Udeležite se proslav ob 20-letnici osvoboditve. Potrdite svojo zvestobo idealom protifašistične in osvobodilne borbe. Manifestirajte za mir v svetu, za prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Utrdite bratstvo med Slovenci in Italijani v naši deželi!
Naj živijo ideali protifašistične revolucije!
20-letnica osvoboditve

IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIINI«IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIII1IIIII!IIIIIIIIIIIII]I
Te dni proslavljamo dvajseto obletnico zmagovitega konca vojne proti nacifašizmu in narodne osvoboditve. Italijanski narod slavi dvajsetletnico odporniškega gibanja, narodnega preporoda in silovite vstaje v Severni Italiji, jugoslovanski narodi pa zaključek svoje slavne štiriletne epopeje proti nacifašizmu in njegovim hlapcem. Ker živimo na o-zemlju, ki je naseljeno z narodnostno mešanim prebivalstvom, in ker se je tu prepletala v svojem bistvu z enotnim ciljem navdahnjena horba proti skupnemu sovražniku obeh tuživečih narodnosti, je jasno, da naše ljudstvo proslavlja dvajseto obletnico zmage nad fašizmom v zvezi s specifičnimi značilnostmi, ki jih je ta boj imel pri nas.
Predvsem gre pri nas za priznanje, da je bila borba proti nacifašizmu posebnega značaja spričo dejstva, da se je k momentu splošnega odpora proti nacifašizmu pridružil še aspekt narodno osvobodilnih teženj slovenskega ljudstva, ki je dvajset let trpelo pod fašistično tiranijo in je že v letih komaj nastajajočega fašizma začelo svoio bitko, ne da bi pri tem štedilo svoje sile in svojo kri.
Ko proslavljamo dvajsetletnico zmage nad nacifašizmom, se ne smemo zaustavljati pred končno fazo, ki je zabeležila zlom Hitlerja in Mussolinija ter njunih režimov, če bi proslavljali samo to končno fazo. bi prav rrotovo izgubili iz vidika vsa dejstva poprejšnjih let in bi pozabili prav za prav na cilje in ideale odpora proti fašizmu, ki niso bili veliavni samo do konca voi-ne, pač pa teriajo svojo uresničitev še danes.
Ko govorimo o splošni antifašistični dejavnosti, ne smemo pozabiti, da se ta ni začela ob izbruhu druge svetovne vojne, ampak moramo poudariti, da je imela svoje korenine že v letu 1920, tako za italijanski narod kot za Slovence in Hrvate pri nas. Divjanje fašističnih tolp proti delavskim in kmečkim organizaci-iam ter sedežem, proti demokratičnim občinskim upravam, ob-bramba vseh dotedanjih demokratičnih pridobitev s strani socialističnih in komunističnih množic še pred uradno proglasitvijo fašističnega režima, so slavne strani italijanskega «ni-žiegn» ljudstva, ki iih ne more nihče izbrisati, ker so terjale na stotine in stotine mrtvih, medtem ko so bogatejši sloii in ta-uradna Italija paktirali s fašisti in iim nudili vsestran-sko posredno in neposredno pomoč. Prav tako ie nemogoče pozabiti na vso tragediio. ki io ie istočasno oreživlialo slovensko in hrvaško liudstvo pri nas. Koliko je bilo mrtvih, koliko materialne in moralne škode ie bilo nrizadeiane. za koliko se ie spričo fašističnega terona zaustavil nemoten in demokratičen razvoj našega ljudstva? Nihče
ne bo mogel vsega tega preceniti, na kar marsikateri krogi skušajo danes pozabljati.
In tedaj se je že začel odpor našega ljudstva. Ta odpor se je nadaljeval skozi vsa leta fašizma, kar pričajo stotine naših ljudi po zaporih, po internacijah, Gor-tanov, Bidovčev proces, likvidacije brez procesa, ukinitev šol, prepoved jezika, kulture, celo slov. pridig, ukinitev vseh gospodarskih dejavnosti, preganjanje, izseljevanje in razseljevanje, nasilno raznarodovanje, poskus iz-brisanja slovenskega in hrvaškega človeka z zemlje, na kateri živi trinajst stoletij. To so strani zgodovine našega ljudstva, ki jih je nemogoče izbrisati-niti ne pozabiti. To so strani naše zgodovine, ki jih je treba imeti vedno pred očmi, če hočemo pravilno usmerjati naše delovanje za u-resničenje tistih teženj in zahtev, ki smo si jih zastavili
A to še ni vse. Najslavnejša stran naše zgodovine se je začela
v trenutku, ko so Slovenci in Hrvatje začeli svoj oboroženi odpor proti fašizmu, na poziv komunistov, že leta 1941. In ta boj se je nadaljeval skozi štiri leta, je terjal na tisoče in tisoče žrtev (začenši s Tomažičem in tovariši) samo pri nas, je terjal o-gromno materialno škodo. In lahko s ponosom rečemo, da je ta boj bil tudi eden izmed elementov, ki je pripomogel k omaja-nju Mussolinijevega režima in k njegovemu prvemu padcu 25. julija 1943, kot so k temu omaja-nju in padcu pripomogle silovite stavke severnoitalijanskega delavskega razreda v marcu 1943.
Tudi to ni vse. Jasno je bilo, da se boja enega dela prebivalstva našega ozemlja proti fašizmu ni moglo in ni smelo spremeniti, kot ie bilo v cilju fašizma, v boj proti drugemu delu prebivalstva, t.j. italijanskega dela. Zato so se pri nas prepletali stiki in odnosi z italijanskimi antifašističnimi silami, kar je pri- i
vedlo po 8. septembru 1943 do skupnega boja Italijanov in Slovencev ter Hrvatov proti nacifašizmu. Tudi ta je bila in je še danes ena izmed tistih strani zgodovine, ki jih ni mogoče izbrisati, čeprav skušajo danes nekatere v bistvu konservativne in nacionalistične sile deliti naše prebivalstvo na pripadnike italijanskega in slovenskega odpora.
Skupni boj se je nehal z osvoboditvijo. In s tem se je za nekatere vse končalo. Ali moremo tudi mi trditi kaj takega? Antifašistične sile so se lotile boja proti fašizmu in pozneje oboroženega boja proti nacifašizmu z določenimi cilii, ki se niso omejevali le na zlom tiranije.
Naši ljudje so se bojevali za obsežnejše cilje, tako da lahko danes imenujemo antifašistično bitko kot pravo antifašistično revoluciio. človek se ni podal v hude prilike iz nekakšnega avan-I turizma, pač pa se je globoko
zavedal, kaj je pomenil fašizem : najhujšo obliko rcakcionarstva, ki ga je treba streti. A njegov zlom naj bi pomenil tudi zlom tistih skritih in odkritih sil, ki so ga podpirale. To pa je pomenilo zastavljati si cilje demokracije, družbenega napredka, enakopravnosti, miru. Ali je bilo vse tc doseženo pri nas takoj po vojni? Nihče ne more tega trditi. Prav zato poudarjamo, da so danes ti ideali aktualni, ker jih je treba še vedno spraviti v življenje, prav posebno, ker imamo instrumente, na katere se v tej zvezi lahko sklicujemo, t.j. na ustavo, ki je sad skupnega antifašističnega boja.
Zlasti še za nas Slovence se vprašanje uresničenja tedanjih idealov konkretno in vsak dan postavlja v zvezi z našimi demokratičnimi pravicami do enakopravnosti in do tistega razvoja, ki nam ga je fašizem onemogočil in nam ga še. v drugih oblikah, onemogočajo sedanje vodilne sile.
Istočasno pa ne smemo niti mimo mednarodnega momenta antifašističnega in odporniškega gibanja. V boju proti fašizmu smo se zavedali, da nismo sami niti ne izolirani. Čutili smo se bratsko povezani z vsemi borečimi se narodi v Evropi. Ta moment je aktualen še danes, ko stojimo pred tragičnim deistvom, da se agresivne ameriške sile postavljajo proti svobodi in neodvisnosti vietnamskega, kongo-škega in kubanskega ljudstva, ki prav tako kot mi pred dvajsetimi leti težijo za svojo narodno individualnostjo.
Antifašizem kot gibanie je bila revolucija v ljudeh in revolu-ciia ljudi, predvsem pa revolucija najširših delavskih in kmečkih množic. To vemo iz lastne izkušnie. Ta revohiciia ni bila monopol nobene politične sile, a pri tem ne smemo in ne moremo mimo vloge komunistov, tu pri nas slovenskih in italijanskih komunistov. Naivec mrtvih so utrpeli oni. naiveč deportirancev in internirancev ie bilo iz njihovih vrst. naivečie število borcev in novelinikov ie bilo iz KP. In to ne samo v .štiriletnem oboroženem boiu. nač na v vseh letih od nastanka KP. Ta nonda-rek ni odveč zlasti še, ker se hoče danes razvodeneti odporniško gibanie v gmoto brez oblike in brez h n rve. Povedati je treba resnico. Mi nismo pavi, da bi se zaljšali s tujim perjem, a ne smemo bili niti preskromni. Ne smemo dopustiti, da bi šel v pozabo naš prispevek, ki je bil mnogo-kje in mnogokdaj odločilen. Mnogokrat brez nas marsičesa ne bi bilo !
Danes, torej, proslavljamo dvajsetletnico zmage nad nacifaši-zmom. Skušajmo jo proslavljati v duhu enotnost antifašistov, v duhu bratstva med Slovenci in Italijani, a istočasno v duhu boja za uresničenje idealov antifašistične revolucije !
KAREL ŠIŠKOVIČ
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooonooooooooooooo«
Izjava deželnega komiteja K Pl
0 deželnem proračunu
Deželni komite KPI je proučil položaj, v katerem se nahaja Fur-lanija-Julijska krajna. Poudaril je, da bo zaradi zapoznelosti denarnih nakazil, ki so potrebna za delovanje dežele, več kot 5 milijard lir od lanskega proračuna zmrznjenih ter da obstaja nevarnost, da tudi nakazil za ie-to 1965 ne bo mogoče izkoristiti. Težko odgovornost za ta škandalozna dejanja, ki se dogajajo v času, ko Furlanija-Julijska krajina preživlja hudo gospodarsko krizo pada na osrednjo vlado in na deželno demokristjansko-so-cialdemokratsko upravo. Tako-imenovani protikonjunkturni u-krepi in Pieraccinijev načrt položaj še bolj zaostrujejo. Sedanja notranja in zunanja politika vlade ne odpira nobene perspektive in deželo še bolj potiska ob stran. Najbolj dramatičen izraz tega položaja je zmanjševanje gospodarske pomembnosti Trsta, glavnega mesta dežele, velikega industrijskega in mednarodnega trgovinskega središča.
V takšnem položaju bi morala deželna samouprava dobiti še večji pomen in bi ga dobila, če bi kot zakonodajni organ začela akcijo proti državni upravi, za preprečitev nazadovanja in odstranitev vzrokov, ki ga povzročajo. Deželni proračun, nasprotno, vključujejo v okvir vladne politike, takoimenovanega Pie-raccinijevega načrta in sedanjega izrednega ukrepa proti gospodarskim težavam, kljub temu, da ima vse negativne posledice za deželo. Proračun se dejansko ni
spoprijel s strukturalnimi vprašanji, pač pa so bde odpovedane možne mere za omejitev parazitske rente z mestnimi zemljišči, m večina vlade levega centra je z zakonom o ustanovah za razvoj kmetijstva prizadela zakonodajne pravice deželnih uprav.. Poleg tega proračun ne predvideva neposrednih posegov v korist revnejših kategorij in ne prinaša nobenega pomembnega prispevka nadaljnjemu rednemu poslovanju krajevnih ustanov.
Pred proračunom in pred politiko, ki je izraz tega proračuna, preseneča stališče čakanja I-talijanske socialistične stranke in njenega dobrohotnega stališča do deželne krščanskodemokratske-socialdemokratske uprave, ki se še nadalje premika v smeri nazadovanja politike levega centra, i katera je že imela precejšen od-
mev tudi v CK Italijanske socialistične stranke. Levi center je dejansko ovira za enotnost levih in vseh avtonomističnih sil, ki je potrebna, da se dà deželi novo mesto v vsedržavnem načrtovanju z zavrnitvijo takoimenovanega Pieraccinijevega načrta, za avtonomno in demokratično sestavo. in uresničitev deželnega' načrta in da se dobijo od države izredna denarna nakazila, ne-obhodno potrebna
Deželni komite KPI odobrava stališče, ki ga je zavzela glede proračuna skupina komunističnih deželnih svetovavcev, ponavlja negativno mnenje o proračunu ter noziva vse partijske organizacije in tovariše v deželi, naj s svoio dejavnostjo prispevajo k enotni mobilizaciji ljudskih množic v boju za dejanski gospodarski in socialni napredek dežele.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooc
Proslave 25. aprila
V teh dneh bodo po vsej deželi proslave 20-letnice osvoboditve.
Dolinska uprava bo priredila v soboto 24. aprila ob 20. uri v kinu v Boljuncu proslavo dvajsetletnice osvoboditve. Poleg govorov je na sporedu tudi koncert pevskih zborov iz Doline in Boršta ter godbe na pihala iz Brega. 25. aprila bo odposlanstvo občinske uprave položilo vence pred spomenike padlih partizanov.
V repentabrski občini bodo v nedeljo 25. aprila občinski odborniki in svetovavci položili venec na spomenik v Velikem Repnu. Nastopil bo tudi vaški pevski zbor.
Občinski svet v Zgoniku je na svoji zadnji seji določil znesek 70 tisoč lir, namenjen organiziranju proslave dvajsetletnice osvoboditve Na županstvu v Nabrežini bo dne 25. aprila svečana seja občin-(Nadaljevanje na zadnji strani)
DELO
23. 4. J 965
2-_______
Junaštvo vietnamskih partizanov
Pretresljivi opisi zločinov agresorjev in njihovih pomagačev
Objavljamo nekaj pisem, ki so jih vietnamski partizani pisali znancem in prijateljem. Zaradi konspiracije niso objavljeni naslovi.
Dragi Ngh,
sporočam ti, da je Šin Ku umrl. «Sivi tiger iz Dong Naija», kot so ga imenovali Francozi in Japonci, je padel v boju. Tvoji se počutijo dobro. Sau je članica okrajnega odbora žena. Tako ona kot njena hči in zet in vsi štirje otroci so se
z dušo in telesom predali odporništvu. Tvoja sestra Kin se dobro počuti. Njen sin Trung je izvršil že več akcij. Tudi zaprt je bil in hudiči (Vietnamci imenujejo mučitelje «ak on», t. j. hudiči. Op. uredn.) so tudi tvojo mater in tvojo sestro .retirali. Ne morem ti povedati, kako so ravnali z njima, povem ti samo to, da so gverilci napadli postajo «ak onov» ter ju osvobodili. Bojuj se dobro! tvoj Nguyen Vinh Toan
Moja draga Sau, vem, da ti bom prizadel veliko žalost, toda nekdo mora izvedeti, kaj se je zgodilo v Hiep Hungu. Američani so prijeli tovariša Tyja, prerezali so mu trebuh in iztrgali so mu žolč. Ty je vstal, zblaznel od bolečin, tekel nekaj metrov in vpil ter se nato zgrudil med sadističnim krohotom mučiteljev. V Luong Phuju je neka mlada no-
Buržoazni tisk često prikazuje akcije vietnamskih partizanov kot «terorizem», kršitve mednarodne ga prava, bombardiranje nevojaških objektov in uporabo plinov pa imenuje «povračilne akcije». (Nam je še vedno v živem spominu, kar se je pri nas dogajalo pred dvajsetimi in več leti. Tedaj so fašisti naše partizane zaničljivo prikazovali najprej kot «ribelle», nato pa kot «bandite», strahovite represalije nad nedolžnim ljudstvom pa so bile «očiščevalne akcije».) Omenjeni tisk zelo nerad poroča o grozodejstvih, ki jih počenjajo Američani in njihove lutke, vojaki južnovietnamskega režima. Množični uboji, zverinsko postopanje z ujetmi partizani, metanje bomb na številne šole in uboj otrok je za velik del tiska navadno «povračilo».
Čudovita je borba, ki jo vodijo vietnamski partizani in organizacija njihovega gibanja. Sovražnik pride v vas. Vse je mirno. Nikjer ni niti sledu o partizanih. Toda kar naenkrat se dvigne proti njemu strahovita ploha. Partizanov je toliko kot listja in trave. Vsepovsod so. Tako na deželi kot v mestu. Pripadajo vsem slojem prebivalstva. Tako poročajo objektivni dopisniki iz Vietnama.
Pred nedavnim je atentat proti ameriškemu veleposlaništvu v Sai gonu, glavnem mestu Južnega Vietnama, povzročil mnogo hrupa. To veleposlaništvo je pravzaprav glav-
j seča žena zavrnila posiljevavca in ta jo je ustrelil. Ker so bili v ' njenem trupu še znaki življenja, je I pograbil bat in z njim nabijal po trebuhu mrtve žene toliko časa, dokler se ni razpočil. V Long Mayju so prijeli osemletnega dečka. Obdolžili so ga. da deluje za «Viet Kong». Privezali so ga k drevesu, prinesli k njegovim nogam kup suhega listja in ga zažgali. «Ma-
no poveljstvo ameriških sil v In-dokini. Do atentata je tako-le prišlo: Vietnamski partizan se je pripeljal pred poslopje v navadnem avtu, napolnjenim z eksplozivom. Streljal je na policista, ki je zahteval, naj se odpelje naprej. Prišlo je do eksplozije. Tako policist kot partizan sta bila na mestu mrtva. Ameriška in južnovietnamska o-blast si še danes prizadeva, da bi izvedela za pravo ime partizana. Toda vse prizadevanje je zaman. Prav tako ni mogoče izvedeti za imena drugih, ki so sodelovali v drznih partizanskih akcijah. Partizansko poveljstvo se zaveda, kaj pomeni konspiracija. Zaveda se tudi, da bi odkritje imen partizanov pomenila prav gotovo maščevanja rad njihovimi svojci. Ko ameriški ali južnovietnamski policiji uspe aretirati kakega partizana, se preiskava ne premakne naprej, kajti aretiranec molči. Raje gre v smrt kot pa spregovori. Tako je n. pr. Nguyen Van Troi, umrl ki je pripravljal atentat na ameriškega vojnega ministra. Partizan Nguyen Van Troi je bil znan po svo-iem velikem pogumu. Pred ustre-litviio ni dovolil, da bi mu zavezali oči. Za njegovo junaštvo so mu izrekli svoia priznanje celo nekateri ameriški novinarji.
Kdo je bil ta partizan?
Od ras tel je med borci prvega odpora proti Japoncem in Francozom. V Saigonu se je izučil za
(Nadaljevanje na zadnji strani)
I
Apel udeležencev pohoda za mir
«Kraj, kjer smo se zbrali, nas spominja na strahovite grozote, ki so jih zagrešili nacifašisti pred dvajsetimi in več leti Na tem kraju hočemo svečano izraziti odločno voljo po miru.
V	letih po zadnji svetovni vojni, je bilo človeštvo večkrat na robu novega prepada, nove, še hujše vojne, ki bi se lahko spremenila v svetovno katastrofo. Usoda človeštva je bila že na tehtnici zaradi berlinskega vprašanja, nepriznavanja Ljudske republike Kitajske, napadalnih dejanj ob Sueškem prekopu, kolonialističnih spletk v Kongu in blokade Kube.
Mednarodni spori in krajevni spopadi se k sreči niso razširili ter spremenili v atomsko vojno. To nevarnost so odvrnile miroljubne sile.
Sedaj se človeštvo zopet nahaja v veliki nevarnosti in položaj se iz dneva v dan slabša. Indokina je postala zelo nevarno žarišče vojne, ki se vsak čas lahko razširi tudi na druge dele sveta.
že več kot deset let južnovietnamski režimi, podrejeni tujim interesom, nadaljujejo z zatiranjem tamkajšnjega ljudstva. Že več kot dva meseca ameriški imperialisti sipljejo bombe na ozemlje vietnamske demokratične republike, ki je suverena država. To se dogaja brez formalne vojne napovedi. Ameriške bombe sipljejo smrt, rušijo mesta, uničujejo industrijo in polja, zažigajo gozdove. S temi grozodejstvi Američani poskušajo zatreti narodno osvobodilno gibanje Južnega Vietnama. Poslužujejo se podobnih metod kot so se jih pred dvajsetimi in več leti posluževali fašisti in nacisti. Ne prizanašajo niti otrokom in materam.
V	tej nenapovedani vojni proti Vietnamu se Američani poslužujejo tudi strupenih plinov, zažigalnih bomb in drugega eksploziva. Po vesteh, ki so prišle iz Vietnama, so Američani pokončali tudi številne šole skupaj z otroki.
Američani so si s to nenapovedano vojno proti Vietnamu naprtili hudo odgovornost. Zelo so kompromitirali svoj ugled v svetu. Njihova vojna je obsojena na propad. Da je tako, potrjujejo tudi sredstva, ki se jih poslužujejo v boju proti vietnamskemu ljudstvu.
Težnje po vedno večji svobodi in tudi po neodvisni gospodarski politiki narodov ni mogoče s silo odpraviti, in grozodejstva, ki jih počenjajo Američani v Vietnamu utegnejo še bolj povečati poslabšanje svetovnega položaja ter nevarnost vojne, ki bi bila usodna za vse človeštvo.
Predsednik Združenih držav Amerike sedaj govori o miru. Izolacija, v kateri se je znašla njegova država, ga je k temu prisilila. Toda njegovim besedam ni mogoče zaupati, saj medtem ko on govori o miru, prihajajo v Vietnam nova vojaška ojačanja iz Amerike, nadaljujejo se represalije, bombardiranja, pustošenja.
S tego mučeniškega kraja pozivamo vse, ki so prav tako kot mi prežeti z željo po miru v svetu, naj se združijo v bojih za mir in v zahtevi, naj Američani zapuste Vietnam in v zahtevi, naj se spoštujejo sklepi ženevske konference iz leta 1954.
Sklicujemo se tudi na italijansko republiško ustavo, ki pravi, da Italija zavrača vojno kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov. Zato pozivamo italijansko vlado, naj napravi potrebne korake v korist miru, za preprečitev še hujše katastrofe in naj se ne vmešuje v nevarne pustolovščine Američanov.
Pozivamo vse državljane, politike, gospodarstvenike, kulturne delavce, stranke, sindikate, mladinske in ženske organizacije, naj dvignejo svoj glas proti vojni.
Trst je drago plačal posledice zadnje svetovne vojne. V osvobodilnih borbi je padlo mnogo naših najboljših ljudi. Tržaško mesto je bilo odlikovano za zasluge v odporniškem gibanju. Če hoče Trst živeti in se razvijati mora postati most med dvema svetovoma. To pa lahko postane samo v miru. Zato pozivamo vse tiste Tržačane, ki sta jim pri srcu mir v svetu in blaginja tržaškega mesta, naj se združijo v enotnem in močnem gibanju za mir.»
Trst, 13. aprila 1965.
(Iz apela, ki so ga odobrili udeleženci «pohoda za mir».
Zborovanje je bilo v Rižarni, kjer so nacisti sežigali antifašiste).
Taki zločini so na dnevnem redu v Jušnem Vietnamu. Sovražnik se maščuje, toda zaman. Partizani vztrajajo v borbi in na njihovi strani so napredne sile vsega sveta
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoO
Kdo je bil
Nguyen Van Troi
ma, ne morem več prestajati! Preveč žge! Mama, reši me!» je vpil deček. Toda njegova mati mu ni mogla priskočiti na pomoč, saj so tudi njo zvezali. Zaman je bilo vse vpitje... Sedaj se nihče, pravim nihče, ne upa stopiti v vas.
Ben Tre
Dragi Long,
vprašuješ me ali so resnične vesti o Ijudožerstvu, o katerem si slišal govoriti. Žal, vesti so resnične. V «strateški vasi» v Tam Kvju so se pred kratkim pojavili «cornandosi». Vas so popolnoma pokončali. Izpod žerjavice so potegnili še gorka trupla, razrezali so jih na kose in skuhali juho. Tiste vaščane, ki so uspeli pobegniti pred požigom hiš in ki so jih potem ujeli, so prisilili, da so pili tisto juho in jedli človeško meso. Pa še to ti povem: V Dien Banu so več dni zaporedoma mučili sedem mesecev nosečo ženo ter novzro-čili splav. Nesrečna mati je pobrala svoj plod in poskušala zbežati. Morivci pa so jo pokosili z rafalom. V Than Binhu so sadisti vtaknili v hlače deklice Nam pet kač. Deklica se je onesvestila in nato zblaznela. Še danes ne more zaspati.
Kvang
•
Dragi Ngok,
sporočam ti, kaj se je zgodilo s Ksangom. Skupina Američanov je pred možmi in pred otroci posiljevala žene v vasi Dong. Ksang ni mogel več prestajati. Z žrtvovanjem lastnega življenja je hotel
dati lekcijo Američanom. 7.^rel jih
je na ves glas preklinjati. Za hip so prenehali. Nato si je Ksang z nožem prerezal trebuh. V najhujših bolečinah in tik predno je iz-digni je vrgel svoje drobovje po-siljevavcem v obraz. Ti so res odšli, toda nabodli so se na kole. Kaj se je potem z njimi zgodilo, si lahko sam predstavljaš...
Nguyen Ninh
Dragi Nguyen Thuan,
novice iz Binh Hunga so mi pretresle živce. Čeravno so tudi oni ljudje kot mi, so postali ljudožerci. Pokusili so človeško meso, odkrili nova jedila, razpravljajo o tem kateri kos je boljši: ušesna loputica ali dlan roke. Za človeški žolčni mehurček so pripravljeni, da se pobijejo med seboj. To «dragocenost» prodajajo v Saigonu zelo drago. Sram nas bi moralo biti, da pripadamo isti rasi, toda kljub vsemu sem prepri-gan, da se bodo stvari spremenile.
Anh Duk
o
Dragi Tu,
prav gotovo že veš, kako se bojujejo Bonči in naši sotovariši khmeri. Kljub temu pa ti hočem še nekaj povedati. Hočeš izvedeti. kako je umrl tajnik celice v občini Long Hiep? Vrnil se je s kadrovske konference, ki je bila v kraju Kai Koi. Aretirali so ga. Ni mogoče novedati, kako so ga mučili. Američani so hoteli, da bi jim pokazal skrivne podzemske r_-ve. Ker tega ni hotel storiti, so mu zabili v vsako uho po en žebelj. Toda on ie še dalje ponavlial besedo «Ne». Spoznal je, da ne bo mogel dolgo prenašati muk. Obliu-bil jim ie. da jih nooelie v skrivne podzemske rove. Odpeljali so fa skozi vas Kuv. Sredi vasi ie bilo zbranih mnono liudi. Tam ie Kuv začel vpiti na ves glas: «Pro-kleti! Vsi khumeri vas nreklinia-iol». In morivci so ga usmrtili nato pa zbežali. Khumeri so mu pri-nvmpli velib pogreb, nato pa so odšli k partizanom...
Tvoj Mnov
23.4.1965
DELO • 3
Delež primorskih Slovencev
v boju proli fašizmu
Seznam oseb, ki jih je obsodilo zloglasno posebno sodišče
Ko proslavljamo 20-letnico zmage nad fašizmom, je prav da se spomnimo tudi vseh tistih, ki so zaradi sodelovanja v protifašističnem boju trpeli preganjanje, bili sojeni od zloglasnega posebnega sodišča ter zaprti v ječah ali v koncentracijskih taboriščih. Mnogi so podlegli mukam že v ječah ali taboriščih, a mnogi so zaradi posledic mučenja umrli po osvoboditvi. Spominu vseh teh znanih in neznanih mučenikov se klanjamo s prav takim spoštovanjem kot spominu junakov, ki so padli v oboroženem boju proti fašizmu in nacizmu.
Protifašistični boj v Julijski krajini se je začel že takrat, ko sc je pojavil fašizem, torej še preden je črni režim prišel na oblast. Primorski Slovenci so bili aktivni protagonisti protifašističnega boja že od vsega njegovega začetka. V tem boju so ne-s nomo dali svoj veliki doprinos. Kljub velikim žrtvam so Slovenci junaško vztrajali v protifašističnem boju, ki je prišel do plebiscitarnega izraza zlasti med narodnoosvobodilno vojno.
Težko bi danes ugotovili povsem točno število protifašistov, ki so bili še pred začetkom obo-zenega upora aretirani, mučeni, sojeni, konfinirani ali internirani. Povsem zanesljive podatke mo-'enio dohiti samo o tistih, ki jih /> sodilo zloglasno posebno sodišče.
V današnji in v prihodnjih številkah bomo objavili imena primorskih Slovencev, ki jih ie sodbo posebno fašistično sodišče. (Zaradi boli šem pregleda, predvsem pa zaradi povezave se tu in tam ni mogoče omeiiti samo na primorske Slovence.)
Posebno fašistično sodišče ie izreklo prvo obsodbo dne 1. februarja 1927. Dva delavca, eden iz Fosgie in eden iz Barija, sta izrazila obžalovanje, da se ie ponesrečil atentat na Mussoliniia. Eden od niiju je rekel samo to: «Li mortacci sui sto puzzolente. ancora non l’ba ammazzata, nf>K<ciino L> /ararli t^la b°ced ie bil obsojen na 9 mesecev ječe.
25. iuniia 1927 je bil obsojen na 1 leto ječe Stančič Anton iz Materije, zaposlen v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu. Razlog: na zid ladiiedelnice 1° napisal besede «Živel Prvi maj!».
Istega dne sta bila obsojena na 1 leto ječe tudi delavca Kre-belj Štefan iz Materije in Fortu-nat Emil iz Trsta. Razlog obsodbe:	širjenje sindikalnih le-
takov.
30. junija 1927 je bil obsojen Leban Štefan, kamnosek iz Sliv-nega. Razlog: širjenje lista »Delo«. Obsodili so ga na 5 let in 6 mesecev ieče.
L maja 1927 ie Plečnik Franc iz škednia razdelil neka! protifašističnih letakov. Priieli so ^sa in priiavili posebnemu sodišču, k: ga je marca 1928 obsodilo na 4 Rta ječe.
27. iuniia 1928 sta bila skupai z večin skupino protifašistov iz raznih kraiev Ttaliie obsoiena tudi Leopoldo Oasnarini iz Gradi-ške in Petronio Bortolo iz Pirana. Prvega so obsodili na 8, drugega na 4 leta. Razlog: širjenje protifašistične propagande.
Dne 25. septembra 1928 je posebno sodišče izréklo že stoto obsodbo. Obsojeni protifašisti so bili iz raznih krajev Italije.
Naslednjega dne je bila obsojena večja skupina protifašistov, med katerimi sta bila tudi Komic
Andrej iz Ozeljana pri Gorici in Stekar Edvard iz Trsta. Razlog: obnavljanje organizacije KPI.
12. decembra 1928 so bili obsojeni :	Čermelj Mario, Caddi
Giuseppe, Busanič Viktor, Juren Angela, Bernetič Marija in Vatovec Viktor iz Trsta ter Vodopivec Albin iz Gorice. Razlog obsodbe : obnavljanje komunistične partije in širjenje protifašističnih letakov L maja 1927. Čermelja so obsodili na 2 leti, Gaddija na 10, Busaniča na 6, Jurenovo na 2, Bernetičevo na 2, Vatovca na 10 in Vodopivca na 12 let ječe.
5. marca 1929 je bila poleg drugih obsojena na 3 leta ječe tudi Pina Colja iz Trsta. Razlog: obnavljanje komunističnih organizacij in širjenje protifašistične propagande.
21.	avgusta 1928 je Alojz Bregant v Gorici ustrelil nekega fašističnega provokatorja. V spopadu je padel tudi Bregant. Fašisti so iz represalije, ne da bi imeli kakršen koli dokaz, ob-dovžili več protifašistov. Obsojeni so bili : Hvalič Alojz iz Pod-gore na 30 let. Hreščak Dušan iz Lovke na 27 let, Hreščak Milan iz Lovke na 2 leti. Lango Avguštin iz Kanala .na 30 let. Markič Alojz iz Gorice na 30 let in Krasna Viktor iz Idrije na 5 let ječe.
Komai 4 dni no tem procesu ie posebno fašistično sodišče (zaradi atentata proti fašističnemu vohunu in zaradi širjenja protifašistične propagande) izreklo več obsodb. Obsoiemi so bili naslednii protifašisti iz Pod-gore pri Gorici: Batistič Milan na 5 let. Bajt Just na 4 leta, Fabiian Peter na 3 leta. Marvin Albin na 3 leta in Soancter Bruno na 3 leta: Drnsič Karlo iz Buzeta na 4 leta. Kokali Valentin iz Idriie na 4 leta in Kokalj Ivan iz Idrije na 4 leta ječe.
17. maja 1927 je bila sojena tretja skupina protifašistov iz Goriške. Perko Ludvik je bil obsojen na 5 let, Peric Karlo na 4 leta, Pušnar Robert na 4 leta, Sfiligoj Leopold na 3 leta, Kenda Josip na 3 leta, Kristančič Josip in Ušaj Teodor na 5 let ječe.
24. marca 1929 so bile državnozborske volitve, takoimenova-ni «fašistični plebiscit». Fašisti so s silo gnali množice na volišča. V Istri se je 5 mladeničev uprlo. Streljali so v zrak, da bi tako ustvarili paniko in omogočili volivcem, da zbeže. Fašisti so mladeniče prijeli in jih odvedli v Puli, kamor se je preselilo posebno fašistično sodišče iz Rima. To sodišče je dne 16. oktobra 1929 izreklo naslednje obsodbe: Gortan Vladimir, na smrt (ustreljen je bil v bližini Pulja dne 17. oktobra 1929 oh 6 zju-trai); Bakiac Viktor. Ladavac Rušan, Ladavac Alojz in Gortan Vital pa so preieli vsak po 30 Priredil MIRKO KAPELJ (Nadaljevanje na zadnji strani)
30. april 1945
v Podlonjerju
V nedeljo bo v krožku "Zvezda* proslava 20-letnice osvoboditve
30. aprila 1945 se je zateklo v zaklonišče (v železniški predor) v Podlonjerju tudi mnogo prebivavcev iz Lonjerja. Vprašali smo jih, kaj se je zgodilo. Odgovorili so nam, da so zbežali, ker bodo Nemci minirali cesto nad Lonjerjem. In res, kmalu zatem so se nad Lonjerjem dvignili oblaki dima spremljani z oglušujočo detonacijo. Kmalu zatem so prihiteli še zadnji prebivavci i;, Lonjerja ter povedali, da je v vasi strašno razdejanje. Nemci so zares pognali v zrak del Nove ceste nad vasjo in kamenje, ki ga je dinamit pognal v vse smeri, je porušilo mnogo hiš. Ranjenih je bilo več vaščanov Anton Čok, Franc Čok in Danica Lovrenčič pa so bili ubiti. Danica je bila zadeta med tekom v zaklonišče. V naročju je imela sinčka, ki pa je ostal nepoškodovan. Neka 11-letna deklica iz Lon-
Zasedanje zloglasnega posebnega sodišča
jerja pa je tedaj izgubila roko. Zaradi ran je naslednji dan umrl še en vaščan.
Tisti dan so prišli iz ječe številni vaščani, ki so jih bili nacistični kolaboracionisti aretirali 21. aprila. K sreči so se vrnili po eksploziji. Tako so vsaj ostali živi.
Ko se je Ferdinand Čok-Pušarjev vrnil domov, je našel svojo domačijo porušeno in hlev popolnoma prazen. Nacistični kolaboracionisti so mu pobrali vso živino. Tako kot on še marsikateri drugi Lonjerc še danes zaman čaka na povračilo škode.
Ob zori L maja 1945 smo zagledali na polju večje skupine vojakov. Tekli so. Najprej smo mislili, da so četniki ali belogardisti. Zato smo se ponovno zatekli v zaklonišče. Toda ko so se nam približali, smo ugotovili, da so partizani. Ne-popismo veselje nas je prevzelo. Vsi, ki so še bili v zaklonišču, so prihiteli ven in se skupaj s partizani radovali. Pospremili smo jih na domove ter jih pogostili. Toda vri nas so se ustavili le malo časa. Mudilo se jim je naprej, v Trst. Prosili so nas. naj jim preskrbimo vodiče in tolmače. Štiri e naši vaščani so takoj odšli z njimi in jim pomagali v bojih na griču Sv. Justa, na Velikem trgu in v pristanišču. Šele čez dva dni smo se vrnili domov in tedaj ie bil pogreb žrtev strahotne eksplozije.	A. K.
Sovražnik v zadnjih dneh vojne
Na operacijskem območju 9. korpusa, v katero je bila vključena Primorska je v začetku spomladi 1945 bilo 320 sovražnih postojank s skupno 74.114 vojakov. Od tega je bilo 31.839 nemških vojakov, 11.300 policistov, 1469 žandarjev, 277 gestapovcev, 9685 ital. republi-kinskih vojakov, 2299 fašistov, 3740 belogardistov, 7198 četnikov in 6307 drugih vojakov. Te številke dovolj zgovorno potrjujejo kako težka je bila borba partizanov.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOuOOOOOOOOOOO uooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Zadnji dnevi Hitlerjevega rajha
Pred dvajsetimi leti je Rdeča armada nezadržno prodirala čez Poljsko in Vzhodno Nemčijo proti Berlinu. V zadnjih štirih mesecih vojne je ujela nad 800 tisoč nemških vojakov, v bojih pa je padlo nad 1 milijon vojakov nekoč najmočnejše armade. V prvih dneh marca 1945 so tudi Američani prešli reko Ren po nepoškodovanem mostu pri Remagenu in nato v Porurju zajeli okoli 325 tisoč nemških vojakov.
Hitler je menil, da bo Rdeča Armada prodirala v smeri proti velikemu industrijskemu središču, Dresden. Toda zmotil se je. 16. aprila je Rdeča armada nepričakovano krenila naravnost proti Berlinu.
Nemško poveljstvo je predvidevalo, da bodo zavezniške sile razkosale Nemčijo na dva dela, zato je Kelte! predlagal Hitlerju, naj bi pristal na organiziranje dveh con, A in B ali severne in južne. Ostanke velikega rajha ob Baltiku, del Pruske, Dansko, Norveško, Hannover in Hamburg naj bi združili pod poveljstvom admirala Doenitza, medtem ko naj bi druga taka cona, v katero bi vključili Bavarsko, Avstrijo in severno Italijo spremenili v trdnjavo, nad katero bi prevzel vodstvo osebno sam Hitler. Berchtesgaden, simbo-
lično mesto, naj bi postal središče nacifašizma.
Ko so te predloge sporočili Hitlerju, ga je prevzel obup. Teh predlogov ni hotel sprejeti. To-aa končno se je mogel vdati in sprejeti predlog, ki ga je izdelal Kei-tel. To se je zgodilo 18. aprila. Naslednji dan se je Hitler premislil. Rekel je, da pripravlja nov manever. Obnovljena 12. armada, ki so jo sestavili vzhodno od Labe, naj bi krenila v bok ameriške skupine, ki je prodirala čez Saško in Bavarsko. Rdeča armada je sicer naglo prodirala z nasprotne strani proti Berlinu, toda v tem primeru je bila obramba prestolnice manj pomembna kot pa ohranitev celovitosti nemškega ozem-lia. S tem predlogom so se strinjali vsi Hitlerjevi vojaški svetova vci.
Dvajsetega aprila je slavil Hitler svoj (zadnji) rojstni dan. V koledarjih je bil ta dan označen z debelimi rdečimi črkami. Toda tisto leto ni bilo v nemških mestih več oken, na katerih bi lahko pritrdili zastavice. Le v opustoše-nem salonu novega glavnega stana so priredili skromno svečanost. Hitler si ie dal pripeljati skupino berlinskih fantalinov, ki so se izkazali med bombardiranji, nato pa je zavil proti vrsti, v kateri
so stali Goering, Keitel, Doenitz, Goebbels, Bormann in drugi. Stisnil jim je roke in odsotno poslušal čestitke, ki so mu jih topo izrekali.
«To se je dogajalo ob sedmih zvečer», je pripovedal Keitel. «I-meli smo le še toliko časa, da smo se naglo umaknili v bunker. Ameriško letalstvo je namreč na svoj način proslavljalo Hitlerjev rojstni dan...»
Tako sta minila še dva dneva. Goering je odpotoval v Berchtesgaden, Himler pa v Hamburg. Po cestah, ki so peljale na zahod, sc si avtomobili «odličnikov» in kamioni polni spisov, živeža in dragocenosti, s silo utirali pot skozi trume beguncev. Oni pa, ki so morali s Hitlerjem v bunkerju čakati na znak za odhod, so postajali čedalje nestrpnejši. Prevzemala jih ie misel na mikavno pokrajino Berchtesgadena. Toda sovjetsko prodiranje je odžiralo ure, ki so še ostale za umik iz berlinskega pekla....
22.	aprila 1945 se je Hitler nastanil v bunkerju Goebbelsa. Poročanje o vojaškem položaju je potekalo kot običajno in ni da-ialo nobenega razloga za radost. Nato so se prisotni dvignili, da bi ndšii. Hitler je zadržal Keitla in Bormanna. S poraznim pogledom
se je ozrl nanju, nato pa nepričakovano rekel:
«Nikamor ne pojdem...»
Presenečenje. Osuplost. Vsi vojaški načrti, predvsem pa protiofenziva 12. armade so sloneli na odločitvi, da Berlin prepuste njegovi usodi. Ostati v Berlinu in braniti ga je pomenilo nov preobrat.
Keitel je to dokazoval Hitlerju in Jodl ga je podpiral. Enakega mnenja so bili tudi Goering, Doenitz in Himmler, ko so jih o tem obvestili po telefonu. Ta telefonski razgovor je trajal tri ure. Prvič v Hitlerjevem življenju se je zgodilo, da je več poslušal kot pa govoril. Sploh ni ugovarjal, pa tudi jezil se ni, le od časa do časa je ponavljal:
«Moj sklep je dokončen in ga ne mislim spremeniti.»
Keitel se je naposled uklonil. Dejal je: «S tem so nastale povsem nove razmere, ki jih bova z Jodlom še proučila. Krenil bom k 12. armadi in videl, kaj se še da storiti za Berlin...»
«Prav - je odgovoril Hitler - toda nred tem pa vam ne bo škodovalo, če bi vzeli kaj za pod zob» in sam je pripravil sendviče ter jih svojemu maršalu prinesel skupaj s pol steklenice konjaka. Bil ie miren, kot vsakdo, ki se odloči za samomor...
4 • DELO
►
23.4. 1965
za Mihi rešitev Meškega kmetijstva
Nadaljevanje
Delovanje
parlamentarcev
KRI
Senator Vidali je dne 30. julija 1964 poslal ministru za javno zdravstvo interpelacijo, v zvezi z vedno bolj pogostem onesnaževanju morske vode. Ministra je opozoril na nevarnosti, ki jih onesnaženje povzroča ter ga pozval, naj sprejme primerne ukrepe.
Na to interpelacijo je minister odgovoril šele pred kratkim. Odgovor se takole glasi:
«...26. avgusta 1964 je začel veljati mednarodni sporazum o ukrepih, s katerim bodo preprečevali onesnaževanje morske vode z nafto. Po tem sporazumu se določajo razne obveznosti poveljstva ladij, hkrati pa se države obvezujejo da bodo v treh letih zgradile v glavnih pristaniščih naprave, ki bodo vsrkavale ostanek nafte tovornih ladij ter namestile pri rafinerijah in o-balnih skladiščih mineralnih olj primerne naprave. Na podlagi tega sporazuma bi morali biti odstranjeni glavni in neposredni vzroki onesnaženja morja, ki povzroča škodo ribjemu zarodu in turizmu ter je navarno za zdravje ljudstva.
Kar se samega Tržaškega zaliva tiče, je pristaniško poveljstvo že februarja 1963 izdalo odredbo, ki prepoveduje odlaganje ostankov nafte v teritorialnih vodah, to je v območju šestih milj od brega. Kršitve te odredbe se kaznujejo na podlagi zakonika o plovbi, ki predvideva v najbolj resnih primerih do 3 mesece zapora ali 80.000 lir globe in orepoved opravljanja mornariške službe na 15 dni. Od februarja 1963 do avgusta 1964 je osebje pristaniškega poveljstva prijavilo sedem prekrškov, za katere so bili tudi vsi kaznovani. Po mnenju ministrstev morajo ti ukreni že zadostovati. Pristaniško poveljstvo je tudi odredilo, da se mora morje čistiti. Zato moraio razpolagati rafinerije s posebnimi čolni, opremljenimi z gobami, ki vsrkavajo nafto, tako da se voda čisti. * * *
Vest o nameravani vključitvi Tržaškega Llovda v novo koncentracijo paroplovnih družb, je povzročila vznemirjenje v Trstu. Obstaja bojazen, da bi izguba Llovdovih podružnic povzročila novo deklasacijo Trsta,
Tako poudarja poslanka Berneti-čeva v pismenem vprašanju, ki ga je dne 1. aprila letos poslala ministru za trgovinsko mornarico.
* * *
V prejšnji številki smo pisali, da je uredništvo radijskih oddaj za slovenske šole cenzuriralo sestavek o Srečku Kosovelu. Urednikom baje niso bili no volji stavki «po prvi svetovni vojni, v kateri so ljudje toliko trpeli, so se krivice in ponižanja nadaljevala...». To so posebno občutili delavci in Slovenci, ki so jih fašisti gnali v ječe» in... «Srečko Kosovel ie pisal o revščini, ki je vladala nekdaj v tržaškem starem mestu, katero je imenoval struga gnijočih rib s svojimi ozkimi in umazanimi ulicami ter raztrganimi in lačnimi otroci». Po vesteh, ki so prispele v uredništvo našega lista so radijski cenzorji prvi stavek popolnoma spremenili, drugega na v celoti črtali iz programa.
O zadevi je poslanka Marija Ber-netičeva pisala pristojnemu ministru ter ga povabila, naj sprejme potrebne ukrepe, da se v bodoče podobni posegi ne bodo več ponavljali.
* * *
PRIPIS UREDNIŠTVA: Uredništvo oddaj za slovenske šole smo povabili naj pojasni, zakaj je prišlo do posega cenzure, toda do danes nismo prejeli še nočenega odgovora.
Prva faza velike bitke za aplikacijo določil zakona št. 167 se je v občinskem svetu zaključila že pred več tedni. Demokristjani, ki so še enkrat glasovali tako kot fašisti, so zavrnili prizive prizadetih kmetov iz Štandreža in Sv. Roka
Ta bitka je pokazala več stvari, predvsem pa ovire, ki izhajajo iz vojaških služnosti.
Prav zaradi voiaških služnosti na desnem bregu Soče je občinski odbor glasoval za širjenje mesta na zemljiščih pri Štandrežu in Sv. Roku, ki so, kot je znano zelo rodovitna. To dejstvo potrjuje, da so demokristjani zapustili pravo bitko in ubrali ugodnejšo pot, pa četudi bi to privedlo do velike gospodarske škode in do uničenja vrtov, na katerih naši kmetje pridelujejo povrtnino za mestno preskrbo.
Uvodoma omenjamo, da je prva ! faza bitke za aplikacijo določil zakona št. 167 zaključena, to pa zato, ker se bo boj za aplikacijo tega zakona nadaljeval tudi po volitvah, ki bodo 13. junija. Nadaljeval se bo v okviru diskusije o mestnem regulacijskem načrtu. V okviru tega boja se bo lažje reševalo tisto, ker ni bilo mogoče rešiti v prvi fazi, saj se mora ob sprejemanju mestnega regulacijskega načrta u-poštevati vse gospodarske komponente mesta.
Pred kratkim je bila delegacija kmetov iz Štandreža in Sv. Roka v Rimu. Spremljali so jo voditelji Kmečke zveze in parlamentarci. Ta delegacija je ministru Manciniju obrazložila razloge nasprotovanja urbanizacije na omenjenih področjih Minister je obljubil, da ne bo sprejet noben sklep brez vednosti prizadetih kmetov in njihovih organizacij.
Žal na moramo podčrtali, da je občinski svet že stopil na pot reševanja regulacijskega načrta na način, ki ni ugoden za štandreške kmete. Za odgoditev tega vprašanja so glasovali demokristjani, socialdemokrati in socialisti, medtem, ko so vse druge skupine, zastopane v go-
Občinski svet v Gorici se je pred kratkim ponovno bavil z vprašanjem mejnega prehoda v ulici Sv. Gabrijela, ki naj bi neposredno povezoval Gorico z Novo Gorico. Do tega je prišlo potem, ko je komunistična skupina goriških občinskih svetovavcev predložila zadevno interpelacijo.
Kot je znano se je o vprašanju omenjenega mejnega prehoda začelo govoriti že leta 1961. O njem se je razpravljalo tudi na raznih sestankih, srečanjih in v tisku, zlasti v letih 1962-63. Tedaj je goriški občinski svet, na pobudo komunističnih svetovavcev, soglasno odobril resolucijo, ki je podpirala zahtevo po odpretju novega mejnega bloka, katero je podpisalo nad 500 trgovcev iz severnih predelov gori-škega mesta. Za odpretje novega bloka sta se zavzeli tudi goriška Trgovinska zbornica in Zveza trgovcev. Tudi goriška pokrajinska tajništva Krščanske demokracije, I-talijanske socialistične stranke in Komunistične partije Italije so podprla to zahtevo.
23.	novembra 1963 je notranji minister v odgovoru na interpelacijo,
riškem občinskem svetu glasovale proti. To potrjuje, da so glede načrta menjali svoja prvotna stališča in to nas upravičeno vznemirja.
Proslava v Miljah
V nedeljo 25. aprila bodo v Miljah slovesno odkrili spomenik padlim v osvobodilni borbi. To bo obenem osrednja prireditev v okviru proslav 20-letnice odporništva na Tržaškem.
Pobudo za postavitev spomenika padlim partizanom je dal krajevni odbor ANPI. Že prej je spomenik nameravala postaviti miljska občina, toda ker ni imela zadostnih sredstev za kritje občinskih bilanc, so nadrejene oblasti črtale iz proračunov postavko, nanašajočo se na spomenik padlim.
Novi spomenik so zgradili na e-rem izmed mestnih trgov. Na spomeniku je poleg italijanskega tudi slovenski napis. To je seveda pravilno, saj je bilo med 300 padlimi partizani mnogo Slovencev. O tem napisu je pred kratkim razpravljal tudi občinski svet v Miljah. Demokristjani in republikanci so nasprotovali slovenskemu napisu. Toda zmagala je večina, ki jo sestavljajo komunisti in socialisti.
ki jo je postavil komunistični po-slanec Raffaele Franco, izjavil, da ni nobene ovire za odpretje novega mejnega bloka v ulici Sv. Gabrijela v Gorici ter poudaril, da ta zahte-za dejansko odgovarja potrebam prebivavcev. Obljubil je tudi, da bo zadevo proučil pristojni ministrski organ.
Znano je tudi, da z jugoslovanske strani ni nobenih ovir za odpretje novega bloka. To so potrdili tudi ugledni voditelji sosednje republike.	j
Toda kljub temu je vprašanje novega bloka še vedno nerešeno. Zato se postavlja vprašanje: kdo neki nasprotuje novemu bloku in v čigavem interesu to dela?
Zato je potrebno, da se vprašanje mejnega bloka v ulici Sv. Gabrijela ponovno postavi v ospredje in da se odločno zavrne vsako nadaljnje zavlačevanje. Svečane izjave o «dobri volji» ne zadostujejo in tudi dosedanji odgovori demokristjan-ske občinske uprave niso dovolj prepričljivi, zlasti še, ker tem odgovorom ne sledijo konkretni koraki za pospešitev rešitve tega aktualnega vprašanja.
Proslave 25. aprila
skega sveta. Ob isti priliki bodo imenovali trg pred županstvom «Trg padlih za svobodo» ter odkrili spominsko ploščo.
V	soboto 24. aprila bo spominska svečanost tudi v tržaški Rižarni, ki jo bodo svečano proglasili za narodni spomenik. Svečanost organizira tržaška občina.
Gorica je v boju proti nacifaši-zmu žrtvovala nad 300 svojih sinov. Že to bi moralo biti dovolj tehten razlog za slovesno proslavljanje dvajsetletnice odporništva tudi v tem mestu.
25. anrile 1964 so na mestnem gradu in v jetnišnici, kjer so bih za časa nacifašistične zasedbe zaprti številni protifašisti, odkrili spominski plošči. Kaj bo na programu letos, ko poteka dvajsetlet-letnica zmage nad nacifašizmom?
V	številnih mestih Italije so se že pred časom začeli pripravljati na dostojne proslave dvajsetletnice zmage odporništva. Ustanovljeni so bili tudi posebni organizacijski odbori. V Gorici na. vsaj doslej, ni bil storjen noben korak v tej smeri. Do trenutka, ko to pišemo, ne poznamo niti namenov, ki jih ima mestna občinska uprava.
Komunistična skupina v gori-škem mestnem svetu je že 19. septembra 1964 predložila zadevno interpelacijo, toda doslej še ni prejela nobenega odgovora. Tudi socialisti, partizanski zvezi ANPI in API in pokrajinski odbor odporništva so predlagali, nai bi letošnji 25. anril. tj. dvajsetletnico osvoboditve, slovesno proslavili tudi v Gorici.
Nguyen Van Troi
električarja. Tam se je seznanil tudi z revolucionarno organizacijo. V svoji biografiji je zapisal:
«Zrasel sem ob lekcijah revolucije. Mojega očeta, bivšega člana odporniškega gibanja, je sovražnik zajel in zaradi mučenj, ki jih je pretrpel, je ostal invalid. Sovraštvo in maščevanje sta se vrezala v moje srce. Ko sem spremljal očeta v Saigon, sem se zaklel, da bom nadaljeval njegovo delo: revolucijo.»
Ko se je zvedelo, da bo ameriški
Komemoracija tov. Verginele iz Križa
19. aprila je bila v Lumezzane pri Brescii proslava v počastitev spomina 19 partizanov ki so padli leta 1945, med katerimi je bil tudi kriški rojak Josip Verginela. Proslave se je deležilo tudi okrog 60 tovarišev iz Križa. Na njej sta sodelovala tudi zbor «Vesna» in godba iz Križa, govorila pa sta tudi senator Vidali in pokrajinska sve-tovavka Jelka Gerbčeva iz Trsta.
Pokojni tovariš Josip Verginela, ki je bil za zasluge v italijanskem odporništvu odlikovan s srebrno medaljo, je spadal med tiste naše tovariše, ki so s svojim delovanjem in s svojo žrtvijo dali velik doprinos za stvar delavskega gibanja. Ko je bil star 17 let je moral zapustiti rodno vas. Odšel je v Jugoslavijo, od tam v Francijo in nato v Španijo, kjer se je bojeval v vrstah republikanske vojske. Iz Španije se je vrnil v Francijo, in ko so to deželo podjarmili nacisti, je organiziral partizanske skupine na področju Lijona. Po padcu fašizma je prišel v Piemont in kasneje v Lombardijo, kjer je postal komandant garibaldinske udarne brigade. Januarja 1945 ga je sovražnik zajel. Po strahovitem mučenju je bil ustreljen. Po njegovi ustrelitvi je prevzel komando brigade tovariš Cetin, ki sedaj živi v Kopru.
vojni minister Mc Namara obiskal Saigon, je Nguyen Van Troi izro čil poveljstvu svoje enote načrt akcije. Poveljstvo ga je sprejelo, ni mu pa hotelo zaupati izvršitve akcije. Razlog: čez nekaj dni bi se moral Nguyen Van Troi poročiti. Toda fant je vztrajal. Zaupali so mu akcijo. Manjkalo mu je denarja, da bi kupil električne žice, s katerimi bi aktiviral mine. Prodal je svoj poročni prstan in kupil žice. Policisti so ga presenetili na cesti med letališčem in Saigo-nom. Mučili so ga, toda ni spregovoril. Priznal je samo odgovornost z besedami: «Opravil sem samo svojo dolžnost». Skušal je pobegniti iz ječe. Skočil je iz drugega nadstropja ječe na vozeči avtomobil ter si zlomil obe nogi. Zopet so ga prijeli. Ko je priča koval smrtno obsodbo je sodnikom pogumno povedal:	«Škoda,
da nisem imel sreče. To je vse, kar imam povedati.»
Pogum Nguvena Van Troia je spodbudil venezualske revolucionarje, da so ugrabili nekega ameriškega polkovnika in zahtevali izmenjavo:	življenje na življenje.
Poskus se ni posrečil in 15. oktobra 1964 je električar in bojevnik Nguyen Van Troi stopal v beli o-bleki na strelišče. Zavrnil je tako katoliškega duhovnika kakor budističnega meniha z besedami: «Nimam se česa spovedati.» Ko so mu hoteli zavezati oči je vzkliknil: «Ne! Pustite mi, naj v svojih zenicah odnesem podobo krpe zemlje, ki jo tako ljubim!» Ko je bil privezan na kol je glasno vzklikal: «Živel Ho Ši Hinh! Dol z ameriškimi imperialisti!» Dvanajst krogel je priletelo iz pušk, vendar so mnoge zgrešile. Še ie utegnil izreči poslednji dve besedi:	«Živel
Vietnam!» Šele nato ga je udušila salva.
Delež Slovencev
let ječe. Ta prvi veliki proces in zlasti ustrelitev Gortana je imela po vsej Istri in Julijski krajini zelo velik odmev. Gor-tan je postal simbol Istranov v boju proti fašizmu.
25. februarja 1930 se je vršil veliki proces proti skupini kmetov iz Marezig pri Kopru. Mar-sič Rudolf je bil obsojen na 20 let ječe, Kodarin Anton na 10 let, Kodarin Ivan na 10 let, Do-brinja Ivan na 19 let, Marsič I-van na 10 let, Jerman Franc na 3 leta, Muženič Mario na 3 leta, Kocjančič Venceslav na 3 leta in Vatovec Ernest na 4 leta ječe.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Prosvetno društvo Slavko Škamperle
prredi na stadionu “Prvi niaju v soboto, 24. aprila ob 20.30.
proslavo
20-letnice
osvoboditve
Nastopi tudi zbor Vesna iz Križa.
V nedeljo popoldne nastopi jrodba iz Trebc-Gropade v Podlonjerju.
V počastitev spomina Tereze Bertok in Skednja daruje mož Viktor 1000 lir za “Delo".
Zaradi pomanjkanja prostora bomo druge vesti objavili prihodnjič.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Vprašanje novega bloka v Gorici
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC - ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12