Izhajajo l.in 15. Tsacega meseca. Cena jim Je za Oznanila se plaCujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 Lelerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 obsegajoče se ne sprejme. UOBpodarske stvari. Grozdna plcsnoba oïdium, in kako ga treba uničevati. Prihodnje „Dol, Novice" bodo prinesle obširni članek, kako je treba tej novi trtni bolezni Be ustavljati. Danes priobčimo le nekaj izmej mnogih poro6il,*) ktera so vsled poprasevanja došle društva v varstvo avstrijske vinoreje. Poročilo ffoapoda nadučitelja Antona Pe-trička iz Žalca z dne 25, oktobra 1899. Oidium opazil se je v vinogradih Savinjske doline sredi junija. Dočim o njem na Pohorji niti sledu ni, nastopil je v druzih krajih zelo uničujoče in sicer začetkoma samo na posameznih trtah, dokler se ni lotil celih kompleksov. Pravočasno žvepljane jagode so se ohranile, dozorele so vendar zelo pozno. Prepozno nažvepljane pa so se vse uničile. Največ sta trpela elbling in kraljevina, doČim ho se ëme vrste do cela, beltlinec pa nekoliko ohranil. Uničevati se je oidinm pričel takoj začetka in sicer tako, da se je žveplo v obliki testa primešalo raztopini bakrene galice in sicer na približno 300 lihrov raztopine 6 kilogramov žvepla. Po našem mnenji ta metoda ni priporočati, ker se prvič veliko Žvepla po nepotrebnem porabi, dnigič, ker ta metoda ne odgovarja svojemu namenu. Prišel sem do })repriČanja, da se najrađikalneje uniči oiilium, Če se trto pred in po cvetu temeljito nažveplja. Da gre delo hitrejše iz pod rok, porabljal sem poleg običajnih mehov tudi nekaj Zacherlin-razprševateljcv, ki so za Žvepljanje zelo pripravni in se dado tudi otrokom lahko v roke. V vinogradih, kjer je več vrst, pridali se vsakemu po jedna vrsta ; v vinogradih, kjer ni vrst, dobi tisti ki žveplja, tudi papirja od časnikov, kterega raztrgajo v kosove in ga po končanem žvepljanji pričvračajo na kol. Na ta način se ne prezre nobena trta, pa tuđi dvakrat se nobena ne žveplja. V brežkem okraji dosegel *) Gospod Rogoritit, ljubljamki trgovec in poMstuik vinogradoTT TrSbi gori jo da! t.» nenilka poroíiia poslovenjene natisniti, da bi e liji i vinp- jcrm " t-ristil, ter ta prevod tudi „DttLNov." IjUgovoljn. ^r^T" ;,il »a kM mu hvala, (Ji je neki viničar z lugom, kterega je napravil iz pepela od lesa, jako lepe uspehe. Nasprotna pa se je prišlo tudi do prepričanja, da učinek oidiuma ni bil tako velikanski v onih vinogradih^ kjer se ni izvršila tretja kop. Poročilo velečaetitega gospoda župnika Le op. W il linger j a iz Feuersbrunna o oidi-umu z dne 23. oktobra 1899. Oidium, ki je lansko leto v posameznih vinogradih v dolinah nastopil, je bil letos splošno razširjen in je uničil cele vrste. Nastopil je začetkoma julija, Najbolj so trpele nideče vrste, manj beli muŠka-telee in rizling, tudi limhcrgerju je raočno škodoval. Žvepljalo se je v drugi polovici julija in se s tem veliko rešilo. Videl sem vinograde, ne Ijog vé v kako dobrem stanji, toda nažvepljane (dvakrat), kjer se ni pogubila niti jedna jagodica. Videl pa sem tudi vinograd, ki je bil dobro obdelan, a ni bil žvepljan, a bile so skoro vse trte uničene, jagode pa večinoma poškodovane. Iz tega sledi, da se mora prihodnje leto za casa začeti Žvepljati, in kolikor je meni znano med kopači, tega tudi nihče zamudil ne bode. Poročilo zaupnika gospoda nadueitelja A. Kleebinderja v Sv. Križi. Okolica Sitzen-berga, Ahrenberga itd. je leta 1898. tožila radi oidiuma ; ker pa škoda ni bila posebno velika, se niso dosti brigali za novo bolezen, ker so upali, da bo leta 1899, sama izginila. A varali 80 se britko. Ze junija in julija lotil se je mnogih vinogradov oidium, in bolezen se je razširjala tako naglo, da seje lotil tudi više ležečih vrst, ki so leta 189B. ostale nepoškodovane. Meseca februvarija 1899 predaval je sicer asistent S e ! vv a iz Kloster-neuburga v Bitzendorfu, ki je opozarjal na to nevarnost in poživljal navzočnike k žvepljanju, Kazun zaupnika in še nekterih druzih zaupnikov pa ni hotel nihče žvepljati, ker so si domišljali, da se bo vino s tem pokvarilo. Ko so pa nekteri dvomljivci videli, da je oidium prizanesel vinogradom gospoda župnika in nekterih druzih posestnikov, ki so žvepljali, zaceli so se sami žvepljati ; tisti, ki so to še pravočasno zaceli, dosegli so primeroma še lepe uspehe. Oni pa, ki niso ničesar storili, izgubili so vso bratev. Ker imajo nekteri tukajanjih kmetov velike komplekse vinogradov, premisli se lahko, kolika je bila njihova izguba. V tacih vinogradih se sploh ni nié bralo ; posuaene jagode so obvisele na trti. Tudi lesa se je lotil oidium, ia tak les slabo dozoreva. Jesenska slana nastopila je že začetkoma oktobra in trti zamorila liste. Prihodnje leto se bo šele razvidela vsa ákoda. Vsi vinogradniki pravijo že sedaj, da bodo leta 1900. pravofiasuo in večkrat žvepljali. Žalostno je, da ae je moralo priti do tega spoznanja ae-le tedaj, ko se je izgubilo stotisoČ goldinarjev in da je mnogo vinogradnikov z vsemi drugimi sredstvi, kakor z lugom, apnenim mlekom poskušalo zamoriti oidium, daai so na vseh zborovanjih Čiili in v strokovnih listih čitali, da ga edino le žvepljeni cvet zamori. Poročila C. kr. kmet. okr. društva Hangsdorf z dne 23. oktobra 1899. Oidium nastopil je v tukajšnjem okraji, posebno pa v občinah Mailberg, Hadses in Unter-Markeradorf, koncem julija in začetkoma avgusta. Bolezen se je sirila najbolj v vinogradih, ležečih proti jugu, kjer je posebno močno listnate trte napala, Gliva je nastopila hitro, toda le tu in tam. Nektere kraje n. pr. je gUva popolnoma pre-pregla, druge zopet ne. Će niso začeli takoj žvepljati, ostale so jagode trde in so se razpo-čile, predao so dozorele. Največ je trpel zeleni beltlinec. Kjer se je začelo takoj z žvepljanjem, je pomagalo, kjer se je pa čakalo z žvepljanjem 8—10 dnij, ni imelo isto nikacili uspehov. Po mojem mnenji mora se z žvepljanjem takoj po cvetu začeti. To je dokazal gospod Ziramerl v Unter-Markersdoriu. Začel je koj po cvetu žvepljati in vzgojil najlepše grozdje. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ? Orîavm zbor. V drugI se^l dne 2S. t. to. s? "> na(]aljf:vaia <}ehnta o dovnlitvi r^knitnega zakona, govorilo pa se je vecjidel le o nemški armadni upravi, katero je branil sam vojni minister Welsersbeimb, pomagali pa so mu nekateri nemški poslanci iz sovraštva do Cehov. Končno je prišla na dnevni red tudi razprava o premogar-skem štrajku, ne da bi se bila rešila. Zborovanje je bilo silno burno, tako da so ministri iz zbornice odali pred zaključkom, in predsednik prihodnje seje celo napovedal ni. Naši poslanci se obstrukcije Cehov ne bodo vdeležili. Projektovane nove železnice. Vlada je predložila načrt, po katerem se bode gradila železnica čez Karavanke-Celovec, oziroma Beljak-Jesenice - Bled-Sv, Lucija - Gorica - OpČina - Trst-Andrej. Kaj jo novega po širokem svotu? Vojska v južni Afriki. Na Angležkcm je veliko veselje, ker se je Angležem posrečilo prodreti do Kiraberleya in osvoboditi tamošnjo posadko, Ctidno je, da so se 13uri umaknili, ne da bi prej bila kakšna večja bitka. Hurl so odšli torej prav s preudarkom, da Angleže zvabijo tudi tukaj v past. Zadnja poročila že pravijo, da 80 Buri začeli Angleže z nova nadlegovati in da jim hočejo pretrgati zvq/m z drugimi četami. Na srednjem bojišču Buri prodirajo še vedno in vjieli so Angležem mesto Rensburg. Dalje ao Buri Angležem vzeli mnogo živeža, streliva itd. Na črnogorski meji se ponavljajo napadi s turske strani. Nedavno je napadlo 150 oboroženih Turkov črnogorsko vasico Oobrinja. Kmetje 80 po hudem boj» odpodili Turke, toda turška vlada se za pritožbo niti ne zmeni. Srbsuo voino ministarstvo je naročilo v Parizu za deset milijonov novih topov. Topove pa ni dobila Srbija, temveč Buri, a Milan je spravil pripravljenih deset milijonov v svoj žep. Srbski vojni minister VuČkoviČ je vsleď tega „prostovoljno" umrl. V Nemčifi ao napovedali ministri in državni zbor boj zatiranim Poljakom. Nemci zahtevajo od Poljakov, naj postanejo Nemci, ako hočejo imeti še nadalje kake pravice v državi. liadi bi videli, kaj bi počeli Nemci v Avstriji, ako bi zahtevali od njih Slovani, naj postanejo Slovani, ako hočejo imeti kake državne pravice v po veČini slovanski Avstriji? Rusija. Ta velikanska drŽava, ki je že zdaj 38krat večja kakor cela Avstro-Ogcrska in šteje 130 milijonov ljudi, bo postala v kratkem se večja. Rusija je namreč sklenila pogodbo a Kitajci, po kateri bo dobila od njih deželo Mandžu, ki je večja od Nemčije in šteje 11 milijonov prebivalcev! Angliji, katera ima z Buri Čez glavo dosti opravila, ne ostane nič drugega, kakor stiskati pesti ! Plge se nam: Iz Novega mesta. Odgovor načelniatva obrtne zadruge na dopis „iz kmetov" v st. 4. Dol. Noïic 15. febr, t. 1,: Gospod dopisnik! Skhcujete se, da so zn obil-nike po deželi slavljeni alabi p ogoji, in izvzamete le samouke in tiste, kateri delaj» brez obrtnega dopo-Ijenja. Kaj je pa z onimi. Vas vprašam, kateri imajo obrtno dovoljenie, a nimajo niC dela, ker jim oni vzamejo vsako delo iz rok - in to se godi večinoma ravno ua kmetih; nprašara vas, ali do tistih nimate srca in Ijahezni? Ti plačujejo davek, morajo preživeti družino, a dela nimajo niťS; vrh tega ae pa še oni iz njih norčujejo, češ! „Davek plačujete, a rai ga ne, in vendar delamo." Ako je pa naznanjen, in íe prav ne vé od koga, mu žuga s tepežem. Glejte, taka krivica se godi obrtniku-đuvkoplaCevalcu Da kmetih! Dalje vprašate: „Mar so bili tudi naši obrtniki k temu klicani, mogoče da je bilo pri župnijskih cerkvah po občinskem slugi kdaj to naznanjeno?" Pać dobro ate imeli ušesiV ziimasena ! HI. c. kr. okr. glavarstvo je sklicalo po županstvih vse samostojne obrinike, To zborovanje je bilo i-klicano na dan 23. aprila 1899; bil je navzoč odposlanec tigovske in obrtne zbornice, gosp, ces svètnik Ivan M urnik in zastopnik okr. glavarstva, gosp. dr. Pilsliofer. Zborovanja so se udele^^ili celo iz Trebnjega in Toplic, samo Vi niste nič ^ edeli o tem ! Obrtna zadruga skrbi in bo skrbela za skupni blagor malega obrtnika, naj si bo v mestu »li pa na deželi, ker mali «brt propada vidno povsdd. Ce želite natančiiejega pojasnila, pridite na pttdačljivo obrtno zborovanje, katero se skliče v kîatkeni. Got*>vo ste naročeni na „Dolenjske Novice"; zato pa bote kot prijatelj malega obrtnika gotovo povedali obrtnikom, kdaj da bo to zborovanje. — Ziihtevate, naj bi obrtna ZHdruga skrbela, da bi obrtniki bolj ceno izdelovali svoje izdelke. Gospod dopisnik, s tem se smešite! Kaico je to mogoče? Hrana vsak dan dražja, davki vsak dan višji, stanovanje — kdor nima svojega — vedno dražje. Strojev nima, da bi z njih pomočjo hitro izdelDiíRl svoje izdelke. Delavci in pomočniki stanejo ga vedno več, ker zahtevajo vedno večjo plačo; in to je tudi opravičeno, ker i oni se morajo boriti za svoj obstanek. Temu vsemu je popolmtma drugače na kmetih. Poleg svoje hiSice ima kmetski obrtnik še malo polja, ki ga tudi vsaj nekoliko redi. Če pa nima svoje hišice, ima pa ceno stanovanje. Bolj po ctini je tudi hrana, bojj po ceni pomočniki, ťoiriočniki, izurjeni v mestu, niso zadovoljni s tako hrano, mora biti boljša, kar je tndi prav; kdur dula, naj Midi jé. Vi, g. dopisnik, bi radi vse bnlj po cení imeli, in ste tistih eden, kateri bi vse rad drago prodal; kar pa naroči pri obrtniku, imel pod nifi; akoravno mu obrtnik že po ceni naredi, ga Š3 odira, ki) je izdelano. Tisti, ki tako delajo, 80 večinoma imoviti, h katerim se mogoče tudi Vi prištevate. Rečemo Viim, to ni človekoljubno. Naša zadruga bode prav gotovo ravno toliko v korist kmetskim obrtnikom, kakor mestnim, kakor liitro da bo vse urejeno. Pri vsakem stanu mnra biti nek red, neka organizacija; tega do sedaj pii obrtnikih ni bilo. SedîlJ pa imamo že nekaj pravic in koristi j, a česar še nimamo, to upamo si počasi priboriti. In naan zadruga v Novem mestu ni prva na sveřn; drugod jili je že dosti, in povsodi so se obnesJe. Potrebo zdriiii.enj'a čutijo tudi Atugi stanovi, kev naš čas^ nujno zahteva združenja, in le v združejyti je mo(!, v združenju ino{i;oča zmaga, posebno nam malim obrtnikom, ker veliki kapital in špektilacij« in tovarne in konkurenca nas prêté popolnoma spraviti iz površja zemlje, hočejo nas uničiti ali pa storiti sužnjo tovarn m golo orodje velicega kapitala. Resnično je seveda, da bo prišel vsak samostojni obrtnik zadrugi v roke, a to bo le njemu v pvid, ne pa v Škodo, Tn kdor nima obrtnegji dovoljenja, gn bo mogel dobiti le po posredovanju obrtne zadruge. O tihotapstvu obrtnikov po svetu in uzmovičih pa imate, g. dopisnik, premalo dokazov. Če je kdo pošteno po svetu hodil in si pošteno pri mojstrih služil svoj kruh, pa ga je sila primorala, da si je na popotovanju prosil skorjice kruha, mar menite, da je to storil rad? Denarnili sredE.tev ni imel na razpolago, zato je moral ali prosjačiti li pa poginiti. Verjemite mi, da je med mladimi popotnimi rokodelci več bolj potrebnih revežev, kot so domaČi berači. Popotni rokodelec in obrtnik išče in išče mojstra, pri katerem bo spopolnil svojo strokovno izobrazbo, in taku je po 14 in več dnij brez dela v tujini. Mar naj gre delati h kmetu, ko tega dela ni vajen? Vi pa tak« poštene rokodelce imenujete tihotapce! S kakšno pravico pa? — Kar se pa tiče uzmovičev — med vsakim žitom je plevel, tako tudi v rokodelskem stanu. Saj ste gotovo tudi že slišali o uzmovičih iz drugih stanov. Pa li morejo tisti stanovi zato? Mar moremo mi za to kaj? Taki obrtniki, ki se vedno po svetu vlačijo in prosjačenje kot obrt izvršujejo ter tudi pri priliki kaj uzmajo, poštenim obrtnikom ne morejo vzeti dobrega imena, ker mi ž njimi nismo v nikaki uzmoviški z^ezi. Zato tem potom taka predbacivanja z zaničevanjem zavračamo. Tudi pri domačih obrtnikih, kateri imajo obrtno dovoljenje, se učenci lahko izurijo, in pri domačih mojstrih po obrtnem zakonu — dve leti kot pomočniki deIa,jo, da si izpopolnijo svoje znanje in iahko precej postanejo samostojni obrtniki, Predbacivate nam, da starejši samouki, ki že dalj časa izvršujejo svojo obrt brez obrtnega dovoljenja, tega dovoljenja ne dobé. Dosedaj smo še vsako tako prošnjo ugodno rešili, katero nam je poslala obrtna zbornica. Ako se kdo izkaže, da se je učil, in je njegov mojster že umrl, dobil bo obrtno dovoljenje; istotako se l;o oziralo na starejše samouke. Kar je pa mladih obrtnikov, mora vsak prinesti učna spričevala ali pa dokazati, da so delali kot pomočniki, če hočejo pnstat i sam'islojni obrtniki. Tem pravilom obrtnega zakona wmo vsi podvrženi. Še nam predbacivnte, da samouki \eč razumejo. Kaže se, da Vi, g, dopisnik, obrt kaj nmlo razumete, in da ste bili takim samoukom le pisalno orodje, da ste imeli pri svojem dopisu narekovalce, ter da niste zapisali svojega prepričanja. — Ce želite še kakšnega pojasnila, le zglasite se še, odgovarjali Vam bomo z mirno vestjo. Načelniátvo obrtne ziidruge za novomeški okraj. Z Dvora. Veselica s predstavo, katero je priredilo bralno društvo „Mir" v korist novojneški dijaški kuhinji iu domači šolski mladini, vršila se je v najboljšem redu, ter na splošno zadovoljnosl občinstva. Udeležba je bila mnogobrojna, veselični jirostori so bili do cela jirenapolnjeni, kar nam je potok, da si je naše društvo v tako kratkem Času svojega obstanka vže mmigo prijateljev pridobilo; da vživa tudi v domačih krogih splošno spoštovanje, priča nam je velika udeležba domačinov. Čistega prebitka je bilo 94 kron, kateri znesek se je izročil svojim namenom. Tudi družhe sv. Cirila in Metoda smo se spominjali ob tej priliki, ter ji naklonili 34 knvn. Da se Je veselica tako sijajno obne,^ia, dolžni smo zahvalo vsem, kateri so nas počastili s svojim obiskom, v prvi vrsti pa cenjenim Žužembeiianom, ki so nas v tako obilnem številu počastili. Pripomnim še, da šteje društvo sedaj 61 udov. Iz Male Nedelje na Štajerskem. [Poroka ] Dne 26. febr. poročil se je g, Antou Štupica, trgovec T Mali Nedelji, z gdč. Faniko K or ošec-ovo. Gospod A. Štupica je Sodraiičan in naš vrl rojak ter med našimi štajerskimi slov. brati zelo spoštovana oseba, nevesta pa iz znane rodoljubne K or ošec-o ve hiše; zatorej obema iz srca čestitamo. Bog ju živil Duna], 12. svečana. Ustanovili smo slovensko društvo z imenom „Zvezda". S'cer "''»stojijo tri slu- Tenflka društva, namreč dra akađemiška in ja^^osloT- ; ali za fihčno ljudstyo ga še ni bilo v tem smislu, kot jfl sedanje. Četvorica, obstoječa iz gg. i I, Peterman-a, F. SuitersiĆ-a, F- Molet-a in S. Kunc-a, začela je že pred dvemi leti na to delati, a letos smo se reano dela poprijelt. ker sta nas gospoda Puki in Dolenc po Tsej svoji moći podpirala, V nedeljo Bino imeli V restavraciji „Regenaburgerhof I, Sonnen-felsgasse 2 vstanovni shod, katerega seje ohilo ljudstva ndeleřilo. Lepi, nar*ídnobudni govori od raznih gospodov kakor od začasnega predsednika F. Mole-ta, uplival ja močno na navzoče, posebno goior gosp. Pukl-a, v katerem je tudi med drugim rekel, da v vsem 251etnem tukajšnjem bivanju ni imel takega veselja, kot nocojšnji večer. Da, videlo se je, kako obče ljubljenemu in za narod vnetemu moiu besede iz dna srca prihajajo; njfgovi radosti polni, zraven pa pred vsako politiko, prepirom uied seboj, svareči govor, bil je prav očetovski. Močno je vsakemu v srce seijalo. Naj ga Vsemogočni le mnogo let ohrani pri zdravju, nam v podporo, a domovini v ponos ! Pristopilo je kot pri prvem zborovanju dokaj lepo število 58 udov. V odbor ao bili voljeni; predsednik; akad. kipar Vekoslav Eepič; podpredsednik: Franjo Mole; blagajnik; Jakob Seme; tajnik: Ivan VonČina; odbornki: Rudolf MaHČ, Franjo Su-šteršič, Filip Grom, Pregledovalcl drustvent^ga imetja: Vinko Krusič, Kand Tomšič, Franjo âi-menec. Da jih iozdaj «i več pristopilo, krivo je prvič neznanje, drugič nestalnost, tretjič, ker jim njihova aluíĚba ne dopušča, kakor meni in tako zelň veliko drugim. Začetek je lep, bodočnost ima, in ko se enkrat med dunajskimi Slovenci vest o tem društvu razširi, nastalo bode močno. Tebi pa, dragi rojak, ako Te osoda katerikrat sem privede, zateci se k naši nadepolni „Zvezdi", potrudi se povekšati njen blisí. Kakor vodi jutranjica mornarje po sinjem morju, tako nnj vodi na.ša „Zvezda" tukajšnje Slovence, da ne krenejo z národně poti. „Zvezda", katera ima nalogo zabayanje, poduk, podpiranje in posojila (za ude), bode tudi vsakemu sem prišedsemu rojaku v vsakem oziru na roko sla. li Velikih Poljan pri Ribnici 8. febr. 1900. — V letošnjem letu je naši občini veliki sneini polom po gozdu in sadnem drevju veliko Škode napravil, drevje je deloma s koreninami padlo, deloma čez pol zlomljeno ali pa so vrhovi odpadli ; kateri posestniki niso mlado sadno drevje zavarovali, jim ga je divjačina pokončala ; res žalostni pogled. V naši občini smo pričeli přetečeno leto novo farno cerkev zidati. Z velikim veseljem smo pričeli, toda pripetil se nam je nekoliko žalosten položaj. Pred več leti smo namreč kapital za cerkev in duhovnika zložili ter ga c, kr. deželni vladi v oskrbovanje izro-ťili. Ko smo přetečeno leto denar potrebovali, prosili smo, da ao ga zopet nazaj dali. Vlada je naložene obligacije zamenjala in bilo je na borzi izgube 2586 goldinarjev. (To hoče menda pomeniti kurzno razliko, ali svota je neverjetno velika. Vred.) To je velika svota za tako malo občino. Delo ne moremo uataviti, ker je že pričeto in oddano. Prosili smo c, kr. okr. glavarstvo, da bi smeli pri sosedih podpore prositi. Okrajno glavarstvo je dovolilo za ribniški in yeliko-loški sodnijski okraj za mesec jannvar prositi in res ker so bližnji sosedje dobri, dobili smo obilo podpore in sicer: y Loški fari 223 gl.. Sv. Gregorja fari 131 gl., Sodraški fari 50 gld., Robski fari 66 gld., y Poljski Dobrepoljski fari 129 gld,, v Strugah 31 gld., v Dol. vasi fari 40 gld., v Loškem potoku 16 gld. 50 kr., y Bibaiski lan 419 gld. Omeniti j«, da bo darovali nekateri dobrotniki po 1, 5, 10 in celo 20 gld. Neki dobrotnik, g. H P. v Ribnici, daroval je celo 100 gld. Tudi velečastita gospa Hotschevar iz Krškega nam je poslala 60 gld. Vsem častitiin dobrotnikom se srčno zahvaljujemo za njih blngodušni dar ter želimo, da ga ljubi Bog stotero povrne tmkraj groba, in da bi bil prvi položen na tehtnico dobrih del. Ker smo v velikih denarnih stiskah, imeli bodemo za cerkev velike ntiklade; denar si moramo izposoditi, ktfrega bodo inogli za nami naši mlajši plačevati. V tej stiski pray ponižno prosimo vse dobrotnike po Kranjskem, katere je Bog z imetjem bogatejše obdaril, za kako podporo. Prosimo tudi bližnje in daljne posojilnice, za kaki mali dar za novo cerkev v Vel. Poljanah. Patron nove cerkve bo sveti Jožef. Vsem dobrotnikom se enkrat srčna zahvala. Franc Andoláek, n&^liiik DtarbenegA odbora. Domafte veHti. (Osebne vesti.) Premeščeni so sodni pristavi gg.i dor. Anton Kremžar iz Kostanjevice v Ljubljano, Jurij Fajfar iz Črnomlja v Trebnje, dor. Ed. Painič iz Vel. Lašič v Novo mesto. Sodnimi pristavi so imenovani avskultanje gg. Albert LeviČnik za Kostanjevico, Rudolf Sterle za Črnomelj, Josip TekavČič za Velike LaŠČe in dor. Jos, Dijak za Šmarje pri Jelšah. AvskuUantom pa so imenovani pravni praktikanti Ferd Ueditz, Fran Šuklje in dor. Milan Geršak. (Častnim občanom) izvolila je občina Adle-šiči pri Črnomlju dne 17, lebr. blag. gospoda Josip Orešek-a, c. kr okr. glavarja v Črnomlju, za njegove zasluge za občino in za vso Belo Krajino. (f Gostav Forgacs), zlatar in urar v Novem mestu, umrl je 14. febr. nenadoma. Prepeljali so ga iz prodajalne v bolnico Usmiljenih Bratoy, kjer je takoj umrl. Miren in krotek značaj je bil, ter si je y malo letih tukajšnjega bivanja mnogo prijateljev pridobil. (Ý Dor. Anton Jare, inf. prost, umrl je t Ljubljani dne 13. februarija. Rodil se je v Ajdovca leta 1813, tedaj je bil 87 let star. Rajni gospod je bil svoj čas učitelj in začasni ravnatelj na ljubljanski gimnaziji, pozneje je bil več let niidzornik srednjih šol naHrv^škeni, >đ t..^. J J ,11 inc.. iid tvi^ilj-sko za deželnega šolskega nadzornika. Ko je stopil v pokoj, deloval je marljivo pri raznih dobrodelnih in narodnih druátvih, posebno še prt društvn sv. Vinceu-cija. Bil je izredno blag gospod, kterega bodo mnogi pogrešali. (G, Alojzij JerŠe), nadučitelj v Trebnjem, umrl jo v soboto dne 24. februarija 1900. nenadoma za mrtudom, 58 let star. Mej poukom v šoli napala ga je slabost in h krati se je tudi nezavesten zgrudil. Gosp. dor. Veselko je sicer nemudno pri-hitel a takoj previdel, da ni več pomoči. Prejemsi sv. zakramente je izdihnil blago dušo. Zaradi njegovih lepih lastnosti bil je obče spoštovan in priljubljen. Služboval je v Trebnjem 22 let in bil mnogo let član okrajnega šolskega sveta. (f Ivan Janas,) učitelj in oi^anist umrl je 25. febr. v Črmošnjicah star 69 let. Doma je bil iz pruske Slezije, ter prišel na Kranjsko za ođgojite^a T Zaloško gi'ajšfiino k Schiebe]novi družini. Bil Je ^iubeznivega značaja, dober siidjorejec in (Sebelar. (Pouftna pi-edayanj a o kmetijstvu T Novem Mestu) boiieta imela v nedeljo, dne 4. in H, marcija g?. FranSiaek Gombač, deželni iwtovalni učitelj, ter Viljem R o lir m au, pristav kmetijske sole na Grmn. — Posestnikom Dtilenjske so taka predavanja že izza »-ejinjih let dobro znana, zato upamo, da se jih bodo tudi letos pridno ndele-ievali. Poučevalo se bo o vinatvu. sadjarstvu, živinoreji, o zavarovalnicah itd. Pouk, ki bo v istih prostorih kakor je bil prejSnja lel.a, se prične ob 9. uri dopoldne. (Šola „Glasbene M atice") Novem mestu ima sklep I. poluletja 15. s u še a t. 1. s javno skušnjo, ti se prične isUga dne v Čitalnični dvorani ob Va^. uri popoludne. K skušiijt se vabijo vsi ćUni in prijatelji društva. — Zaradi skusnje se bodo pevske vaje pomnožile in bodo vsak teden powbne orkestralne Taje, ki se ne bodo stele v učne ure. (Dva glasbena večera) se napravita T Novem meatn Se pred Veliko nočjo, ako se v to oglasi dovolj abnnentov. V to svrho bo krožila posebna okrožnica. (Društvo „Mestna godba t Undolfo-vem") priredi t, m. koncerte tudi v Črnomlju in Metliki, v Brežicah, v Krskem i Sevnici. Natančneje «e naznani o pravem Času. (Družba 3V. Mohorja). Za pobiranje udnine za Mohorjevo družbo je zadnji iSas, zito prosimo slovenske rojake, da se * obilnem številu upišejo k tej imenitni družbi, na ktero smemo Slovenci ponosni biti. Vsaka diTlžina bi morala imeti Mohorjeve družbe knjige. Za Novo mesto se vpisuje pri gosp, kapiteljskem vikariju. (Zabavni večer) „Dol. pevskega društva" in „Glasbene Matice", kateri sta priredili dne 17. fe-bruarija t. 1. omenjeni društvi v prošitorih „Narodne Čitalnice", je krasno uspel. Z veseljeiri beležimo, da se je stoprav ta večer poVazalo, koliko simpatij uživata mlada dva glasbena zavod"! na Dolenjskem. Sešla se je ta večer vsa novomeška družba in mnogo gosfov iz okolice, ki 90 s zanimanjem sledili interesant.nim produkcijam, Da se je zabavni večer tako izborno završil, gre v prvi vrsti neomejena pohvala goapicam rediteljicam Juliki Arhovi, Olgi Dolenčevi, Re-gini P r e a t o n i j e v i ter gosp. rediteljem Francetu Ken d i, Valentinu Levičniku ter Ivanu Župan-n. La-ti so z društvenim predsednikom, g. Med- v ti u u 111 ( ... Ù uu., znanja vreduo požrtvovalnostjo vse svoje mo6i, da se kolikor možno prijetno završi prirejeni večer in s po-Boaom lahko zre na svoje delo. Vse točke obširnega in šegavega vsporeda izvajale so sè točno in fino in je našla zadovoljno.st občinstva dovolj jasen izraz v burnem aplavzu, ki je sledil viaki točki. Vsem sodeljujočim, igralcem, tambuiašem, pevcem, solistom ter kapelniku gosp. Hladniku gre polno priznanje za njih sodelovanje in trud. Predaleč bi šli. ako íai omenili vsako točko obširnega vsporeda. A dovoljeno nam bodi, da izrekamo še posebej zahvalo čarovniku „Charles Espritu", ki je se svojimi magičnimi čarovnijami zastavil našim ubogim glavam nerešljivih ngank, g. gigerlini Zla tki za njen fin nastop, veseli družbi starikavih kofetaric ter «b u r s k i črni vojski", katero je izvajalo sedmero aasih domačih ljubkih gospic v mični opravi Ďvrstih vojakov. Po končanem Tspoi-edu pričel se je prav živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Želeti je, da nam nudi „Dol. pevsko društvo" kmalu zopet kako podobno zabavo. (Iz preiskovalnega zapora v Novem mestu) so izpustili Janeza FrančiĆa iz Rateia^ ki je bil obdolžen umora svoje žene. (Letošnje prvo žrebe) je od 18. febr. pri gospodarju Janez Vrtačičn na Pristavi pri Št. Jerneju; isto je od štiriletne kobile, ki je bila že obdarovana z 50 kronami, (Iz Semič a.) III. izkaz milodaroy za napravo novih orgelj. Neimenovan g. duhovnik- aemičan 100 K; preč. g. Janez Mervec, župnik v Št. Eupertu 10 K; g. Janez Jerman, posestnik v Sodinji vasi 5 g. Janez Bukovec, posestnik na Rečicah 2 K, Bog povrni stotero velikodušnim gg. dobrotnikom! Cerkveno predstojniàtyo v Semiču. (Okrajna posojilnica) v Krškem) ima v nedeljo 11. marca ob 11. uri dopolndne t svoji pisalni občni zbor s sledečim dnevnim redom; 1.) račun za leio 1899; 2.) volitev načelstva in nadzorstva; 3 ) predlogi. Ako ne bi bil zbor ob 11. uri eklepčen, začne se ob polu dvanajsti uri drugo zborovanje, ki sklepa brezpogojno. (Prešernova slavnost na Dunaju dne 7. marca 1900.) Letos bode sto let, kar »e je narodil največ i naš pesnik — Prešeren. Vsa slovenska zeml a se pripravlja, da dostojno proslavi svojega ljubljenca in slovenski visokošolci na Dunaj« zbrani okrog akad. društva „Slovenija" tudi nočejo v tem zaostati. Na Dunaju je Prešeren delil osodo slovenskega visok^isolca, tu je zapel prve svoje pesmi, tu se je navdušil za slovansko idejo, ki nas je z njim vred přerodila in vzdramila iz spanja. Na Dunaja si Se dandanašnji podajejo rokè vsi slovanski narodi in se pripravljajo za skupno delovanje. Ravno zaradi tega bo imela Prešernova slavnost „Slovenije" na Dunaju trajno in pomembno veljavo, ker s tem, da alavnost razširi pesnikovo ime po širnem slovanskem svetu, pomore tudi našemu malemu preziranemu narodu do ugleda. Da bode slavnost kolikor mogoče dostojna našega prvaka, prosi pripravljalni odbor, da ga rojaki v domovini kolikor mogoče podpirajo, pri tem v tujem mestu tako težavnem podjetju. — Pod protektoratom nj. svetlosti Jana grofa Harracha priredé jio inicijativi „Slovenije" slovanska dunajska akad. društva: češko „Akademicky spolek", bojg „Balkán", lus. „Bukovina", slov. „Slovenija", srb. ^Z'ira" in hrv. „Zvonimir" v spomin stoletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta J. 1 , D 11 . 6Jii JivoW3ii k t..,,-! Î.. iu (JLPSI V. - Jas- nosti so obljubili sodelovanje: gospica Dragica Ko-vačevič, dvorni operni oevec gospod Fran Naval, virtuoz na gosli gospod Karol Jeraj, „Slovansko pevsko društvo", tamburaški zbor „Zvonimira" ter pevski zbor „Slovenije". Koncert bode dne i. marca 1900 v koncertni dvorani „Ronacher". Prostovoljne prispevke v korist Prešernovega spomenika v Ljubljani hvaležno sprejema „Slovenija", Dunaj (Wien), VIII., Ledereigasse 20. (V Ameriko) je v mesecu januariju odpotovalo s Kranjskega 237 oseb. (Nesreča). Dne 13 jaavarja je padel v s'«-klarrii v Clevelandu v vrelo steklo Simon M aro 11, doma iz Sodražice, ter v^led opeklin umrl V domovini z*Du5ča žeoo s tremi olrrčiči. (Dvod v narodno gospodarstvo.) To je naslov lični knjižici, katero je prestavil iz francoščino Vekoslav Kukovec, in katera obsega 155 strani- Tiskala jo je tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena ji j« 1 K, po posti 1 K B h. V tej knjižici nam pre-lagrttelj v prav poljudnem razgovoru, ki se \r8i mei ljudskim ndteljem, nienci in sosedi, razklada temeljne pojme o narodnem gospodaistvu in pojnsiuije v prav primernih izgledih vse, kar je najpotrebnejšega vedeti o lastnini, o delu, o denarju iu o ceni, o stroških pridelovanja, o povpraševanju in ponudtiah, o kreditu, kapitalu in obrestih, o knpćiji in konkurenci i t. d. Knjižica je opisana v prav lepem in gltidkem jeziku in je nmljiva za vsakega. Namenjena je nHseniu yudstva, da jo prebira in se uSi v njej razumevati glame pojme o narodnem gospodaistvu; vendar je cela razprava t knjižici taka, da bo dobro došla v prvi vrsti našim ljudskim šolam. Škoda le, da zavzema gledé nekaterih gospodarskih Tpraštmj, kakor n. pr. gledé združevanja ali asocijacije nekoliko zastarelo stališče. (Not hrvaški Časopis „Sianfki Vestnik" jel je izhajati v Siseku. Izlazil bo vsako nedeljo ter stane po pošti 6 kron. Hazne Testi. * (Zgubljena hrvaška krona). Poslanec dr. Žerjavič je stavil v hrvaškem deželnem zboru predlog, naj se odpošlje poseben odsek na Duniij da se prepriča v državni zakladnici, je 11 tam hrvaška krona, o kateri se ničesar ne sliši, odkar so jo mišli leta 1818 v Orjovacu. * (Kanal do Berolina), Nemška vlada je sklenila kopati velikansk kanal iz Stettina do Berolina, tako da bo tudi Berolin pomor.>«k(i mesto z velikim pristaniHÎem, (Kdo ima od sladkorja iiajveé do-bifika?) V neki stacuni so obesili na zid Uiblico s teiri-le raćunoin: kilo sladkorja stane 44 kr. Od tega d3ljcl.UUVilIIJt sob. kuhinje, kleti in vrta BB odda z dnem 15, apriia. — Več se poizve v trgovini Franc Kastelic-a, (25-3) TT A 11 A p vsprejme v trgovini z ž«- «J liCiy le^pij^^ ^^ ňpecerijami. - ^nlm^ neje pogoje podá Franc Sustin v Metliki. (24-31 Mirk(> pl. Krčoli(i, klepar in posestnik v JaskI na Hrvatskem izdeluje dobre prasilnice ali mehove za trte žvepljati in so od brv. slay, gospodarskega društva v Zagrebu za najbolje spoznane. Dve vrate so za na hrbtu nositi, 4 vrste [la za v rokafi rabiti. Ceniki z obrisi se pošiljajo franco. (36-3) J. AVSEC, vrvar y HrŘljlnn pri Rndolfovem ® slav. občinstvu uljudno naznanja, dji izdeltye W vsa pod to itroko spadajoča dela; izdeluje 0 pa tudi iz domačega prediva J î^!^ po nizkih cenah! ^ Krojaški pomočnik ^tfa^t ne priist, vsprejtiie se pod ugodnimi pogoji i kje pov« iz prijaznosti uredništvo „Dol. Novic". ^^ sprejme v pouk v prodajalno s špecerijskim blagom, ki je lepega vedenja ,in je dobro dovršil vsaj ljudske šole. — Več pov« Viljem Tomic, trgovec v Trebnjem. >4-2) pri neki veliki fari na Dolenjskem, z lepimi prostori in polno ledenico se pod ugodnimi pogoji da na ratun ali pa v najem. Več pove: A. Kališ, posredovalni urad v Ljubljani, JurÉičsv trg. Krasno jabolčno drcrje in dupavski oves za seme ima na prodaj deželna kmetijska Sola na Grmu. 100 litrov tehta 52 h/, proda a se 14 h I kilogram. Uli® na prodnj ^ v sredi vasi Galierje, fa,ra in pošta Bmsnice. Hiš», obsega stanovanje, klet in hlev; pri hiši je skoro oral njiv in t,ri četrt onile hoste. Cena 500 gld. — Veé pove lastnik Matija Luzar, Gaberje št. 15, p. Brusnice. najstarejša in natveija it^ \mmlh žÉea šivalnih strojev v h)Qliljaiit, nunajtíku cpsU &t 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec T Metliki. (SlO^ii) Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovaiia zadruga z neomejeno zavezo, piaeorsta soia ^QngrostxxQï». txg-u h.^ it. tife ©^jrfe-g'^ v Xíj-abXjaxa.i sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brc/ odbitka in brez odpovedi. Hraiiilnične knjižice 8e sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. os-3) MUn v najem Oves „Willkomm" odda se takoj po zmerni najemnini v Zburab ob okr. cesti. K mlinu doda se tudi iiekaj njiv in travnika. Zglaaila sprejema ter daje natančneja pojasnila oskrbnUivo grajáčine Klevevž, po^ta Smarjeta, Dolenjsko. (43-2) iz proste roke. Hiša je zidana, k isti spada tudi vse gospodarsko poalopje, njiva na kateri se poseje šest mernikov, kosenica in nekoliko vrta, — Ve6 se izve pri lastnici Tereziji Frančié pri Šmihelu st. 34. pošta Noto mesto. (63) Jřwe mesto, i. maroa /900. gl P. i. Vslođ visoke starosti eeni primoran mojo tu vže 33 let pod firmo Ta izvrstna vrst« težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgodnejša in najrođovitnejša ; ima visoko in prav dobro krmilno slamo in ne polcie. Ker se mora ta oves jako redko posejati, zudnstuje 50 /,9 /a en oral, Ilazi»ošilja se z vrećico vied 2ft lK*thr«lii«r<. Novo mitib) Uigoronii nrednik, izdajate^, caložnik in tiskar J. Krai«r.