PRED VOLITVAMI Leto volitev in kongresov ysem je znano, da bomo v Prvi polovici marca volili skupščinske organe in orga-n® samoupravnih interesnih skupnosti. Delegate naše de-°vne organizacije bomo vo-■ 9. marca — glej Bilten št. »/X od 2. februarja 1978! Stalne kadrovske priprave s volitve so pri nas že ute-dn,na na,°ga- Nosilec je sin-Kat s kadrovskokoordinacij-ka"!!' komisijami. Že v pred-!\didacijskem postopku smo te'dentira,i možne kandida-oh *a zl)0r združenega dela M„C.ke skupščine Ljubljana "oste-Poije in možne kan- didate za skupščine samo- upravnih interesnih skupnosti. Le-te smo potrdili na volilnih konferencah februarja. V ZZD občinske skupščine bomo tudi vnaprej imeli dve delegatski mesti. Razvoj pa je pokazal, da način delovanja splošne delegacije za SIS doslej ni bil zadovoljiv. Dejstvo je, da smo imeli 276 delegatov v oba skupščinska sistema, ugotavljamo pa, da smo se uveljavili le v zboru združenega dela. Odslej bomo imeli delegate v enajstih SIS, kajti to nam narekuje nuja uveljavljanja našega samoupravnega sistema. JaGr SODELAVKA, SODELAVEC! V°ULl BOMO 9. MARCA 1978 Referendum 26. januarja 1978 13. REDNA SEJA DS DO Referendum uspel Predsedniki volilnih komisij TOZD in DSSS so podali rezultate referenduma o A — samoupravnem sporazumu o pogojih za pridobivanje dohodka in o skupnih merilih in osnovah, po katerih se razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za OD. B — samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD. C — samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev iz sklada skupne porabe. TOZD TOVARNA EMBALAŽE Tov. Ladislav Slak — predsednik volilne komisije v TOZD Tovarna embalaže je podal naslednje rezultate: Od 921 zaposlenih je glasovalo 760 sodelavcev, in sicer za: »ZA« »PROTI« A sporazum 639 121 B sporazum 627 133 C sporazum 632 128 POJASNILO: Na dan 26. januarja 1978 jih od skupnega števila delavcev ni glasovalo 22, iz TOZD je odšlo 7, na službeni poti 2, v bolniški 90 in na dopustu 40 delavcev. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) VSO POZORNOST IZVOZU TOZD TOVARNA AVTOOPREME Tov. Janez Jančar — predsednik volilne komisije v TOZD Tovarna avtoopreme je podal naslednje rezultate o referendumu: Od 596 zaposlenih je glasovalo 516 sodelavcev. »ZA« »PROTI« A sporazum 475 41 B sporazum 481 35 C sporazum 474 42 TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE Tov. Franc Vehovar — predsednik volilne komisije je o poteku referenduma v TOZD Orodjarna in vzdrževanje povedal naslednje rezultate: Od 180 zaposlenih je glasovalo 165 sodelavcev, in sicer: »ZA« »PROTI« A sporazum 127 38 B sporazum 127 38 C sporazum 122 43 Ocena našega gospodarjenja Značilnost gospodarstva naše občine temelji na predelovalni industriji. Prevladujejo kovinska, kemična in živilska predelovalna industrija ter predelava in proizvodnja papirja. Predelovalna industrija uvaža več kot 60 % potrebnih surovin, kar je glavni vzrok negativne zunanjetrgovinske menjave; razmerje izvoz-uvoz je bilo do 1976. leta 1:2,5. Skoraj v celoti so na uvoz surovin vezani Yu-lon, Velana, Teol, INDOV in Saturnus, saj uvažajo od 70 do 80 % surovin, Papirnica Vevče in Kemična tovarna Moste pa okoli 50%. Tudi v zvozu ima največji delež industrija, in sicer 70%. V izvozno dejavnost se vključuje štirinajst organizacij združenega dela. Največ- Po sindikalni listi za leto 1978 znaša znesek za — dnevnice za službena potovanja v državi in stroški prenočevanja — od 8—12 ur — nad 12 ur največ 3 % največ 4,5 % 137 205 — stroški prenočevanja z računom največ 5,5 % 250 — stroški prenočevanja brez računa največ 2,2 % 100 kilometrina največ 30 % cena super bencina 2,10 — 7 din terenski dodatek največ 2 % 91 popr. meseč, neto OD na zap. v gosp. SRS 1. 9. 1977 — 4557 din nadomestilo za ločeno življenje največ 40% 1.823 povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela — delavec prispeva sam najmanj 1 % 45,60 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Tov. Dragica Saradjen — namestnica predsednika volilne komisije je o poteku referenduma v DSSS povedala naslednje rezultate: Od 209 zaposlenih je glasovalo 182 sodelavcev, in sicer za: »ZA« »PROTI« A sporazum 166 16 C sporazum 164 18 Glede sporazuma o pogojih za pridobivanje dohodka in o skupnih merilih in osnovah, po katerih se razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za OD je tov. Primožič podal naslednji predlog: Tisti členi, ki zadevajo povračilo stroškov, in se štejejo med materialne izdatke, ter se pokrivajo iz celotnega dohodka bi stopili v veljavo s 1. 2. 1978 in so v skladu s sindikalno listo. — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev cena super bencina — 7 din največ 10% 0,70 Po podanem poročilu so člani DS DO sprejeli naslednje sklepe: 1. Na podlagi ugotovitev volilnih komisij v TOZD in DSSS razglaša DS DO samoupravni sporazum o pogojih za pridobivanje dohodka in o skupnih merilih in osnovah, po katerih se razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za OD in samoupravni sporazum o delitvi sredstev iz skleda skupne porabe, za veljavna in sprejeta ter veljajo njuna določila od 1. 1. 1978 dalje z dopolnitvami kot jih je podal tov. Primožič. 2. S formiranjem TOZD je dana osnova za samoupravni akt, ki naj ga pripravi strokovna služba — pravna služba in komisija za prilagajanje delovne organizacije k ZZD, po katerem bo možno formiranje DSSS in njeno delovanje. ' jr mr * * mm * mm * ^ * a i GLAS j SATURNUSA 20 LET i s t N I S GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva delovne organizacije Saturnus, 61000 Ljubljana, Ob železnici 16, telefon 44-466. Ureja uredniški odbor: Marjan Susman — predsednik, Bogomir Jekllč — podpredsednik, člani Ferdinand Cerček, Sašo Kralj, Zdravko Petrič, Janez Ulaga, Dragica Zupančič. Odgovorni urednik Janez Grčar. Tehnični urednik Miran Todori. Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana. Rokopisov in nenaročenih slik ne vračamo. — Po mnenju Sekretariata za Informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov. ji izvoznik je Papirnica Vevče, ki od celotnega izvoza industrije izvaža okoli 28 %. Drugi največji izvoznik je Saturnus (20%), izvozniki Velana, Mesna industrija Zalog, Totra, Kemična tovarna Moste in Kolinska pa so udeleženi v celotnem izvozu industrije s 7 do 10-odstotnim deležem. Druge dejavnosti — promet, trgovina in gradbeništvo — so v celotnem izvozu udeležene s 30-odstotnim deležem. S področja gradbeništva je največji izvoznik Gradis, v prometu ima največjo zunanjetrgovinsko menjavo Sap. Pretežni del izvoza (80 do 90%) je usmerjen na zahodno tržišče, vendar nekatere organizacije združenega dela že usmerjajo prodajo na vzhodno tržišče in v nerazvite dežele. Na vzhod izvažajo Totra, delno Saturnus in Kolinska, v dežele v razvoju pa izvažata Velana in Papirnica Vevče. V srednjeročnem družbenem načrtu občine smo do leta 1980 načrtovali porast izvoza na 33 milijonov USA dolarjev in porast uvoza na 50 milijonov USA dolarjev. V petih letih bi morala pozitivna gibanja v zunanjetrgovinski menjavi izboljšati razmerje izvoz-uvoz z 1:2,5 na 1:1.5' V letih 1975 in 1976 smo V izvozni dejavnosti zabeležil1 ugodne rezultate in so bile načrtovane stopnje izvoza dosežene. Saturnus je močan uvoznik surovin. Udeležba uvoza v celotni nabavi je bila v I®' tih: 1973 — 67,2 % 1974 — 66,4 % 1975 — 66,1 % 1976 — 63,3 % 1977 — 61,8% Pretežen del uvoza (73 "M predstavlja bela pločevina. 1 gibanja uvoza lahko zaklje' čimo, da delovna organizaC' ja vlaga veliko naporov, ® bi delež uvoza zmanjšal ■ TOZD Tovarna avtooprem® je uvozila v letu 1977 25 ' od vseh surovin, tudi tu P je prisoten trend padanj uvoza. Udeležba izvoza (direktne ga in indirektnega) v celo nem prihodku je bila v tih: 1973 — 6,4 % 1974 — 4,4 % 1975 — 4,8 % 1976 — 8,3 % 1977 — 7,3 % Razmerje med izvozom uvozom se v Saturnusu P stopno izboljšuje: 1973 — 1:6,4 1977 — 1:4,37 V TOZD Tovarna avtoop^ me je to znatno ugodne) 1973 — 1:1,36 1977 — 1:0,68 lafi' Iz navedenih podatkov ' v ko zaključimo, da so tuo ^ Saturnusu močno o prizadevanja, ki izboljšaj, izvozno-uvozno bilanco. ^ zadevanja slonijo Pre .,V0fl na dolgoročnih usmefj' ^ poslovne politike, PoZIJirn° rezultate pa lahko u9°f5oir tudi v krajših časovnih dobjih. I .?■ Poročilo stanovanjske komisije za leto 1977 V letu 1977 se je na stanovanjski razpis prijavilo 222 članov kolektiva. Opravljeni so bili stanovanjski ogledi In na osnovi zapisnikov sestavina prioritetna lista. Maksimalna višina za nakupe in gradnje s strani podjetja je bila 200.000 din in 50.000 za adaptacije stanovanjskih enot. V preteklem letu je bilo razdeljenih med nosilce za kredite 2.290.000 din V letu 1977 je 46 članov kolektiva zaprosilo za stanovanjska posojila, ki bi jih uPorabili za gradnje, nakupe al' adaptacije. Pri graditeljih, ki jih je bilo 36, je imelo 29 posameznikov urejeno gradbeno dovoljenje in jim je bilo s strani delovne organizacije odobreno posojilo, 7 članov kolektiva ustrezne dokumentacije ni predložilo ali po so se posojilu odpovedali. Za nakup stanovanj so se odločili 4 prosilci, tem je bilo odobreno posojilo, ena prosilka se je odločila za privaten nakup, za kar ji posojilo ni bilo odobreno. 6 prosilcev se je odločilo za adaptacijo stanovanj, od tega je bilo dvema odobreno posojilo, štirje ustrezne dokumentacije niso predložili. TABELA: Namen koriščenja posojil v letu 1977. število Prosilcev, ki jim je bilo odobreno oziroma neodobreno po-s°Jilo in število prosilcev brez dokumentacije, ali pa so se Posojila odpovedali: Namen Odobrena posojila štev. prosil, brez dokum. odpoved nedodelj. posojilo Skupaj število prosilcev Gradnja Nakupi stanovanj Adaptacija SKUPAJ; 29 3 2 36 4 6 pregled razdeljenih sredstev rn6d 29 graditeljev je bilo razdeljeno ^ed 3 nakupovalce je bilo razdeljeno -Jl^_adapterja je bilo razdeljeno skupaj 1.730.000 din 500.000 din 60.000 din 2.290.000 din bilaln?i0Vuaniska Posojila so nom ko°ektiva:naSledniimčla" G*ADNJA: Novak Martin Sviaeli din Gabrijela 1q °9ačnik Milan 17 ®abnik Terezija ia! txic Jože 19 v Janko '9' Volč Janez . Janez ko8°,Všek barija 22 7°ščak Viktor 23 Anmš6k Mila" 24' p^°Pit0 Marija 25. 2e^mkar Vili 6rdln Angela 40.000 100.000 40.000 80.000 100.000 70.000 40.000 70.000 80.000 80.000 40.000 30.000 60.000 50.000 30.000 30.000 70.000 40.000 70.000 80.000 70.000 50.000 70.000 40.000 30.000 26. Rozman Gorazd 80.000 27. Pipan Branko 70.000 28. Kačič Ružiča 90.000 29. Turk Karel 30.000 NAKUPI: 30. Jene Matija 150.000 31. Papež Olga 150.000 32. Leban Lado 200.000 ADAPTACIJE: 33. Župančič Gabrijela 30.000 34. Velepec Stane 30.000 Tov. Kokalj Dušana je pod- dobo 15 let po 2% obrestni jetje rešilo tako, da je Ti- meri. skarni Ljubljana, kjer je za- Vsa sredstva namenjena za poslena žena, posodilo 50% kredite, nakupe, adaptacije in posojila drugim delovnim or- od vrednosti dvosobnega sta- ganizacijam so znašale din novanja (256.637.47 din) za 2.546.637,47. Seznam prosilcev, ki so jim novanja v letu 1977: bila dodeljena najemniška sta- Priimek in ime Velikost stanovanja 1. Umek Roza dvosobno 2. Baltič Šefik dvosobno 3. Vrakelja Stana dvosobno 4. Cehič H ata enosobno 5. Ozmec Ljudmila enosobno 6. Maneva Olga dvosobno 7. Čebular Terezija garsonjera 8. Travnik Nežka enosobno 9. Nahtigal Ivan soba v samskem domu 10. Plestenjak Janina dvosobno 11. Belak Jože dvosobno 12. Žerak Elizabeta dvosobno 13. Goršič Cecilija garsonjera 14. Veselko Anton dvosobno 15. Antonič Štefka enosobno 16. Podgornik Jana enosobno 17. Marinko Janez enosobno 18. Zeželj Andrej garsonjera 19. Vidmar Janez dvosobno 20. Povše Anica garsonjera 21. Kliko Fatina enosobno 22. Kržič Marija garsonjera 23. Lazarevič Simeon enosobno — nasilno vselil 24. Keč Majda garsonjera kupljena v letu 1978 NAJEMNIŠKA STANOVANJA V letu 1977 je bilo razdeljenih med prosilce iz leta 1976 za najemniška stanovanja in zamenjave 24 stanovanjskih enot od tega: 8 konfortnih dvosobnih stanovanj 1 nekonfortno dvosobno stanovanje 5 konfortnih enosobnih stanovanj 3 nekonfortna enosobna stanovanja 5 konfortnih garsonjer 1 samska soba 1 garsonjera zgrajena v letu 1978 24 stanovanj skupaj. V letu 1976 je podjetje zaprosilo za kredit pri Ljubljanski banki za nakup 18 stanovanjskih enot, ki so bile razdeljene v letu 1977, in sicer: — 5 garsonjer — 5 enosobnih — 8 dvosobnih Odobreno posojilo: 4.750.976 din — lastna udeležba 1.583.659 din — celotna vrednost 6.334.635 din V solidarnostni sklad smo prijavili naslednje člane: 1. Iz vrst družin z nizkimi osebnimi dohodki 1. Steinbuch Vladimir 2. Vojinovič Ljubomir 3. Ipavec Petrinka 4. Trkov Janez 5. Seferovič Sevda 6. Vučenovič Nata 7. Rob Justina 8. Žagar Mara 9. Štefane Kristina 10. Božič Slobodanka 11. Kette Ema 12. Behlič Besima 13. Pavlovič Javorka 14. Klemenčič Janez 15 Ergler Katarina 16. Jovičevič Milorad 17. Longyka Bernarda 18. Kovačevič Stojanka 19. Filipič Marta 20. Lazarevič Simeon 21. Jerebič Dragica 22. Peterka Helena 23. Kranjc Franc 24. Sever Helena 25. Žarič Vid 26. Fajdiga Danica 27. Ručigaj Kristina 28. Čehič Sabhrudin 29. Zvizdalo Gordana 30. Birk Marta 31. Vasič Cvijenka 32. Žabkar Dušan 33. Škoda Jakolina 34. Božak Vida 2. Mlade družine: 35. Korez Dragica 36. Čerček Ferdinand Ref. za družbeni standard Branka Končan Samoupravne interesne skupnosti niso, kar bi morale biti. V njih se še ne srečujeta in sporazumevata neposredno izvajalec in uporabnik, financer. Predvsem bo treba usposobiti uporabnika, da bo dobro vedel, o čem se bo pogajal v interesni skupnosti, dobiti mora podatke, koliko naj stane, zlasti pa mora vedeti, kaj v prvi vrsti potrebuje, da bo produktiven, da bo zdrav, da bo izobražen, da bo kulturen itd. Izvajalci bodo morali povedati, kaj zmorejo in koliko to stane. Sporazum naj bi bil rezultat enakopravnega dialoga. Sele kvaliteten samoupravno nastajajoč dogovor pa je lahko izraz avtentičnega interesa uporabnikov in izvajalcev. France Popit VELIKI KULTURNI PRAZNIK JESEN Vuku se sive magle, padaju hladne kiše, svakog dana je sve hladnije a u prirodi sve tiše i tiše. Mnoge ptice odlaze na jug, daleko u topli kraj, da tamo provedu hladnu zimi i dočekaju topli maj. Jesen je več davno stigla i ostavila za sobom trag, ostavila je puste grane a na zemlji žuti sag. AKTIV NOVINARJEV V ZDRU2ENEM DELU Za izvedbo 4. seje aktiva novinarjev glasil združenega dela naše občine, ki je bil ustanovljen pri glasilu »Naša skupnost«, je bila v januarju na vrsti naša delovna organizacija. Ob podpori in razumevanju vodstva TOZD Tovarna avtoopreme smo jo sklicali v novi tovarni. Petnajst prisotnih je dokaz, da je aktiv zares zaživel. Po ogledu proizvodnega procesa izdelave žarometov nas je sekretarka občinskega sindikalnega sveta Rezka Svetek seznanila s predvolilnimi in predkongresnimi pripravami in ob tem z nalogami sredstev obveščanja. Po krajši razpravi je tajnik KS Zelena jama seznanil novinarje s sedanjo dejavnostjo in načrti Krajevne skupnosti, na območju katere so vsi naši TOZD. Naša informativna služba pa je ob koncu predstavila sredstva in načine obveščanja v Saturnusu. JaGr 100 let rojstva Otona Župančiča Letos bomo praznovali obletnico rojstva pesnika Otona Župančiča (23. 1. 1878 — 11. 6. 1949). Ustvarjalec pesniškega opusa s svojo estetsko izpovednostjo in čustveno razsežnostjo presega večino literarnih del, nastalih po Prešernu. Bil je skupaj z Josipom Murnom, Dragotinom Kettejem in Ivanom Cankarjem ustvarjalec slovenske moderne. Rodil se je na Vinici v Beli krajini, po novomeških šolah se je v Ljubljani vključil v tajno dijaško društvo Zadruga. Že med prvimi pesniškimi poskusi si je za življenjski poklic izbral slavistiko, vendar ga je na Dunaju zaneslo med zemljepisce in zgodovinarje. Svojo življenjsko pot je sklenil v Ljubljani. Župančičev pesniški opus na kratko razdelimo: — leta 1899 je izšla zbirka »Čaša opojnosti« —■ občutena estetika, doživljaji lepote v pesniku samem in prehodu na okolico. — Nato živel je v Parizu in leta 1904. je izšla zbirka »Čez plan«, razmišlja o svetovljanskem vrvežu, ljubezni, domovini, smotrnosti življenja. — Ko je Župančiču trideset let zaide v nasprotje med-duhom in telesnostjo, razumom in čustvom, voljo in močjo. To je snov za »Samogovore«. — Šele leta 1910 se pesnik vrne v Ljubljano. Postane dramaturg Deželnega gledališča, ureja literarni list Slovan, kasneje Ljubljanski zvon. Leta 1920 napiše »V zarje Vidove«; v tej zbirki pesmi napovedujejo socialni polom narodnostnega vprašanja pred prvo vojno. ZA MENE Sl MRTAV Pod uličnom svetiljkom matom ugleda tebe s njom u tami zasja suza bola suza u oku mom. Ne nišam htjela da plačem ni da krivim sebe bješe nešto jače u meni kad videt s njom tebe. Ti zastao časak u hodu samo to spazih ja tu pod svjetlom svetiljke male nestala je ljubav sva. I zato zbogom ljubavi lažna odlazim zauvjek ja I samo svetiljka mala za moju tugu zna. Ana Adjič AO U srcu bol po tjelu draž a pričam ti lud da ljubav je laž. POLJEDELKA IZ LIKE Ta zemlja je moja, rekla sem vsem ljudem. Ta duša je moja, retola sem bogovom. In ta duša ljubi to zemljo. Čeprav revna je, suha in skopa. Jaz jo obdelujem vkljub vsem ljudem. In ljubim to zemljo, zatrjujem bogovom. Pustite mi jo ljudje, ker edino jaz imam z njo potrpljenje. In pustite mi to zemljo, o bogovi, ker edino jaz jo resnično ljubim. Biserka Habula PRIJATELJSTVO! Prijateljstvo je cvet, izpitega vina Prijateljstvo je kakor čaša ki mu sladak vonj počasi izginja Prijateljstvo je morje prelitih solza velika reka, ki kopni Prijateljstvo to je prijatelj, ki ga več ni Prijateljstvo to je cvetje, ki diši včasih v pomladi se v ljubezen pretopi Biserka Habula m <$LHSll»€ titoSi met SpilšIUSft t •Ol — V%rB »=r' ■ . 4,:V: 1947-1977 .. ... W, NOVtMRAR ' j&i Ivr ;s E, «1 . »TIN INTERNATIONAL« TIN INTERNATIONAL Volume 50, No. 12 DECEMBER 1977 Vugoslav Can Avvard A two-licr tinplalc pail, designed for any two componcnt materials — lacquer and gluc for example — and madc by Vugoslav can makcrs, Saturnus of Ljubljana, has won a “Goldcn Sav ropa k 1977" avvard. The packaging contcst was organi>cd by the Vugoslav packaging periodical "Savremcno Pakovanje" of Belgrade, Tin International . December 1977 FAP PRIBOJ POVEČUJE SVOJ ASORTIMAN Letos bo FAP iz Priboja pričel serijsko izdelovati štiri nove tipe kamionov in dva nova tipa avtobusov, ki so jih do sedaj uvažali. V letu 1977 so v Fapu izdelali 6.815 kamionov, to je 8,6 odstotka več kot v letu 1976. Velik uspeh so dosegli tudi v proizvodnji in prodaji rezervnih delov. Letos pa so planirali izdelavo več kot osem tisoč kamionov. Kamioni potrebujejo tudi žaromete in svetilke. VOCE ZAGREB — VODILNI IZVOZNIK SADJA IN ZELENJAVE Izvozno-uvozno podjetje VOČE Zagreb s svojimi 10 TOZD v Karlovcu, Osijeku, Orahovici, Splitu, Stubici, Subotici, Šempetru pri Novi Gorici, Šidu in Zagrebu, spada med vodilne proizvajalce, trgovino in izvoznike sadja in zelenjave. V svojem proizvodnem programu namerava razvijati poslovno tehnično sodelovanje, dolgoročno kooperacijo, skupna vlagnja s tujimi podjetji — povečuje pa tudi svojo proizvodnjo in izvoz v inozemstvo, posebno v neuvrščene države. Povečuje se tudi naša proizvodnja pokrovov — posebno »Pano TS«. NASVIDENJE »HROŠČ«, DOBER DAN »HROŠČ« ALI VW — TOVARNA KONZERV? Na višku svoje slave je moral popularni »Hrošč« s Volks-vvagnovih montažnih trakov. Tudi naš TAS iz Sarajeva se je podobno odločil. Izdelova- Ugledni strokovni časopis »TIN INTERNATIONAL«, ki izhaja v Londonu že od leta 1928 in objavlja prispevke s področij proizvodnje pločevine, uporabe, proizvodnje kovinske embalaže, embaliranja, tiskanja, strojne opreme, servisiranja in ima bralce v 80 državah, je v zadnji lanskoletni številki objavil naslednjo informacijo o Saturnusu: Prevod: Jugoslovanska nagrada za embalažo Dvojno speto vedro (mi smo ga imenovali »embalaža za dvokomponentne materiale«) iz bele pločevine za dvokomponentne materiale na primer lake in lepila, je kreiral in izdelal jugoslovanski proizvajalec kovinske embalaže Saturnus iz Ljubljane in prejel zanj »Zlati Savropak 1977«. Tekmovanje za embalažo je organizirala jugoslovanska revija za embalažo »Savremeno pakovanje« iz Beograda. Po dolgem času nek zapis o Saturnusu tudi od drugod! Novitetam vsi radi posvetijo pozornost. Roman Kokalj Atilo -Hrvafsfea trgovaCko - SERVISNO PODUZEČE« EXPORT — IMPORT ZAGREB, Prolet«rakih Brigada 37b Tel 615-311 Tele* 21133 YU AUTOH, Žiro rač. 30105-001-7040 r .... ..™........zz "SATURMJS" LJUBLJANA , Val znak: Naš znak: 15.12.1977. Povodom proslave 25 godišnjice "Auto-Hrvotske", želimo vam so zahvaliti zn dosadašnju dugogodi-šnju i uspješnu poslovno surodnju sa žoljom da 6» i daljo učvrščuju naši poslovni odnosi n?. obostra.no zadovoljstvo. Odlukom Rndničkog sovjeta rodno organizacijo, vašem kolektivu dodijeljena jo srebrna plokcta za uspješnu poslovnu surodnju. Drugcrski vas pozdravljamo i želimo mnogo us-pjoha u nnstupojučoj 1978« godini. li so ga, z vmesnim zastojem med II. svetovno vojno, od leta 1936 naprej. Sedaj ga je pričel uspešno nadomeščati mlajši sorodnik »Golf«. Vendar »Hrošč« še ni umrl. VW je obenem začel povečevati proizvodnjo teh vozil v Mehiki, Braziliji, Nigeriji, Južni Afriki, Egiptu, po zadnjih vesteh mogoče tudi na Kitajskem. VW bo torej preselil to proizvodnjo v države v razvoju, v nerazvita področja sveta in tam skušal potešiti porajajočo se »lakoto« po vozilih z modelom avtomobila, ki je botroval tudi gospodarskemu uspehu v ZR Nemčiji. Vsemu temu pa lahko dodamo tudi najnovejše programe VW, saj ima v nerazvitem svetu tudi drugačne daljno-ročne cilje, gradi namreč tudi tovarne konzerv za prehrambeno industrijo, tovarne pohištva in celo tovarne šibic. Vest vsekakor ne potrebuje komentarja. PROIZVODNJA TRAKTORJEV V 1978 LETU Ker je letos nekaj naših tovarn, ki izdelujejo traktorje, razširilo in moderniziralo proizvodne kapacitete, je realno pričakovati, da bomo v letošnjem letu naredili okrog 49.000 različnih traktorjev. Predvideva se, da bomo uvozili okrog 9.500 traktorjev. Poleg tega je predviden še individualni uvoz 6.000 traktorjev. Skupno bo, po planu, torej na voljo približno 58.000 traktorjev. Ker se dosedaj opremljanje našega kmetijstva razvija hitreje kot je predvideno v srednjeročnem zelenem planu (do leta 1980 naj bi ime- li skupaj 400.000 traktorjev — do letos pa jih imamo že preko 350.000) je predvideno da bo plan izpolnjen pred rokom. Za plasma naše traktorske svetlobne opreme so to vsekakor dobri podatki. PODRAVKA POVEČUJE PROIZVODNJO IN IZVOZ Podravka, ki je pravkar praznovala 30-letnico obstoja, beleži vse boljše poslovne uspehe, posebno v proizvodnji in prodaji konzerv z mesom. Lani so npr. proizvedli skupno 6.700 ton konzerv leta 1966 1.740), od tega izvozili 2.500 (leta 1966 samo 413 ton). Za predelavo mesa, tj. za konzerviranje in jus; ne koncentrate pa porabi 40% vse proizvodnje mesa. V treh fazah izgradnje celotnega »mesnega kompleksa« bodo v Podravki zaključili tako imenovani tehnološki krog; od reje živine, proizvodnje mesa, predelave mesa, proizvodnje gotovih jedil in juh, hladilnic pa do uporabe odpadkov v proizvodnji, izdelave zdravil in proizvodnje hrano za živino. Torej, proizvodnja in izvoz konzerv mesa v katero je posredno vključen tudi Saturnus. REKORDNA PRODAJA AVTOMOBILOV V ZAHODNI EVROPI V ZR Nemčiji, Franciji, Italiji in Vel. Britaniji so lani zabeležili rekorno prodajo avtomobilov, skupaj kar 10 milijonov. Tako se je v ZR Nemčiji po zadnjih ocenah dvignila prodaja za 11 %. Prodali so več vozil kot v Italiji ih Veliki Britaniji skupaj. Največjo rast proizvodnje in prodaje so dosegla podjetja Ford (v Evropi), Volksvvagen, Chry-sler (Simca) in Renault. Najbolje so se prodajali modeli VW Golf (v ZDA je VW prodal lani 260.704 golfov — tam so ga popularno imenovali »rabbit« — zajček), Fiat 127, Ford Gortina, Ford Fiesta in Renault R-5. Strokovnjaki so predvidevali zmanjšanje proizvodnje in prodaje v letih 1977 in 1978. Za leto 1977 so se očitno zmotili, kot kaže pa tudi za 1978, saj zadnji podatki kažejo, da prodaja še naprej raste. Rekordna prodaja se bo odražala tudi v spremljevalni industriji. Ivo Frbežar Povodom SOgodina osnivanja i postojanja ZMAJ-industrija poljoprivrednih maima-ZEMUN dodeljuje Zahvalnicu „SA TURNUS- LJUBLJANA u znak priznanja za uspelnu dugogodiSnju aaradnju i doprinos razvoju radne organizacije u Zemunu Prfd/ednik Decembre '77. AeflhiZklo eevet« ’ ; ■ Dvoriščni zapisi Edini vir gretja v delavnici vzdrževalcev v Zalogu... Nestrokovno — stroju manjka Izpuhalnlk — ali ni zato delo škodljivo? Za decembrsko številko glasa je Edo Robič narisal »deset do dveh pred vratarnico«. isto temo je Franc Rešetar posnel pričujoč prizor Sneg bo skopnel, kotel pa bo stal na našem dvorišču? Da ne bo nesporazuma — posnetek z dvorišča AO — čez nekaj ur pa vse pospravljeno Tovariš direktor, prišel sem vprašat, zakaj sem dobil odpoved? Kaj ste pa delali? Nič! No, potem pa nikar ne vprašujte. Vpliv alkohola na varnost vožnje Znano je, kako slabo vpliva alkohol na voznikove sposobnosti in da sodeluje z visokim odstotkom kot povzročitelj pri prometnih nesrečah zlasti tam, kjer so bili vzroki nezgod prevelika hitrost, nepravilno prehitevanje in izsiljevanje prednosti. Podatki številnih travmatoloških centrov dokazujejo, da je velik del prometnih nezgod — do 65 odstotkov v zvezi z alkoholom. Za te prometne nezgode je tudi značilno, da imajo več smrtnih žrtev. Alkohol zastruplja živčni sistem tako, da ohromi najprej najobčutljivejše centre možganske skorje, ki skrbijo za kritičnost, samokontrolo in socialni čut. Zato voznik spremeni mnenje o svojih sposobnostih in se mu zdi, da vozi bolje in lažje obvladuje zapletene situacije. Z večjo vinjenostjo pa vedno bolj popuščajo moralne zavore. Prevladujejo primitivni impulzi in nagoni, ki so v normalnih okoliščinah zavrti. Sočasno pa vozniku slabijo vozniške sposobnosti. Srednje vinjenim voznikom se ostrina vida poslabša za približno 38 odstotkov. Če ni vinjen, vidi točko na razdalji 138 m, vinjen pa jo opazi šele na razdalji 105 m. Zvočni signal, ki bi ga trezen voznik slišal na razdaljo 100 m, bo vinjen voznik zaznal šele, ko se bo približal na razdaljo 70 m. Trezen voznik, ki ga med nočno vožnjo zaslepi žaromet, bo zaslepljen vozil 68 m, vinjen voznik pa 126 m, ker je pri njem prilagoditev veliko počasnejša. Skratka, posebno neugodno pri alkoholu je to, da vozniku povečuje samozavest, ko je močno načel njegove vozniške sposobnosti. Alkohol začne prihajati v kri že po dveh do štirih minutah po zaužitju, najvišjo koncentracijo v krvi pa doseže po 45 do 60 minutah. Nato se postopoma izloča, tako, da pada koncentracija približno za 0,1 promile na uro. Dovoljeno 0,5 promilno koncentracijo alkohola v krvi dosežemo, če popijemo (velja za 75 kg težko osebo). — pol litra piva (4,5% alkohola); — tri del vina (10% alkohola); — 0,75 decilitra žganja (41 % alkohola). Razumljivo je, da smo se po takih količinah alkoholne pijače vidno spremenili. Ta količina nam že oslabi pozornost in delovanje čutil (vid, sluh). Postanemo bolj razpoloženi in smo zato manj kritični in uvidevni. Del voznikov, ki zaužijejo omenjene količine alkohola, pa odpove že ob nenadni situaciji, ki zahteva hitro reakcijo in ustrezen postopek. Najznačilnejša motnja, ki jo sprožijo zaužite dovoljene količine alkohola, je v tem, da ugasne hotenje popravljati napake drugih udeležencev v prometu. Na turnirju ob 70-letnici Kemične tovarne Moste so naši športniki dosegli vrsto lepih rezultatov in prvih mest. Prvo mesto so dosegli šahisti, strelci in kegljači. Med posamezniki pa sta bila najboljša Krulej M. v streljanju in Tršan S. v kegljanju. Smučarski tečaji v Kranjski gori Rezultati — smučarski koledar Tradicija organizacije smučarskih tečajev za odrasle — člane naše delovne organizacije in njihove otroke se tudi letos ni prekinila. Tečaj za odrasle smo organizirali od 13. do 21. januarja, za otroke pa sta bila kar dva tečaja in sicer: od 21. do 28. januarja za otroke od 8. do 12. leta starosti in od 28. januarja do 4. februarja pa za otroke od 12. do 18. leta starosti. V tečaje je bilo vključenih 71 tečajnikov, od tega 12 odraslih, ostalo število so bili otroci, za katere sta bila tečaja v času šolskih počitnic. Vaditelji vrst, ki so bile prvi dan tečaja razdeljene po znanju smučarskih veščin, so bili člani naše delovne organizacije. Tečaj za odrasle je vodil Sašo Kralj, prvi tečaj za otroke Edo Lampič, Sašo Kralj in Etelka Sergan, ki zaradi bolezni v drugi polovici prvega tečaja in v drugem tečaju ni bila prisotna, kot je bilo predvideno, drugi tečaj za otroke pa sta vodila Kreč Martin in Malus Tomaž, kar je bilo izvedljivo zaradi osipa prijravljenih. Kljub temu, da sta Lampič in Malus šele letos uspešno opravila tečaj za smučarskega vaditelja pri SK Logatec, sta tečajnikom nazorno in vestno prenašala znanje, zato jima želimo, da bi tudi v prihodnjih letih tako uspešno vodila vrste. V prvem tečaju je bila tudi vzgojiteljica Hočevar Irepa — študentka medicine, ki je skrbela za prvo pomoč, zdravstveno stanje otrok in bivanje otrok v domu. O Ireni se lahko samo pohvalno izrazimo, saj se je zelo zavzela za otroke in s tem malo razbremenila vaditelje. Otroci, ki so bili na tečaju, so plačali ceno penzionske-ga dne (do 10. leta starosti 60 din, ostali pa 90 din) in stroške za vlečnico. Vaditelji so prejeli kot nagrado za delo dnevnico in povrnjene potne stroške, medtem, ko so sami plačali ceno penzionskega dne. Zadnji dan tečaja so imeli vsi udeleženci tekmovanje v veleslalomu: Rezultati so naslednji: Odrasli: — ženske: 1. LOVŠIN Davida 25,1 2. ZAJC Ivanka 27,1 3. KNAFLIC Zdenka 27,7 4. JAMNIK Štefka 29,5 5. GRANER Darinka 30,7 — moški: 1. GALJOT Dušan 23,9 2. VRTAClC Lojze 26,5 1. tečaj: — dečki: 1. KEBER Dušan 19,5 2. KRALJ Marko 19,9 3. KEBER Mitja 20,4 4. STEBLA J Matjaž 21,2 5. VONČINA Rafko 22,8 — deklice: 1. SOVINO Sabina 18,8 2. ZRNKO Mojca 24,4 3. GALJOT Nives 25,0 4. GALJOT Mojca 25,4 5. ČAKŠ Urša 25,5 II. tečaj: — dečki: 1. MALUS Matjaž 40,8 2. CURK Marko 41,0 3. GALIC Miha 41,6 4. MAROLT Mitja 41,8 5. MARTINČIČ Jure 43,0 — deklice: 1. SMRAJC Alenka 43,8 2. GOSTlCAR Mateja 44,4 3. BEKš Mojca 46,8 4. DRAKULIC Nataša 47,9 5. MARTINČIČ Mirjana 49,3 Upamo, da otroci drugega tečaja zaradi neugodnih razmer (veliko snega, pomanjkanje vode in elektrike) niso obupali, in da se bodo tudi naslednje leto vključili v te- Strelci in tekmovanja Strelci naše delovne orga-nizacje so imeti 26. januarja svoje tekmovanje, katerega se je lahko udeležil vsak delavec tovarne. Odprto prvenstvo »Saturnusa« je vedno privabilo večje število tekmovalcev, kateri so se borili za vsak krog, da bi si priborili čim boljše mesto, kako medaljo ali celo prehodni pokal. Do končanega tekmovanja se je prijavilo 27 tekmovalcev, kateri so dosegli naslednje rezultate: od 200 možnih krogov 1. KOBILICA Dimitrij 183 2. ZADNIKAR Jože 180 3. PUSTAVRH Roman 177 4. KRULEJ Marko 172 5. JAKIČ Anton 171 Tako si je Kobilica pristre-Ijal prehodni pokal v trajno last, ker ga je osvojil trikrat čaj. V prihodnjem letu bomo razmišljali zopet o skupnem prevozu otrok. še par besed o smučarskem koledarju za leto 1978. V soboto, dne 11. 2. 1978 se bodo saturnuški smučarji udeležili prvega tekmovanja v letošnji sezoni. To bo tekmovanje SPAIS (Smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije), katerega se bo udeležilo 15 tekmovalcev naše delovne organizacije. V Kranjski gori bomo dne 19. 2. 1978 organizirali 26. prvenstvo v veleslalomu delovne organizacije Saturnus. Pričakujemo, da se bo letos prijavilo več smučarjev, da jih bo čim več uspešno prevozilo progo in da bodo s svojo prisotnostjo prispevali k množičnosti te dejavnosti. Razglasitev rezultatov bo v našem domu v Kranjski gori, kjer bodo tekmovalci dobili topel obrok hrane in prejeli kakšno praktično darilo, kar vse je pripravila smučarska sekcija. TRIM tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih občine Moste-Polje bo 25. 2. 1978 na Kobli in v Bohinjski Bistrici. V mesecu marcu je predvideno še smučarsko tekmova-nej mesta Ljubljane za posameznike in družine ter smuk Saturnužanov na Mali planini, v mesecu maju pa tradicionalno tekmovanje imenovano Prisank. Ref. za rekreacijo Etelka Sergan zapovrstjo. Prvih pet je dobilo še diplome, katero je dobila tudi najboljša ženska predstavnica in to Lindič Marjana s 146 doseženimi krogi. Ni pa to edino tekmovanje, katerega se udeležujejo naši strelci v sklopu SD Vida Pregare, katere smo sekcija, so naši strelci pripomogli do osvojitve prvega mesta v Občinski strelski ligi. Udeležili smo se tudi vseh tekmovanj, katera so bila predvidena po strelskem koledarju in strelci naše sekcije se vedno vidijo MISLI Vedno manj časa potrebuješ za pot čez ocean, in vedno več za pot v službo. Preteklost naj bo odskočna deska in ne zofa. na prvih mestih. Družinski prvak s serijsko zračno puško je postal Krulej Marko in med prvimi desetimi najdemo še štiri strelce Saturnusa. Nosilec družinske Zlate puščice za to leto pa je postal Pu-stavrh Roman in v tej konkurenci se najde še 5 strelcev med najboljšimi desetimi, kateri so si tako pridobili z doseženo normo pravico nastopa na Občinskem prvenstvu za Zlato puščico. Največji uspeh v preteklem letu je osvojitev prvega mesta v tekmovanju za dan JLA, na katerem so tekmovale ekipe strelskih družin in povabljene sindikalne ekipe naše občine. Prejeli smo prehodni pokal katerega bomo morali braniti v letošnjem letu. Poleg naštetih tekmovanj smo imeli še veliko manjših na katerih pa smo vedno dosegali solidne rezultate. Kljub naštetim uspehom, pa moramo priznati, da so na vseh tekmovanjih zastopali našo sekcijo vedno eni strelci, ker ostali niso zainteresirani za treninge in tako ne dosegajo solidnih rezultatov. Na treningih in tekmovanjih se pozna, da je v strelskih vrstah premalo mladine in tudi žena. Strelske vrste so tiste, katere dajejo osnovno znanje v uporabljanju strelskega orožja pri zastavljenih nalogah v obrambi naše domovine. KoDi