobrazbo in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; • kandidat,ki sije pridobil srednjo strokovno izobrazbo in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit in • kdor sije pridobil najmanj višjo strokovno izobrazbo in ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit. Prav te dni smo dobili prvega mojstra avtomehanika in sploh prvega mojstra v naši občini. Mojstrski izpit je uspešno opravil obrtnik Anton Lazar z Bača. Ob tej priložnosti mu v imenu vodstva Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, vseh stanovskih kolegov in bralcev Snežnika iskreno čestitamo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, se lahko prijavijo k mojstrskemu izpitu le na podlagi razpisa, za opravljanje mojstrskih izpitov, katerega najmanj enkrat letno objavi Obrtna zbornica Slovenije v reviji Obrtnik. Kaj obsega mojstrski izpit? Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih delov: praktičnega dela (I. del), strokovno teoretičnega dela (II. del), poslovno - ekonomskega dela (III. del) in pedagoško - andragoškega dela (IV. del). Kandidati, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje in se prijavljajo k mojstrskemu izpitu, morajo opraviti vse štiri dele mojstrskega izpita, da si pridobijo mojstrski naziv. Kljub navedenemu temeljnemu načelu pravilnik o mojstrskih izpitih določa nekatere izjeme za kandidate, ki opravljajo obrtno dejavnost najmanj deset let. Slednjim lahko pristojni izpitni odbor na podlagi ugotovitve, da so obrtne dejavnosti opravljali po kriterijih mojstrstva in poslovno uspešno, priznajo I. in II. del mojstrskega izpita, lahko pa jim za priznanje praktičnega dela (I. del) določijo delovni preizkus. Do kdaj lahko kandidati uveljavljajo navedeno izjemo? Navedena izjema velja še tri leta po uveljavitvi pravilnika o mojstrskih izpitih - rok se izteče 28.1.2003. Kako je s kandidati, ki so opravili usposabljanje po programu pedagoško - andragoškega izobraževanja? Velikokrat tovrstno usposabljanje enačite z mojstrskimi izpiti kar je popolnoma zgrešeno. Kandidati, kateri ste opravili program pedagoško andragoškega izobraževanja za izvajanje praktičnega izobraževanja v izobraževalnih programih, prilagojenih za obrt in drobno gospodarstvo oziroma v dualnem sistemu, najmanj v obsegu dvaintridesetih ur, lahko opravite za pedagoško - andragoški del mojstrskega izpita samo razliko vsebin, ki jo določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Kaj prinaša rok 31.12.2003? To je datum do katerega se za opravljanje obrtnih dejavnosti upošteva delovna doba (3 leta). Po navedenem roku bodo mojstrski izpiti pogoj za vodenje obrti v primerih, ko bo šlo za opravljanje obrtnih dejavnosti iz liste A. Zakon ne posega v že pridobljene pravice, zato vsem tistim, kateri ste si že pridobili obrtno dovoljenje za opravljanje katerekoli dejavnosti iz liste A (ali si ga še boste, do vključno 31.12.2003), ni potrebno opravljati mojstrskega izpita, če to ne želite. Upam, da sem odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Alenka Penko Prve tri mesece letošnjega leta smo večino časa posvetili problemom v zvezi s sestavljanjem davčnih napovedi, napovedi za odmero dohodnine in obračunom trošarin od cigaret, piva in etilnega alkohola. Izvršilni odbor Območne obrtne zbornice seje med tem časom ukvarjal z reševanjem lastniških razmerij na Sviščakih. Kljub temu, da seje rok za dostavo izjave o deležu opravljanja obrtnih in neobrtnih dejavnosti iztekel konec lanskega leta, smo izjave prejemali še prve dni letošnjega leta (še vedno nismo prejeli vseh). Komisija za šport in rekreacijo, ki deluje v okviru Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, je začela konec mesecajanuarja s propagiranjem regijskih (Koper) in vseslovenskih obrtniških športnih iger (Škofja Loka). O obrtniških problemih smo nekajkrat pisali domačima poslancema v Državnem zboru. Velik posluh za reševanje naših problemov je pokazal gospod poslanec Vojko Čeligoj, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Nekoliko smo propagirali delo na domu in delo na daljavo, včlanjevanje v Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in mojstrske izpite. Glede nato, da se 27. julija 2001 izteče rok, ko bodo morali delodajalci izdelati in sprejeti izjavo o varnosti, zadnje čase namenjamo področju poseben pomen. Priprava izjave in izpolnitev ostalih številnih zahtev glede delovne opreme, okolja in pogojev dela, kijih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu ter drugi podzakonski predpisi pomeni zlasti malim delodajalcem v obrti veliko strokovno, finančno in organizacijsko obremenitev. V nasprotju z velikimi podjetji, kjer se je v preteklosti še uveljavljala praksa izvajanja varnosti pri delu s posebnimi službami, je bilo v obrti to področje slabše urejeno. Zato je Obrtna zbornice Slovenije še v času priprave te zakonodaje opozarjala na nujnost prilagajanja predpisanih zahtev možnostim majhnih delodajalcev v obrti. Rezultat zahtev po tej prilagojenosti je določitev posebne, manj zahtevne izjave o varnosti za tiste delodajalce, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev in posebna izjava, kije predvidena tudi za tiste, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev in ki nimajo nevarnosti in tveganj, določenih s 6. členom pravilnika. Tudi letos smo sodelovali pri organizaciji razstave postnih in velikonočnih jedi, ki je gostovala na Dolnjem Zemonu. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj je gostila Pod Gradom z Gornje Bitnje prejela pomembno priznanje Turistične zveze Slovenije, na predlog domače Območne obrtne zbornice. Letošnje dvanajste razstave “Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju, se je udeležil tudi lanskoletni dobitnik znaka kakovosti (suhe slive), obrtnik Srečko Sanabor (suho sadje iz Brkinov). S Ptuja se je vrnil bogatejši za nov “kipec” kakovosti. Prejel ga je za suhe jabolčne krhlje. Sploh so bili Bistričani zelo uspešni. Znak kakovosti sta prejela še Vilko Škrab za sirarsko skuto in Damjan Štemberger za sirarsko kozjo skuto. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 2001 V prostorih Minoritskega samostana na Ptuju je v času od 20. do 23.aprila 2001 potekala že 12.razstava DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ. Mize so se šibile od raznih dobrot - mlečnih, mesnih in žitnih izdelkov, suhega sadja, kisov,olj, žganja in vina. Konkurenca je bila velika , saj je bilo ocenjenih 748 izdelkov s 556 kmetij. Iz naše občine se je prijavilo na ocenjevanje 7 kmetij z dvanajstimi izdelki. Veliko število priznanj podeljenih na tem državnem tekmovanju priča o visoki kakovosti izdelkov, ki jih ponujajo naše kmetije Trije kmetje so se vrnili s Ptuja z najvišjim priznanjem, ZNAKOM KAKOVOSTI,ki ga dobi izdelek, ki je trikrat zapored pridobil zlato priznanje. Dobitniki znaka kakovosti 2001 so Srečko Sanabor iz Harij za jabolčne krhlje, ter Vilko Škrab iz Gaberja in Damjan Štemberger iz Vrbice za kozjo sirarsko skuto. V kategoriji sadnih žganj je dobil Vilko Škrab iz Gaberja kar dve priznanji - srebrno za hruškovo žganje in bronasto za slivovo žganje. Za kise sta dobila srebrni priznanji Srečko Sanabor iz Harij in Alojz Volk iz Zarečice. Da pečejo na naših kmetijah odlične orehove potice, dokazuje zlato priznanje Darinki Brožič iz Jablanice in bronasto priznanje Ljubici Vovk iz Zarečice. Vsem nagrajenim iskrene čestitke! Mirjam Furlan Na Ptuju je slavila tudi obrtnica Ljubica Vovk (Pecivo Ljubica Zarečica), ki si je za orehovo potico prislužila bronasto priznanje. Med dobitniki priznanj so še: Srečko Sanabor, ki je prejel zlato priznanje za jabolčne krhlje in Darinka Brožič, ki je prejela zlato priznanje za orehovo potico, Damjan Štemberger je prejel srebrno priznanje za skuto z dodatki in zlato priznanje za sirarsko skuto z dodatki in zlato priznanje za sirarsko skuto, srebrno priznanje za jabolčni kis sta prejela Srečko Sanabor in Alojz Volk, Vilko Škrab pa je dobitnik bronastega priznanja za slivovo žganje in srebrnega za hruškovo Žganje. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo, da bi njihove dobrote, katere so del naše kulturne dediščine, našle dostojno mesto v slovenski turistični ponudbi. Obrtnica Milojka Primc z ekipo je poskrbela za lepši zunanji videz počitniške hišice na Sviščakih, delavke zbornice pa za lepši videz doma obrtnikov. In kako je bilo z odzivom na seminarje? Posveta “Kako učinkovito preti iz obstoječega na novi standard ISO 9001:2000?” se je udeležbo pet obrtnikov, seminarja o dokupu pokojninske dobe zaradi premajhnega števila zainteresiranih nismo organizirali, prijave za seminar o davku na dodano vrednost pa še vedno sprejemamo. Rezultati ankete, ki smo jo izvedli o pripravljenosti na sodelovanje na sejmih kažejo, da za skupni nastop na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ni pretiranega zanimanja, medtem, ko je slika za sodelovanje na lokalnem sejmu bistveno drugačna. A. Penko ' tel./fax: 05/71-41-156 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA *INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net C4, TRGOVINA Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 ■OBLEKE DOLGE VISKOZA ■ TOPKI ■ MAJICE BREZ ROKAVOV ■CAPRI HLAČE IN ŠE IN ŠE... VABLJENI! ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 T|M Iiw TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO -PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 FRIZERSKI SALON Dolnji Zemon 81,6250 II. Bistrica Rmi Nudimo Vam: * NOVA MODNA STRIŽENJA * NOVE TEHNIKE BARVANJA * KARTICA ZAUPANJA 10 obiskov, enajstič striženje brezplačno Naročila sprejemamo na tel. številki 05/71-42-095 IRBIS Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 Občina Ilirska Bistrica Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. ŽUPAN Franc Lipolt, univ. dipl. inž. kem. tehnol. iL ...... .................. .............................................it Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ POSOJAMO TUDI FILME NA DVD ■ PREKO 100 NASLOVOV! BfiLflSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-21, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 05/7144-526, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA TRGOVINA: PE JABLANICA: tel.: 05/7144530, ODPRTA 8-12 IN 16-19 OB SOBOTAH 8-12 OB NEDELJAH ZAPRTO * NOVO * NOVO * NOVO Poleg velike izbire buteljčnih vin vam nudimo tudi odprti vini: Merlot in Beli Pinot iz kleti goriških brd. Na voljo vam je tudi velika izbira brezalkoholnih pijač vseh vrst in okusov. V mesecu jiniju bodo priredili tudi zanimive degustacije! VLJUDNO VABLJENI! * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE PE PODGRAD: Gradišče 51, 6243 OBROV Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 □ 17 18 □ ’ 20 21 □ 22 23 24 25 □ 26 27 □ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 Vodoravno: 1. krčmar, gostilničar, 6. srbsko moško ime, 10. ruski gledališki igralec (Pavel S., 1800-1848, vloge iz Shakespeara in Schillerja), 12. deska s kotalkami, 14. živahno, ognjevito (v glasbi), 15. spevoigra, 16. ime ameriške filmske igralke Turner, 17. španske žensko ime, 19. dvojica, 20. žabja noga, 22. rahel vetrič, 24. slovenska tiskovna agencija, 26. imovina, 28. opis, prikaz, 31. šampion, zmagovalec, 33. kratek, jedrnat odgovor, 35. grška boginja modrosti, 36. berač, 37. javor, 38. perzijski književnik iz 12. in 13. stoletja (Ferid ed-Din). Navpično: 1. Chaplinova vdova, 2. ptič pevec, 3. planinska staja, 4. glina, 5. mesojeda močvirska zelika, 6. švicarsko zdravilišče, 7. nasilna kraja, Naša hiša se nahaja v Oriju, 18 km od Splita proti jugo - vzhodu. Od morja je oddaljena 200m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2 površine. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. CENE IN POPUSTI Cena je 20 DM po postelji; -10% za polno stanovanje -10% v mesecu juniju in septembru -10% za otroke do 14.1et(do4.tega leta brezplačno) +TT (turistična taksa) cca.l DM Informacije na telefon: 00385 21 734 138 DOBRODOŠLI! 8. goljufija, 9. glavno mesto Gane, 10. slovenski mladinski pisatelj (Vitan), 11. korejski denar, 13. germanski orel, 18. perzijska kraljica, 21. udeleženec sinjske igre, 23. klobučevina, 24. Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Zupančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu. Ponudbe na tel.: 041/345 -753. Prodamo dvosobno stanovanje cca. 60 m2. Ponudbe na telefon: 00492331330500 ali v uredništvo Snežnika. V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688. belgijsko zdravilišče, 25. vinorodna rastlina, 27. orodje za žetev, 29. mitološki letalec, 30. ribiška mreža, 32. dalmatinsko žensko ime, 34. steza. Dimitrij Grlj KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/ 71 41 842 ali 05/71 45 129 KAKO SE POGOVARJATI S PSOM Kako naj ljudje razumemo pasjo govorico, če celo pasji lajež slišimo različno. Angleži slišijo pasji HOV-HOV kot bow-wow, woof-woof ali arg-arf, Španci jau-jau, Nizozemci waf-waf, Francozi woa-woa, Rusi gav-gav, hebrejsko govoreči hav-hav, Nemci wau-wau, Cehi haff-haff, Korejci mung-mung in Kitajci wung-wung. Po dolgih letih raziskovanja pasjega vedenja je Stanley Coren, profesor psihologije z univerze v Vancouvru, objavil knjigo, ki pasjim lastnikom pomaga razumeti, kaj jim dopovedujejo psi, psom pa razumeti svoje lastnike. Njegov namen je pripraviti pse do govorjenja. “V komunikaciji so psi bistrejši od lastnikov,” pravi Coren. “Vendar pa nosijo odgovornost za komunikacijo ljudje, saj psi, ne glede na svojo inteligentnost, ne znajo brati človeških knjig.” Coren, kije odrasel v družini s tremi mešanci, že več kot 30 let proučuje pasje vedenje, trdi, da psi razumejo ljudi, ljudje pa psov v glavnem ne. Psi so veliko inteligentnejši, kakor mislimo. Razumejo do 200 besed oziroma povelj, berejo našo telesno govorico in po njej sklepajo, kaj jim skušamo dopovedati. V knjigi “Kako se pogovarjati s psom -obvladovanje umetnosti komunikacije med psom in človekom” pravi, da bi ljudje morali priznati dejstvo, da ima pes enako pamet kakor dveletni otrok in da razume veliko več, kot je videti. Če lastnik sprejme to dejstvo, od psa ne bo pričakoval ne premalo in ne preveč. Z znanjem 200 besed psa dejansko lahko naučite tako rekoč vsega v hiši in na sprehodu. Corena moti, da ljudje ne razumejo številnih navadnih signalov, kijih psi pošiljajo s telesno govorico: “Vsi podatki so v njej, le prebrati jih je treba!” Podobno kot ljudje govorijo psi univerzalno govorico. Ena od najpogostejših napačnih razlag je, daje tudi mahanje z repom del pasje govorice. “Kadar pes maha z repom, ljudje mislijo, daje srečen. V resnici pa pravi: sem vrhunski pes in sem pripravljen to dokazati tudi z bojem”. Gorenje bil velikokrat priča, kako so starši poslali otroka, naj se igra s psom, ki maha z repom. V resnici so ga poslali v nevarnost, da ga bo pes ugriznil, pravi Coren. Druga napačna razlagaje, da mahanje s povešenim repom pomeni, daje srečen. V resnici pomeni, da se počuti zanič. Široko pahljanje z repom pa v resnici pomeni, da ima človeka ali drugega psa rad. Dvomljiyo je tudi renčanje. Ali pomeni bes ali smehljaj? Oboje, pravi Coren. Treba je le prebrati še druga znamenja, ki jih pes izraža s telesno govorico. Pes, ki kaže zobe in zravna rep, renči, ker se pripravlja na boj. Pes, ki kaže zobe in široko maha z repom, pa se smehlja in govori: vse je prav, nikomur ne grozim, v z lizanjem samo želi nekaj dopovedati, denimo: lačen sem, odvisen sem od tebe... Takrat ga navadno pobožamo ali mu damo piškot. “Ker paje lizanje pasivno in pohlevno dejanje, pa tudi jaz svoji vnukinji rečem, dajo pes poljublja”. (Reuters) Mali oglasi 1 Nagrado VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILLU DANILO, | za pravilno rešitev APRILSKE križanke prejme: ŠTEMBERGAR MATJAŽ Tomšičeva 10 6250 Ilirska Bistrica k — —— — — — — — —— — — — — — — — — — -..- — J r — — — — — — — — — .j 1 REŠITEV J APRILSKE KRIŽANKE I Vodoravno. 1. Istra, 6. Dirk, 10. I | ostroga, 12. Akela, 14. parapet, | | 15. komet, 16. sram, 17. | I NASA, 19. Ino, 20. žabo, 22. I I trst, 24. Ali, 26. arka, 28. tele, I I 31. aršin, 33. otomik, 35. račka, I * 36. Pilades, 37. test, 38. Kadar. * k — — — — — — — — — J NAGRADO ZA TO KRIŽANKO POKLANJAMU NAŠEMU PRIDNEMU IN VESTNEMU SESTAVLJALCU GOSPODU DIMITRIJU GRUJU. ŽELIMO MU DOBER TEK NA VEČIRJI ZA DVE OSEBE V GOSTIŠČU: GRILL DANILO, Ostalim bralcem obljubljamo novo nagradno križanko v prihodnji številki Snežnika! ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”. FOTO FANTAST fotografski studio in trgovina razvijanje filmov in % izdelava fotografij v 1 URI ^ izdelava fotografij za dokumente H digitalna obdelava fotografij f skeniranje fotografij in diapozitivov preslikava in prenova starih fotografij fotografiranje in snemanje svečanih priložnosti Ilirska Bistrica, Bazoviška 32 • tei.: 05/ 714 43 11 Odprli smo moški frizerski salon, nahajamo se na Prešernovi 9, v II. Bistrici (ob trgovini Celi Svet). Odprt je vsak dan od 8-12 in 15-19 razen ponedeljek od 15-19 in soboto od 8-12, vse informacije dobite na tel.: 041-848-046. o jrizersfa e? Prešernova 9, 6250 II.Bistrica tel.:041/ 84 80 46 POLICIJSKA KRONIKA V OBDOBJU OD 15.4.2001 DO 15.5.2001 so policisti pp Ilirska Bistrica obravnavali skupno 28 prometnih nesreč, od tega 19 z materialno škodo, 6 z lahkimi telesnimi poškodbami, 1 s hudo telesno poškodbo in dve s pobegi voznikov s kraja nesreče. Zaskrbljujoč je podatek, da so od skupno šestih poškodovanih v prometnih nesrečah kar štirje otroci Ker se bliža čas turistične sezone s tem pa tudi pričakovano povečanje prometa in pa tudi šolske počitnice, POLICIJA OPOZARJA vse udeležence v prometu na posebno previdnost do najmlajših udeležencev. Prav tako priporočamo staršem, naj poskrbijo, da otroci in mladoletni kolesarji v prometu uporabljajo zaščitne čelade. Na področju kriminalitete so policisti obravnavali skupno 36 kaznivih dejanj od tega 10 vlomov v objekte in vozila, 9 tatvin, 9 poškodovanj tujih stvari, 4 odvzeme osebnih vozil, 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti in 2 ponarejanja listin. Storilci bodo ovadeni pristojnemu tožilstvu. V zadnjem obdobju policisti beležijo tudi povečanje kršitev javnega reda in miru, teh je bilo kar 22, od tega 10 v zasebnih prostorih, 12 pa je bilo prepirov in pretepov v gostinskih lokalih. En kršitelj je bil pridržan do iztreznitve, vsi pa se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Na področju varovanja zelene meje je prišlo do občutnega povečanja pojava ilegalnih prehajanj državne meje, prijetih je bilo kar 36 ilegalcev, kateri so bili po končanih postopkih pri SzP zavrnjeni v RH ali pa odpeljani v Center za tujce Ljubljana. POLICIJA POZIVA VSE OBČANE K SAMOZAŠČITNEM OBNAŠANJU, TER JIH NAPROŠA, DA V SLUČAJU POJAVA NEPOZNANIH SUMLJIVIH OSEB KLIČEJO NA TEL. ŠT. 113, saj ilegalni pribežniki na našem območju izvršijo tudi velik delež kaznivih dejanj, predvsem vlomov v objekte, tatvin in odvzemov osebnih vozil. Na drugih področjih je policija obravnavala še dva travniška požara, 4 povoženja divjadi, 1 onesnaženje reke Reke in 1 carinski prekršek. PREHAJANJE OTROK IN ORGANIZIRANIH SKUPIN OTROK PREKO DRŽAVNE MEJE Spoštovani krajani! Ker se pojavlja vse več vprašuj, ki se nanašajo na prehajanje državne meje otrok in organiziranih skupin otrok, Postaja mejne policije Jelšane daje nelednje pojasilo: - Otroci , tudi mlajši od 15 let, ki potujejo s starši, morajo za prestop državne meje posedovati veljaven dokument za prehajanje državne meje, ki je potni list ali osebna izkaznica, če potujejo v sosednje države. Glede na navedeno ni več mogoče prehajati državno mejo z zdravstvneo izkaznico ali izpiskom iz rojstne matične knjige. - Otroci, do 15. leta starosti, ki potujejo v tujino ali iz tujine, brez spremstva staršev ali drugega zakonitega zastopnika, potrebujejo na podlagi 7. čl. Zakona o potnih listinah državljanov R Slovenije (Ur.l. RS št. 65/00) dovoljenje zakonitega zastopnika. Takšno dovoljenje potrdi upravna enota ali diplomatsko-konzulatno predstavništvo R Slovenije v tujini. Takošno dovoljenje se potrdi na vlogo zakonitega zastopnika, h kateri mora le-ta predložiti veljavno potno listino otroka. - V primeru, da gre za potovanje organizirane skupine otrok do 15. leta starosti pa velja naslednja olajšava: Organizator potovanja (šole, vrtci ali druge ustanove oziroma organizator) izdela spisek otrok, ki potujejo v skupini, katerega potrdi ravnatelj oz. predstojnik, kar nadomešča od upravne enote potrjeno dovoljenje za potovanj e z drugo osebo. Otroci pa morajo imeti vsak svojo potno listino ali osebno izkaznico. V primeru dodatnih nejasnosti smo vam, spoštovani občani, policisti PMP Jelšane pripravljeni dati informacije kadar koli. Zlatan KOVAČEVIČ KOMANDIR PMP JELŠANE UTOPITVE I. DEL POLICIJA SVETUJE Utopitev je v primerjavi z drugimi nesrečami manj. Njihovo število iz leta v leto ne niha bistveno, pa tudi hitrega zvečevanja tovrstnih nesreč ni. Policija spremlja stanje in opravlja naloge v skladu z zakonskimi pooblastili, v turistični sezoni načrtuje preventivno delo na vseh urejenih kopališčih, sodeluje z upravljavci kopališč in jim, kadar je na njih veliko kopalcev, pomaga pri vzdrževanju reda na kopališčih in urejanju prometa do kopališč. Policisti zlasti ugotavljajo, ali upravljavci redno vzdržujejo zavarovalne naprave, opozorilne in obvestilne znake, ali je zagotovljena reševalna služba, služba prve pomoči in rediteljska služba in jih opozarjajo na odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti. Če upravljavci opozoril ne upoštevajo in pomanjkljivosti ali nepravilnosti ne odpravijo, policisti o tem obvestijo pristojni inšpekcijski organ. Še večjo pozornost namenja policija v turistični sezoni tako imenovanim neurejenim črnim kopališčem. V Sloveniji umre največ ljudi v prometnih nesrečah, nesrečah pri delu, zaradi utopitve ali v nesrečah v gorah. V omenjenih nesrečah je v obdobju od 1993. do 1996. leta izgubilo življenje kar 451 ljudi, utopilo se jih je 189. Očitno se v Sloveniji še premalo zavedamo posledic, ki nas lahko doletijo pri kopanju ali športnih dejavnostih na mirnih ali divjih vodah. Uprava policije ministrstva za notranje zadeve si je v sklopu nalog s področja zagotavljanja varnosti ljudi v poletni turistični sezoni med drugim naložila nalogo, da bo prek inšpektoratov policije UNZ usmerila policijske enote k izvajanju nadzora določb zakonodaje o varnosti plovbe na notranjih vodah (nadzor veljavnosti listin, nadzor psihofizičnega stanja, nadzor prevoza ljudi in stvari in nadzor izvajanja plovnega režima) in o varnosti na urejenih kopališčih (na zahtevo reševalcev iz vode nudenje pomoči ter spodbujanje upravljavcev kopališč, da skrbijo za varnost kopalcev). Temeljni razlog za to je predvsem zmanjšanje nesreč (utopitev) na naravnih kopališčih v rekah in jezerih ter na urejenih kopališčih. Ugotavljamo, daje bilo v zadnjih letih več smrtnih nesreč pri raftingu in da se nadzor plovbe na divjih vodah ne izvaja tako, kot je opredeljeno v Zakonu o varnosti pomorske in notranje plovbe (Uradni list SRS št. 17/88), kije tudi v pristojnosti organov za notranje zadeve - policije, zato je ministrstvo za notranje zadeve pristojnemu ministrstvu za promet in zveze dalo pobudo za medresorni dogovor o izdaji navodila, OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 s katerim bi določili konkretne smernice za zagotavljanje varnosti plovbe po divjih vodah, ki so del notranjih voda, zavarovanje in označevanje plovnih poti in izvajanje gospodarskih dejavnosti na plovnih poteh z javnimi plovili. Ugotovitve Med rednim policijskim delom pred vsako turistično sezono se vodje policijskih okolišev in kriminalisti ob rednih stikih z upravljavci kopališč in reševalci iz vode pogovarjajo tudi o varnosti. V primeru nepravilnosti s poročilom obveščajo inšpekcijske službe, ki so pristojne za izvajanje nadzora nad tem, kako se izvršujejo določbe že citiranega zakona, v primeru nesreče pa tudi pristojnega državnega tožilca. Na organiziranih kopališčih tako rekoč utopitev ni več ali pa je njihov vzrok bolezen (infarkt, epileptični napad) ali precenjevanje telesnih sposobnosti (primer utopitve v bazenu Kolezija v Ljubljani zaradi hiperventilacije oz. pri treningu nove športne zvrsti - podvodnega hokeja, ki so si ga izmislili angleški potapljači na dih v zgodnjih 60. letih, v Sloveniji pa seje privlačna, nevarna in zelo naporna igra pojavila leta 1995). Poseben problem pri vzdrževanju varnosti so neurejena “črna kopališča", kot so deli rek in jezer. Ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so lahko za kopalce zelo nevarna. Razmisliti bi veljalo o spremembi takšnih delov rek in jezer v urejena kopališča ter prek javnih razpisov določiti upravljavca. Gradbince, ki skrbijo za gramoznice, bi se moralo opozoriti, da morajo po zakonu o rudarstvu postaviti opozorilne table oziroma poskrbeti za druge predpisane ukrepe in tako preprečiti kopanje v gramoznicah. Kopalcem ponavadi opozorilne table Nezaposlenim dostop prepovedan! Kopanje na svojo odgovornost! niso dovolj. Gradbinci bi morali okoli gramoznic postaviti tudi varovalno ograjo. Na območju Štajerskem in v Prekmurju je kar nekaj zapuščenih gramoznic, napolnjenih z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Za večjo varnost pri kopanju bi se bilo treba čimprej lotiti urejanja oz. revitalizacije zapuščenih gramoznic. V Sloveniji imamo posebej usposobljene reševalce iz vode na urejenih kopališčih, na neurejenih AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 kopališčih pa jih ni. Za nujno reševanje iz vode imamo na voljo le odgovorno skupino v Republiški upravi za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo, zaposlene v zdravstvu (delavce reševalnih postaj) in delavce gasilske brigade. Pri reševanju sodelujejo tudi pripadniki specialne enote ministrstva za notranje zadeve, ki so dosegljivi prek Operativno-komunikacijskega centra. Nasveti za kopalce Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali: otroci ne poznajo nevarnosti. Ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti. Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači. Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne. Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. Uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite čim več podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje. Na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Kopalce velja opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih. Pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati bližnjo gramoznico. Nasveti za naključne reševalce iz vode. Za konec še nasvet, kako reševati iz vode. Utapljajočemu seje bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega se kot za reševalca. Reševanje je velikanski telesni napor. Utapljajočemu seje potrebno približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema, (nadaljevanje prihodnjič) AVTOPREVOZNIŠTVO SLAVKO SMRDELJ S P. Partizanski hrib 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 041/ 544 687 ali 041/993 693 EVROPSKI POKAL ZA MLADE V FERRARI Tamari Kovačevič dve zlati plaketi Primorski karate klubi SAMURAI so se dne 19 in 20/5-2001 v Italijanskem mestu FERRARA pod vodstvom karate društva Samurai Nova Gorica udeležili 10 Evropskega pokala za mlade do 14 leta. Tekmovanja v katah posamezno in ekipno bolj poznanega kot TROFEO TOPOLINO se je udeležilo preko 2.500 mladih karateistov iz Anglije, Cipra, Izraela, Poljske, Nemčije, Jugoslavije, Belorusije, Švice, Italije, Rusije, Nizozemske in Slovenije. Tekmovalci so se dva dni borili na kar 14 bojiščih. V soboto 19/5-2001 je v kategoriji dečkov in deklic nosilcev rumenega pasu na svojem prvem velikem tekmovanju Sara MILOŠEVIČ dosegla 3 mesto. V kategoriji dečkov in deklice oranžni pasje Sanja FRANK iz Divače osvojila 2 mesto, njena kolegica Maja Večerina je bila četrta. Kategorija dečki in deklice zeleni pasje prinesla Slovenski ekipi največ veselja. Tamara KOVAČEVIČ (na fotografiji med izvajanjem kate Hean-shodan) je namreč gladko premagala vso konkurenco in tako že drugo leto zapored zanesljivo osvojila pokal Topolino. V konkurenci modrih pasov seje Mateja Hrvatin uvrstila na 3 mesto, Doris Brne pa je bila četrta. Poudariti moramo, da je uspeh mladih karateistk zelo velik, saj na tem tekmovanju tekmujejo skupaj dečki in deklic in je konkurenca zaradi tega toliko močnejša. V nedeljo 20/5-2001 so potekala tekmovanja v katah ekipno. V kategoriji dečki in deklice je za največje presenečenje poskrbela ekipa Samurai Slovenija A v kateri so nastopile Tamara KOVAČEVIČ, Sanja FRANK in Maja VEČERINA. V konkurenci 19 ekip so varovanke trenerja Stojana Šestana presenetile vse in na veliko veselje prisotnih navijačev in sotekmovalcev osvojile 1. mesto pred drugo uvrščenimi Belorusi in tretjimi Poljaki. Ekipa (na fotografiji na zmagovalnem odru levo Maja, desno Sanja in Tamara v sredini) je bila sestavljena šele teden dni pred tekmovanjem, zato je uspeh še toliko večji. Dekleta so zelo hvaležna trenerju Stojanu in vaditelju Andreju Časarju za njun trud na treningih brez katerega j im prav gotovo nebi uspel veliki met. Tamara se ob tej priložnosti zahvaljuje svojemu sponzorju lastniku družbe MAKSER d.o.o. iz Zabič Stanku BARIČIČU - Vrtnarju za njegov prispevek, ki je prav tako pomemben člen pri lahko rečemo še uspešnejši tekmovalni sezoni, kot je bila predhodna. Z. K. Ob občinskem prazniku, Uredništvo časopisa Snežnik, čestita vse vsem bralkam in bralcem. ©LMN ILIRSKA BISTRICA ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET , OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2000-2001 REZULTATI TEKEM 14. KROGA 16.05. KOČANIJA : KRIŽI IN TEŽAVE 12:0 (3:0) 16.05. ŠKRTOCI-BALASTV : TELES 5:7 (1:3) 17.05. ŠD ZLATOROG UTD : BRKINI 2:7 (2:2) 18.05. TRGOVINA KAMPO : MAJDA BAR 3:8 (1:4) 18.05. ŠD CARINIK : IN BLUE 10:2 (5:2) LESTVICA PO 14. KROGU L ŠD CARINIK 39 2. BRKINI 28 3. MAJDA BAR 28 4. KOČANIJA 27 5. ŠD ZLATOROG UTD 18 6. TELES 13 7. TRGOVINA KAMPO 12 8. IN BLUE 10 9. ŠKRTOCI-BALASTV 6 10. KRIŽI IN TEŽAVE 0 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA PIVKI SKUPNA ZMAGA V Košani je v nedeljo, 20. maja potekalo zadnje, šesto, srečanje ženskih odbojkarskih ekip, ki so nastopale v rekreativni ligi 2000-2001 po sistemu turnirskih tekmovanj. Ob odsotnosti mladih igralk iz Knežaka sta se med seboj pomerili le ekipi Košane in Pivke. Obe ekipi sta tako imeli prosto pot do osvojitve naslova zmagovalk. V primeru zmage ekipe Pivka j e bilo potrebno sprejeti dodatne kriterije za določitev zmagovalca v tej sezoni, ker se obe ekipi po točkah izenačita. Določeno j e, da postane prvak ekipa, ki osvoji več turnirskih zmag. Ravno to se je tudi pripetilo saj je bil rezultat tekme PIVKA : KOŠANA 2:1. Pivka je tako postala skupni zmagovalec. Razočaranje pa so nedvomno obe ekipi Društva PIŠKOTEK iz Knežaka. Osnovnošolke bi lahko ob igralskem znanju dosegle precej več a so popuščale predvsem zaradi nezrele taktične igre in premalo vztrajnosti. Mladinke so razočarale zaradi odnosa do tekmovanja saj so bile zraven le na dveh turnirjih in od teh na enem celo zmagale. Tako so bile na začetku najresnejše kandidatke za skupno zmago. Očitno pa jim ni bilo do tekmovanja, čeprav seje kar nekaj zadnjih turnirjev terminsko prilagajalo prav dvema mladima ekipama. Organizator upa, da se bo v naslednji sezoni v tekmovanje vključila še kakšna nova ekipa deklet iz Ilirske Bistrice. Kot kaže pa bo potrebno prilagoditi sistem tekmovanja in termine saj imajo predvsem mlade igralke preveč obveznosti ob vikendih. Ekipa Pivka - zmagovalke v odbojki SKUPNA UVRSTITEV - TOČKOVANJE PO 6. TURNIRJU L PIVKA 25 2. KOŠANA 25 3. PIŠKOTEK ML 18 4. PIŠKOTEK OŠ 17 Zdravko Debevc PROGRAM PRIREDITEV JUNIJ 2001 OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2000-2001 Igrišče v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v II. Bistrici Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 16. krog sreda, 30. maja ob 1800 KRIZI IN TEŽAVE : TELES ob 1900 KOČANIJA : IN BLUE četrtek, 31. maja ob 1900 TRGOVINA KAMPO : ŠD ZLATOROG UTD petek, 01. junija ob 1800 SKRTOCI -BALASTA : BRKINI ob 1900 ŠD CARINIK : MAJDA BAR 17. krog sreda, 06. junija ob 1815 TRGOVINA KAMPO : KOČANIJA ob 1915 TELES : IN BLUE četrtek, 07. junija ob 1915 ŠD ZLATOROG UTD : ŠKRTOCI -BALASTA petek, 08. junija ob 1815 BRKINI: ŠD CARINIK ob 1915 MAJDA BAR : KRIŽI IN TEŽAVE 18. krog - zaključek OLMN sreda, 13. junija ob 1815 ŠKRTOCI -BALASTA : TRGOVINA KAMPO ob 1915 KOČANIJA : TELES četrtek, 14. junija ob 1915 KRIZI IN TEŽAVE : BRKINI petek, 15. junija ob 1815 IN BLUE: MAJDA BAR ob 19‘5 ŠD CARINIK: ŠD ZLATOROG UTD PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 4. JUNIJU Informacije in prijave: Športna zveza Il.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 petek, L junija od 1600 do 2000 ure ODBOJKA NA MIVKI - TURNIR OSNOVNOŠOLSKIH EKIP Igrišče za odbojko na mivki na ŠC Trnovo sobota, 2. junija od 0900 do 2200 ure ODBOJKA NA MIVKI - TURNIR ŽENSKIH IN MOŠKIH EKIP Igrišče za odbojko na mivki na ŠC Trnovo sobota, 2. junija od 1800ure dalje LOKOSTRELSTVO - TURNIR ZA NEREGISTRIRANE TEKMOVALCE Igrišče za tenis na ŠC Trnovo nedelja, 3. junija od 0900 ure dalje IZLET Z GORSKIMI KOLESI 30- 50 km Start v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v II. Bistrici NOGOMET Informacije: NK IL. Bistrica sobota, 2. junija ob 1 500 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA 2. SNL-ZAHOD KADETI NK ILIRSKA BISTRICA : NK DOMŽALE, Igrišče na ŠC Trnovo sobota, 2. junija ob 1700 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA 2. SNL - ZAHOD MLADINCI NK ILIRSKA BISTRICA : NK DOMŽALE, Igrišče na ŠC Trnovo nedelja, 3. junija ob 10°° uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA U-12 NK ILIRSKA BISTRICA : NK DEKANI, Igrišče na ŠC Trnovo nedelja, 3. junija ob 1700 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA 3. SNL -ZAHOD ČLANI NK ILIRSKA BISTRICA : NK ADRIA, Igrišče na ŠC Trnovo Športna zveza II. Bistrica 5.KOSARKARSKI TURNIR V KUREŽEVEM V soboto, 12.5. 2001 seje v telovadnici OŠ Podgora Kuteževo odvijal turnir v košarki. Na njem je sodelovalo 5 ekip iz ilirskobistriške in postojnske občine. Ekipe so bile izžrebane v dve skupini. V skupini A so bile ekipe: TRIGLAV PUB, PLAMA PUR ml., BITNJA, v B pa ekipi KLUB ŠTUDENTOV ter KOČANIJA. Rezultati predtekmovanja: Skupina A: PLAMA PUR ml: BITNJA 36:22 TRIGLAV PUB : PLAMA PUR ml 46:38 TRIGLAV PUB : BITNJA 42:32 Skupina B: KLUB ŠTUDENTOV : KOČANIJA 34:33 V polfinale so se uvrstile ekipe Piama pur, Triglav pub in Klub Študentov. Tekmo za uvrstitev v finale sta med seboj odigrali Kočanija in Bitnja. Zmagala je Kočanija z 34 : 29. Polfinale: KOČANIJA : PLAMA PUR ml. 25:35 TRIGLAV PUB : KLUB ŠTUDENTOV 45:28 Tekma za 3. mesto: KLUB ŠTUDENTOV : KOČANIJA 40:33 Tekma za 1. mesto: TRIGLAV PUB : PLAMA PUR ml 58:39 Končni vrstni red : 1. TRIGLAV PUB, 2. PLAMA PUR ml., 3. KLUB ŠTUDENTOV, 4. KOČANIJA, 5. BITNJA. Vse ekipe so prejele pokale, priznanja ter praktične nagrade. Po košarki je bilo izvedeno tekmovanje v kombinaciji prostih metov in metov za tri točke. V konkurenci 11 tekmovalcev je zmagal Aleš Balut, kije dosegel 13 točk (v predtekmovanju 14) pred Danijelom Buličem, ki mu je uspelo doseči le 7 točk (11). Zmagovalec je prejel pokal, priznanje ter praktične nagrade. Organizator se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji turnirja. Posebej se zahvaljuje ŠPORTNI ZVEZI ILIRSKA BISTRICA, OŠ PODGORA KUTEŽEVO ter sponzorjem tekmovanja kateri so bili: BALASTV, PIZZERIJA MAESTRO, PIZZERIJA KUDRA, AUTOSHOP UJČIČ, MARKET NOVI SVET, ter BIFE KOČANIJA. Hrvatin Aleš ODPRTO PRVENSTVO V KARATEJU ZA OSNOVNE ŠOLE Karateisti karate društva SAMU-RAI Nova Gorica so se dne 21/04-2001 udeležili odprtega prvenstva za osnovne šole na Brodu pri Ljubljani. Turnir v katah je organiziralo karate društvo KIMON v osnovni šoli Vižmarje-Brod. Mladi samurajčki, katere je v odsotnosti trenerja Stojana Šestana vodil vaditelj Miha Čebron so se ponovno odlično odrezali. Pri malčkih je zelo dobro nastopil Matej Velikonja in na koncu osvojil 3. mesto. Pri dečkih seje nastop najbolje posrečil Tomažu Vuliču, ki je zanesljivo premagal vso konkurenco medtem, ko sta klubska tovariša Luka Mozetič in Darjan Smajla osvojila tretji mesti. Pri deklicah je po pričakovanju ponovno prišlo do finalnega obračuna med Bistričankami . V medsebojnem obračunu je tokrat najbolje šlo Doris Brne, kije osvojila L mesto, 2. mesto je osvojila Tamara Kovačevič, tretja pa je bila Mateja Hrvatin. Z.K. OMNIfi ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Nudimo vam bogato izbiro športne obutve in oblačil iz nove kolekcije pomlad - poletje 2001. Ugodne cene in znižanja! Obiščite nas in se prepričajte! TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 DRŽAVNO PRVENSTVO V KARATEJU V ZNAMENJU VRAŽJIH BISTRIČANK Dne 5/5-2001 je Karate zveza Slovenije v sodelovanju s karate klubom SAMURAI KOPER organizirala državno prvenstvo za dečke in deklice do 14 let za leto 2001 v katah posamezno, katah ekipno in v bojih. Konkurenca je bila zares izjemna. Prvenstva se je udeležilo preko 400 tekmovalcev iz 38 slovenskih klubov. Z veseljem in ponosom lahko poročamo, da so barve svojih klubov Samurai Koper in Nova Gorica dostojno branili tudi Bistriški karateisti. Bistričani so tudi tokrat dokazali, da so glavni predstavniki svojih klubov. Najbolje so se po pričakovanju odrezale mlajše deklice, ki so s svojimi nastopi navdušile tako občinstvo, kot tudi strokovno javnost. Razen Saše ŠTEFANČIČ, ki je žal izpadla v drugem krogu tekmovanja so se vse prebile do finalnega dela tekmovanja. Izvedba njihovih kat je bila tako natančna, da so ob koncu tekmovanja imeli težave celo sodniki, ki so morali odločiti, katera od njih je boljša. Tretje mesto je osvojila Doris BRNE. Za naslov državne prvakinje pa sta se pomerili Tamara KOVAČEVIČ, ki letos prvič tekmuje v konkurenci mlajših deklic in leto starejša Mateja HRVATIN. Zmagaje s tesno odločitvijo sodnikov 2:1 pripadla izkušenejši Mateji, Tamara pa je bila prav tako zadovoljna z drugim mestom in srebrno kolajno. Vražje Bistričanke ( na sliki s svojim trenerjem )so kasneje nastopile tudi v katah ekipno. Trojka Hrvatin, Kovačevič in Brne (na sliki) je tudi tu pokazala veliko znanja. Pokazala pa je tudi, da koncentracija žal lahko popusti tudi najboljšim. Pri izvedbi ene izmed kat so napravile napako, ki jih je stala naslova državnih prvakinj in zadovoljiti so se morale z bronasto kolajno. Pri mlajših dečkih je nastopil Darjan Smajla, ki je tekmovanje zaključil na nehvaležnem 4 mestu. Med starejšimi deklicami seje Ana Kresevič prav tako uvrstila na nehvaležno 4 mesto. Oba rezultata pa sta glede na konkurenco zelo dobra in oba tekmovalca sta izpolnila pričakovanja klubskih vodstev. V bojih so nastopili Tine Maljevac pri mlajših dečkih, Ana Kresevič pri starejših deklicah in Nejc Glavaš pri starejših dečkih. Tine Maljevac je osvojil 3 mesto in bronasto kolajno. Ana Kresevič lahko rečemo največja osmoljenka tega prvenstva seje tudi tu uvrstila na 4 mesto. Kljub vsemu pa je v močni konkurenci zanjo to odličen rezultat, saj je prvič v karieri tekmovala v bojih. Nejc Glavaš zaradi poškodbe ni mogel v finalni boj, za uteho pa mu ostaja 2 mesto in srebrna kolajna iz državnega prvenstva. Zlatan KOVAČEVIČ HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ - OTROŠKI RAJ NOVI UPI BISTRIŠKEGA NOGOMETA ERIK VOLK - OGNJENI KRST ZABELEŽIL Z GOLOM Malo klubov primorske se lahko pohvali s podmladkom, vendar pa je med njimi tudi NK Ilirska Bistrica. Že leta so med njimi mladi nogometaši, ki po Sloveniji nastopajo v klubih prve lige. To sezono je v poplavi mladih nogometašev prišel na površje Erik Volk. Povod za kratek pogovor je bil njegov prvi nastop za ekipo seniorjev, ki gaje označil z golom. Vedel je, da bo prišel trenutek, ko bom oblekel dres seniorske ekipe, vendar ne tako hitro in z mojimi 17-timi leti. Kako si začel z nogometom? V naši “Kočaniji” vsi otroci, ne glede na starost in spol igrajo nogomet. Tako sem na naši “mlaki” začel tudi jaz. Sledil je vpis v NK Transport, zatem pa vsakodnevni stik z žogo. Prešel sem vse selekcije, od začetnikov do seniorjev. Kje si se največ zadrževal? Nikjer in povsod. Od prihoda v tekmovalni krog igram skoraj za vse naše selekcije, od starejših dečkov pa do mladinske ekipe v 2.SNL. Priznati pa moram, da se najbolje počutim v mladinski selekciji, kjer imam prijatelje s katerimi sem od samega začetka. Od koga vse si se učil nogometa? Od vsakega po malo. Nekaj časa sem bil pri “Grščetu”, nato pri Uzelcu, dosti pa sem se naučil od izrednega Damira Lasera, ki prihaja iz Reke in je veliko dal bistriškemu nogometu. Pri mojem razvoju nogometaša je v veliki meri pripomogel moj oče Ciril, po katerem sem tudi sam dobil nogometno ime “Ciro”. Učil sem se tudi od Ivana Primca, ki nas je vodil v 2.SNL. Za to kar sem sedaj preizkusil, sem hvaležen trenerju seniorjev Jožku Brgincu, ki verjame vame in neverjetno ceni mlade nogometaše. Meteorski vzpon, nastop za seniorje in prvi zadetek. Kako to pojasnjuješ? Sem že povedal. Berginc ceni mojo kvaliteto, sicer ne vem kdaj bi prišel med seniore. Da bom zaigral s seniorji sem slutil že tedaj, ko me je trener poklical na prvi trening, ki je bil pred tekmo v Dekanih. Moja slutnja se je uresničila proti Jadranu, saj sem igral od prve minute dalje.Dobil sem nepričakovano veliko minutažo, kar sem na svojstven način izkoristil. Dosegel sem odločilni gol za katerega sem bil še toliko bolj vesel. Prvič, rešil sem točko, kot drugo je bila to moja zmaga v seniorski konkurenci. Kako naprej? Sem mlad in perspektiven nogometaš. Predvsem moram končati srednjo šolo in obenem igrati nogomet. Če bi šlo vse po načrtih, se moram najprej izkazati v Bistrici, računam pa na to, da bom čez nekaj let, poleg reprezentativne dobe v reprezentanci Primorske za katero danes igram, potrkal na vrata ene od selekcij Slovenije. KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC JUNIJ 2001 PRIREDITVE NA OSNOVNIH ŠOLAH OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK; tel. 05/788 00 02 24. JUNIJA 2001 “KNEŽAK V PESMI” OB 18.00 URI V TELOVADNICI OŠ KNEŽAK PRIREDITVE S PODROČJA GLASBE GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA, TEL.:05/71 42 216 1.6.2001 OB 19.30 dvorana glasbene šole: VIOLINSKI RECITAL LAURE ZAFRED IN ROKA HRVATINA 8.6.2001 OB 19.30 dvorana glasbene šole: ZAKLJUČNI KONCERT SOLISTOV IN KOMORNIH SKUPIN GLASBENE ŠOLE 10.6.2001 OB 19.30 dvorana Doma na Vidmu: ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV BALETNEGA ODDELKA ORFF-OVE SKUPINE IN GODALNEGA ANSAMBLA GŠ ŠPORTNE PRIREDITVE; inf.tel. 05/710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA-ODBOJKA Vsak dan od 16.00 do 21.00 ure ODBOJKA-REKREACIJA (Športni center Trnovo) -po dogovoru od 21.00 -23.00 ure ODBOJKA -REKREACIJA POD REFLEKTORJI Športni center Trnovo ŠPORTNA REKREACIJA- MALI NOGOMET OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2000-2001 Igrišče v Mladinskem športnem parku Nade Žagar v II.Bistrici 17. krog, sreda, 6.junij 2001 ob 18.15 TRGOVINA KAMPO: KOČANIJA ob 19.15 TELES: IN BLUE četrtek, 7.junij 2001 ob 19.15 ŠD ZLATOROG UTD: ŠKRTOCI -BALASTA petek, 8.junij 2001 ob 18.15 BRKINI : ŠD CARINIK OB 19.15 MAJDA BAR: KRIŽI IN TEŽAVE 18. krog (zadnji),sreda, 13.junija ob 18.15 ŠKRTOCI -BALASTA: TRGOVINA KAMPO ob 19.15 KOČANIJA:TELES četrtek, 14.junij 2001 ob 19.15 KRIŽI IN TEŽAVE : BRKINI petek, 15.junij ob 18.15 IN BLUE:MAJDABAR ob 19.15 ŠD CARINIK:ŠD ZLATOROG UTD Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05171-00-320, fax. 05171-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Ivica Smajla dr., Vojko Čeligoj, Ksenija Montani, Maksimilijan Modic dr. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. 3.KNEŠKI TEK, SOBOTA 16.7.2001, START IN CILJ. GOZDNA PRISTAVA MAŠUN, inf.: Društvo PIŠKOTEK Knežak, tel.:041/ 565-471 OBČINSKI PRAZNIK PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 4. JUNIJU petek, l.junij 2001 ODBOJKA NA MIVKI OB 14.00 URI Športni center Trnovo t kategorije: starejši dečki (letnik 1986 in mlajši) ekipa: 4 tekmovalci + 2 rezervi; starejše deklice (letnik 1986 in mlajši) ekipa: 4 tekmovalke +2 rezervi NOGOMETNA TEKMA BISTRC.BRDA OB 18.30 URI Športni center Trnovo Revijalna tekma Sobota, 2.junij 2001 Od 9.00-22.00 ure ODBOJKA NA MIVKI; Športni center Trnovo kategorije: MOŠKI-REKREATIVCI (letnik-absolutno) ekipa :4+2 v rezervi kategorije: ŽENSKE - REKREATIVKE (letnik -absolutno) ekipa: 4+2 v rezervi ob 18.00 uri LOKOSTRELSKI TURNIR za “Netekmovalce” Športni center Trnovo kategorije : posamično absolutno moški, absolutno ženske, ki niso registrirani tekmovalci ob 15.00 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA 2.SNL-ZAHOD KADETI NK ILIRSKA BISTRICA: NK DOMŽALE, Športni center Trnovo Ob 17.00 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA 2.SNL -ZAHOD MLADINCI NK ILIRSKA BISTRICA:NK DOMŽALE; Športni center Trnovo Nedelja,3.junij 2001 Od 9.00 do 13.00 ure IZLET Z GORSKIMI KOLESI Start v Mladinskem športnem parku Nade Žagar; kategorije: absolutno,pogoj starost 14 let in več ob 10.00 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA U -12 NK ILIRSKA BISTRICA: NK DEKANI, Športni center Trnovo ob 17.00 uri PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA 3.SNL -ZAHOD NK ILIRSKA BISTRICA : NK ADRIA; Športni center Trnovo KULTURA ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV Ilirska Bistrica; tel. 05/711 00 90 ODPRTJE RAZSTAVE AKVARELOVg.ZDENKE VINŠEK roj.FAGANEL OB 20.00 URI V GALERIJI DOMA NA VIDMU DNE 8.6.2001 OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2.6.2001 OB 16.30 URI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA PRED DOMOM NA VIDMU OB 17.00 URI SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA IN PODELITEV PRIZNANJ, GOVORNIK ŽUPAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA FRANC LIPOLT OB 18.30 URI OTVORITEV KNJIŽNICE MAKSE SAMSA V NOVIH PROSTORIH PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Nedelja, 24.junija 2001 ob 19.00 uri ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE OB 10.OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V KOSEZAH PRI ETI CERKNO (postavitev plošče na stavbo). OB 20.00 URI PROSLAVA NA TITOVEM TRGU OB 21.30 URI ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM SNEŽNIK PRILOŽNOSTNA RAZSTAVA O OSAMOSVOJITVI RS OD 24. JUNIJA - CEL MESEC JUNIJ V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA PONEDELJEK, SREDA,PETEK OD 7.00-13.00 in 15.00-18.00 ure TOREK, ČETRTEK OD 7.00-14.00 URE SOBOTA OD 8.00-12.00 URE DOGODKI V ŽUPNIŠČIH ŽUPNIŠČE ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/714 25 20 SHOD S PRODAJO KRAČE S V. ANTONA DNE 17.06.2001 OB 11.00 URI V PODSTENJAH ZA CERKVIJO SV.ANTONA. VABLJENI! ŽUPNIŠČEPODGRAJE tel. 05/787 0330 dne 17.6.2001 SHOD V ZABIČAH OB SV.ANTONU SV.MAŠA OB 16.00 URI Organizator: MLADINA IZ ZABIČ, Iskra Dominik, inf. 05/787 03 36 OD 23. - 25.6.2001, JANEZOVI DNEVI V ZABIČAH GOD S V. JANEZA KRSTNIK sobota 23.6.01 zabavni večer s plesom od 20.00 ure dalje; nedelja 24.6.01 vlečenje vrvi,nogomet od 14.00 ure dalje; ponedeljek 25.6.01, zabavni večer s plesom od 20.00 ure dalje; dne 24.6.2001 SV.MAŠA V CERKVICI SV. JANEZA KRSTNIKA (PO DOMAČE V GRADU) OB 10.30 URI ŽUPNIŠČE JELŠA N E, tel. 05/ 788 50 09 SHOD S SVETO MAŠO NA SUŠAKU V CERKVI SV.JANEZA OB 11.00 URI NUMIZMATIKA PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA tel. 05/7142 639 POLETNO SREČANJE NUMIZMATIKO V V PIZZERIJI PARK MED 9.00 IN 12.00 URO NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA, TURIZEM 2001-2002 OGLED MUZEJSKO UREJENE IN PRENOVLJENE SPOMINSKE SOBE PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA,OŠ PREM STROKOVNO VODENJE, Marija Dolgan, Prem tel: 05/7860 -374 ali TIC 05/714 44 35 OGLED GRADU PREM S STALNO ZBIRKO PRAZGODOVINSKIH GRADIŠČ STROKOVNO VODENJE Mojca Memon, Prem, Tel.05/ 7860 400, TIC 05/714 44 35 RAZSTAVE STALNA RAZSTAVA STARIH FOTOGRAFIJ-DOMAČE OBRTI IL.BISTRICA AVTORJA Emila Maraža, bistro BALADUR tel. 05/ 7141 935 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA OKREPČEVALNICA GRILL DANILO VSAK DAN OD 9.00 - 22.00, RAZEN TOREK tel. 05/7141 517 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA GOSTILNA -PIZZERIJA ŠKORPIJON, tel. 05/7141 332 VSAK DAN OD 10.00 -22.00 URE, RAZEN TOREK RAFTING KLUB MRZLA UODA ILIRSKA BISTRICA gsm. 041/333 -438 SPUST PO LJUBLJANICI OB 9.00 URI SLALOM,SPRINT PO SAVI (HRASTNIK) OB 9.00 URI NEKAJ NAMIGOV ZA IZLETE KONEC TEDNA : OB 11.00 URI ZJUTRAJ SE LAHKO ODPRAVITE NA SHOD V VAS PODSTENJE TER SI OGLEDATE PRED CERKVIJO SV.ANTONA ZANIMIVO ŠEGO OZ. OBIČAJ, KI JO JE TA VAS OHRANILA VSE DO DANES IN SICER “PRODAJA KRAČE SV.ANTONA” TAKO SI BOSTE LAHKO TUDI KRAČO KUPILI IN JO POJEDLI ZA KOSILO. KER PA BOSTE ŽE V PODSTENJAH SI BOSTE LAHKO OGLEDALI ŠE IZVIR POTOKA PODSTENJŠEK TER ZANIMIVO CERKEV SV.ANTONA, KI IMA ZELO LEP, BAROČEN OLTAR, IMA PA TUDI BOGATE KAMNOSEŠKE DETAJLE IN OPREMO. 23.. 24.1N 25.JUNIJA SE LAHKO ZABAVATE NA TAKO IMENOVANIH JANEZOVIH DNEVIH PRI GRADU GOTNIK V ZABIČAH, VAS BO OD 20.00 URE DALJE ZABAVALA PRIJETNA PLESNA GLASBA 24.6.2001 OB 10.30 SV.MASA V CERKVICI SV.JANEZA KRSTNIKA OD 14.00 URE DALJE ZABAVNI PROGRAM (VLEČENJE VRVI, NOGOMET, RAZNE IGRE, ZVEČER PLES...) 25.6.2001 PLESNA ZABAVA OD 20.00 URE DALJE KER BOSTE ŽE WPIama-pur V ZABIČAH SI LAHKO MIMOGREDE OGLEDATE CERKEV MARIJE KARMELJSKE S POSLIKAVAMI TONETA KRALJA, OGLEDATE SI LAHKO RAZVALINE STAREGA GRADU GOTNIK.... Lep pozdrav! RC-TIC, Mojca Memon * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV * IZVEDBA VODOVODA IN KANALIZACIJE *KOMPLETNA IZVEDBA TER STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DOVOZNIH POTI, DVORIŠČ IN DRUGIH POVRŠIN tel/fax. 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769 ppj primorje !■ ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. LESONIT dd Lesno kemična industrija, p.o. Nikole Tesle 11, Ilirska Bistrica KROVSTVO majla deera montaža PRODAJA EMIL SMAJLA s p Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 OBNOVA SALONITNIH STREH 20 + 02 = 40 let IZ STARE NOVA SALONITNA STREHA UGODNO: Zaščita starih salonitnih streh - s premazom akrilne smole, da azbestna vlakna zakrknejo in dajo trdoto salonitni plošči. Barvanje v sivem ali opečnato rdečem odtenku. Čiščenje in pritrditev vijakov strehe. Garancija 10 let za material in delo. VZDRŽEVANJE OBJEKTOV ing. Edvard Pilko s.p. Pohorska 2, 3000 Celje, tel: 041/ 727 243 D&I FRANCESCHINIS, k.d. TRGOVINA IN STORITVE Prešernova 10, 6250 Ilirska Bistrica, tel: 05/ 71 44 494, GSM: 031/ 380 344 Nudimo vam izredno lepeokrasne in dišeče sveče po ugodnih cenah ter lepe žalne pakete. Takojšnja izdelava avtomobilskih in stanovanjskih ključev Ob nakupu vam izkažemo drobno pozornost. VLJUDNO VABLJENI! Cenjene kupce obveščamo, da smo spremenili delovni čas naslednjih naših trgovin: OKRAS, Gregorčičeva 23, Ilirska Bistrica pon.- pet. od 7 do 19; sob. od 8 do 12 GRADBENI MATERIAL, Vojkov drevored 28, Ilirska Bistrica pon,- pet. od 7 do 19; sob. od 8 do 12 METAL, Gregorčičeva 15, Ilirska Bistrica pon,- pet. od 7 do 19; sob. od 8 do 12 MARKET BISTRICA, Vojkov drevored 1, Ilirska Bistrica pon,- sob. od 7 do 21; ned. od 8 do 12 trgovina, d.d. Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28 r--------------------------------------------n j VABILO ZA UČENCE | j OSNOVNIH ŠOL j Osnovno šolci, pišite nam o svojem domačem kraju. Literarni krožki, bodoči novinarji in pisatelji, tukaj je vaša priložnost. Prispevke pošljite na uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, do konca šolskega leta. Med prispelimi, najboljšimi prispevki, bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli lepo nagrado! x____________________________________________y OBVESTILO | CZNI v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami j e pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga ■ članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z ■ nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. ■ Spletne strani na internetu bodo kmalu vsebovale osnovne podatke ■ združenja, statut, možnost včlanitve, oblike strokovne pomoči, članom e združenja pa obelodanitev njih problemov. ■ Vseslovenska peticija k podpori združenju v zahtevi za ukinitev ™ trajnega mandata in imunitete sodnikom, seje v aprilu iztekla. S 17.000 ■ podpisi seje seznanilo Državni zbor, Vlado RS in vse poslance. ■ Informacije na Franetič 05/ 788 00 33, ■ Drobnič 05/ 653 24 26 ali Kreslin 02/ 681 26 31 BISTRICA JE DOBILA SVOJ LOKALNI TELEVIZIJSKI PROGRAM Kulturno društvo Izzivi je ustanovilo TV GALEJO. Društvo je bilo ustanovljeno 10.1.2001 njihov namen je pa , poleg televizije, še organiziranje različnih kulturnih prireditev. Televizija Galeja oddaja od 1.5.2001 preko lokalnega kabelskega operaterja Teles na kanalu 02. Trenutno imajo 400 priključkov, kar pomeni, da jih gleda približno 1.300 občanov. Zanimanje za priključke naglo narašča,saj je lokalna televizija zapolnila informacijsko vrzel v naših krajih. Videostrani se vrtijo non - stop, lasten program pa za enkrat predvajajo 3-krat tedensko po 1 uro. Ko bodo opremili in uredili studio v Domu na Vidmu bodo začeli s predvajanjem vsak dan po najmanj 1 uro. Spored lahko gledalci preberejo na videostraneh. Začeli so z zanimivim projektom vključevanja osnovndšolcev in srednješolcev v nastajanje TV. Že v naslednjem mesecu nameravajo organizirati video delavnice, kjer se bodo mladi naučili: -tehnike snemanja, -montažo, -osvetlitev... V petek 1.6.2001 ob 20.00 uri bodo v prostorih Doma na Vidmu imeli AVDICIJO za voditelje in novinarje. Pride lahko vsak, ki ga to delo zanima in bi si želel pridobiti izkušnje na tem področju. Kos e bo televizija dokončno oblikovala bodo sklicali tiskovno konferenco, na kateri se bodo predstavili voditelji programov, uredniški odbor, tehnično osebje in vsebina nadaljnjih programov Vsebina programov bo pestra, gledalci si bodo lahko ogledali: -"Bistriški tednik” ob nedeljah zvečer, -skrito kamero, -predstavitve znanih bistrčanov, -kontaktne oddaje iz studia, različne tematske oddaje, -samostojen program, ki ga bodo vodili in pripravljali osnovnošolci in srednješolci sami -obsežen projekt predstavitvenega fdma Ilirska Bistrice -po polnoči predvajanje erotičnih filmov. TV Galeja vabi vse gledalce, da se javilo s svojim mnenjem in predlogi na tel: 031/796-676. Ekipa televizije hkrati vabi vse zainteresirane sponzorje, kijih še niso uspeli obiskati, da se oglasijo na zgornjo številko. TV bo imela tudi svojo spletno stran, kjer bo objavljena njena predstavitev in elektronski naslov. PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)5/714-56-12, GSM: 041/750-641 FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 SERT * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVT0DELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL REPUBLIKA SLOVENIJA IZDAJA NOVE POTNE LISTINE Republika Slovenija je I. marca 2001 začela izdajati nove potne listine, ki so rezultat domačega znanja in jih po ocenah domačih in tujih strokovnjakov, poleg tehnične izpopolnitve, usklajenosti s pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi standardi odlikuje tudi njihova oblikovna podoba. Vlogo za potni list lahko vložite pri upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče, potni list pa bo izdelalo za to pooblaščeno podjetje. Prejeli ga boste v 14 dneh (lahko tudi prej) po pošti ali pri upravni enoti, kjer boste vložili vlogo - glede na način, ki ga boste izbrali. Lahko si izberete potni list z 32 ali 48 stranmi. Ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista sta potrebna fotografija predpisane velikosti (3,5 x 4,5 cm) v barvni ali črno-beli tehniki in stari potni list oziroma drug identifikacijski dokument, npr. osebna izkaznica, vozniško dovoljenje ali maloobmejna prepustnica, kdor nima starega potnega lista. Državljani Republike Slovenije s stalnim in začasnim prebivališčem v tujini, ki boste velikonočne in prvomajske praznike, pa tudi poletne počitnice, preživljali v Sloveniji, lahko vložite vlogo za izdajo potnega lista na upravnih enotah v Sloveniji. Cena dokumenta bo tako bistveno nižja kot če bi za potni list zaprosili prek diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini. S proizvajalcema potnih listov pa je dogovorjeno, da bosta vaše dokumente prioritetno izdelala, tako da jih boste lahko še pred odhodom iz Slovenije lahko dobili na upravni enoti, kjer boste vložili vlogo. Veljavnost potnega lista: -potni list, izdan za otroke do dopolnjenega 4. leta starosti, velja 2 leti; -potni list, izdan za otroke, stare od 4. do 18 let, velja 5 let; -potni list, izdan za polnoletne osebe, velja 10 let. MITJA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32 Informacije-naročila: tel: 05/714-44-43 Ob odličnih frizerskih uslugah nudimo še: * svetovanje glede vaše pričeske *ugodne cene frizerskih storitev * izobraževanje frizerjev *onemoglim, starejšim in vsem strankam, ki jim je prihod v salon onemogočen, nudimo svoje usluge na domu Jb I LIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d. * Posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA NA LJUBLJANSKI BORZI V OBDOBJU 19. 4. 2001 - 18. 5. 2001 Gibanje tečajev na ljubljanski borzi v časovnem intervalu 19.4.2001- 18.5.2001 lahko razdelimo v dve obdobji. V prvih šestih dnevih, do 25.4. so tečaji v povprečju padali, indeks SBI20 seje znižal s 1751 točk na 1700 točk. Sledilo je obdobje naraščanja tečajev vse do konca analiziranega intervala, ko je indeks SB120 znova dosegel vrednost 1750 točk. Gibanje indeksa PIX je skozi vso obdobje večinoma negativno, kar pomeni znižanje vrednosti s 1423 na končnih 1348 točk. V preteklem mesecu seje najbolj povečal tečaj Banke Koper (za 61,7%). Večje zvišanje cene delnic smo opazili še pri Istrabenzu in Mlinotestu. Visok porast cene delnice Banke Koper je posledica špekulacij glede prevzemne cene delnice. Največje znižanje so zabeležili tečaji delnic Kompasa MTS (-44,7%), SKB banke, Radenske, Tehnouniona. Pri podjetju Kompas MTS je padec tečaja posledica preseka za izplačilo dividend v začetku maja, pri SKB banki in Radenski pa je posledica prevzemov obeh podjetij. Na skupščini Kompasa MTS v začetku meseca maja so sklenili, da bo dividenda znašala 800 tolarjev bruto. Poleg tega bodo delničarji 15. decembra dobili še 205 tolarjev bruto dividende, če do tega dne skupščina ne bo sprejela sklepa o dekapitalizaciji. Skupščina je bila zanimiva zaradi tega, ker so na njej delničarji zavrnili predloge uprave in si izplačali precej višje dividende, ki dosegajo kar polovico tržne cene delnice. Uprava podjetja je hotela velik dobiček zadržati v podjetju, saj bo podjetje, katerega glavna dejavnost so brezcarinske trgovine, ki pa bodo naslednji mesec ukinjene, moralo temeljito prestrukturirati svojo dejavnost. To pa delničarjev očitno ni prepričalo. Nova Ljubljanska banka je trem naj večjim delničarjem Banke Koper (Istrabenz, Intereuropa in Luka Koper) poslala ponudbo za odkup delnic po ceni, kije bila verjetno višja od 90 tisoč tolarjev. Vendar naj bi se delničarji s primorske nagibali k ponudbi italijanske banke Banca Antonveneta, ki je prav tako zainteresirana za nakup večinskega deleža v Banki Koper. Hkrati naj bi po vladnem osnutku strateški vlagatelji letos pridobili v NLB 38 odstotkov kapitala, v NKBM pa 65 odstotkov minus eno delnico. Zanimanje za nakup delnic mariborske banke so med drugimi izkazale avstrijski Brste Bank in RZB, belgijska banka KB C in mednarodni sklad Regent. Po neuradnih informacijah bo Lek izplačal dividendo v višini 950 tolarjev na delnico, za prednostne delnice pa še za 180 tolarjev več. Dividende bodo izplačevali tudi v podjetjih: Sava, Cinkarna Celje in Gorenje. V družbi Sava kjer je uprava predlagala izplačilo v višini 480 tolarjev na delnico bo presek 6. junija. Letos nameravajo povečati dobiček v primerjavi z lani za 15 odstotkov na 2,52 milijarde tolarjev. Iz podjetja Cinkarna Celje so sporočili, da bodo izplačali dividendo v višini med 400 in 450 tolarji. V družbi Gorenje bodo o višini dividende odločali na skupščini 22. junija, po predlogu naj bi znašala 70 tolarjev na delnico. Poslovni sistem Mercator je v preteklem letu povečal čisti dobiček za 41,3% na 4,17 milijarde tolarjev, prodajo pa za 25 odstotkov na 96,5 milijarde tolarjev. Po načrtu podjetja letos ne bo bistvenega povečanja obeh količin. Guverner Banke Slovenije mag. Mitja Gasparije na 18. borzno-finančni konferenci 17.maja v Portorožu sporočil, da bo večina omejitev pri pretoku kapitala odpravljena že letos, med drugim tudi skrbniški račun za tujce, kar bi lahko povečalo pritok tujega kapitala in s tem trgovanje in spremembe tečajev na borzi. Gibanja tečajev na ljubljanski borzi v tem mesecu vzbujajo več optimizma, kot v preteklem mesecu, še vedno paje trgovanje skromno in ni zaznati večjega pozitivnega gibanja za daljše obdobje. Boštjan Pliberšek I. SMAJLA - KDO SE BOJI ŽENSK V POLITIKI? Ožje občinsko vodstvo stranke je brez moje prisotnosti obravnavalo primer “Smajla”, kar me spominja ne neke druge čase, verjela sem, da so mimo. Prav gotovo se je lažje pogovarjati brez prisotnosti “primera”, verjetno pa to ne kaže na velik pogum. VEČ O TEM NA STRANI 17 4. MEDNARODNI TURNIR V NOGOMETU ZA “POKAL MESTA ILIRSKA BISTRICA” Turnir bo organiziran na igrišču športnega centra Trnovo v SOBOTA, 23.6.2001 - KVALIFIKACIJE VSEH KATEGORIJ IN FINALE U-8 NEDELJA, 24.6.2001 - KVALIFIKACIJE IN FINALA U-10 IN U-12 PRIJAVE: do 25.5.2001 oziroma do zasedbe predvideniH kvot na naslov: NK ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška 26, p.p. 36, tel: 05/ 710 11 35; informacije: Jožko Berginc 041/ 280 574. OBČINSKA PRIZNANJA Na zadnji izredni seji je občinski svet potrdil predlog sklepov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podelitev priznanj Občine Ilirska Bistrica za leto 2001. Tako prejmejo: SPOMINSKO PLAKETO OBČINE ILIRSKA BISTRICA prejme DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA za 10.obletnico njegovega delovanja. POKROVITELJI: - Župan Občine Ilirska Bistrica, g. Franc Lipolt, - Medobčinska nogometna zveza Koper in - Športna zveza Ilirska Bistrica. VABLJENI! VABILO 10. SREČANJE LETNIKA 1938 10. srečanje letnika 1938 bo letos v Lovski koči na Pavlici v soboto, 16. junija 2001. Zbirno mesto na dan srečanja ob 13. uri pri Mikozi. Informacije in prijave do 8.6.2001 pri Vojki in Silvi. VABLJENI! \__________________________________/ POPOTOVANJE PO NAŠIH VASEH - DOLENJE Panorama Dolenj Vas, ki ni samo pika na zemljevidu ampak vas, kije preživela kuge, požare in celo “tornado” VEČ O NJEJ SI PREBERITE NA 12. IN 13. STRANI ? ................................... ^ Voščilo iz Državnega zbora Republike Slovenije Vsem občanom in občankam občine Ilirska Bistrica ob občinskem prazniku iskreno čestitata vaša poslanca Vojko Čeligoj in Igor Stemberger L . . —J ZLATO PLAKETO OBČINE ILIRSKA BISTRICA prejme MARIJA SURINA za njem življenjski prispevek na področju društvenega delovanja in vzgojnega dela,z mladino. SREBRNO PLAKETO OBČINE ILIRSKA BISTRICA prejme KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER ILIRSKA BISTRICA za uspešno delovanje na glasbenem področju, prispevek k razvoju glasbene dejavnosti in nadaljevanje ter ohranjanje tradicije godb na pihala v Ilirska Bistrici. BRONASTO PLAKETO OBČINE ILIRSKA BISTRICA prejme KULTURNO DRUŠTVO MEŠANI PEVSKI ZBOR TABOR KALC 1869 IZ KNEŽAKA za dosedanje kvalitetno delo, dosežene rezultate in stvaritve na umetniškem področju izraženem v zborovskem petju in predstavitvi Občine Ilirska Bistrica in kulturnega bogastva naših krajev širši javnosti. PRIZNANJE bodo podelili tudi GLASBENI ŠOLI ILIRSKA BISTRICA ob 50.obletnici njenega delovanja. Priznanja in plakete bodo podelili ob občinskem prazniku. r OBVESTILO Območno združenje Rdečega križa vabi vse občane na zdravstvenojjredavanje PREPREČEVANJE OBOLENJ SRCA IN OŽILJA, ki bo v torek, 19.junija 2001 ob 18.uri, v jedilnici OŠ A. Žnideršiča Predavatelj, dr. Lovro Koršič iz bolnišnice Izola, bo po predavanju tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Vabljeni v čim večjem številu. VIC MESECA V gostilno nasproti občine vstopi reden gost. gost: Živjo, danes pa je nekam prazno natakarica potiho: Župan je na občini gost se začudi natakarica še tiše: vsi načelniki so na bolniški Avtor se odreka honorarju v humanitarne namene OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE Knjižnica Makse Samsa odpira svoja vrata. Otvoritev bo v soboto 2.6.2001 ob 18.30 uri Slavnostni govornik bo akademik in pesnik Ciril Zlobec. VLJUDNO VABLJENI! s._______________________________