Enodnevni tečaj za zeleno precepljanja šmarnice se bo vršil v pondeljek dne 15. t. m. na banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni želez. Pouk začne ob pol devetih dopoldne. Revneyšim udeležencem se ob tej priliki razdelijo breziplačno gumijasti trakci. — Vodstvo. Na banovinski vinarski In sadjarski šoli v Mariborn priene novo šolsko leto 15. septerabra 1.1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojencs.Zavod ima predvsem namen, ila izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoll doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu predmost. Kolkovane, la^naročno, na celo polo pisane prošnje (kolek Din 25.—) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do .0. julija tega leta. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnositi pri anih prosi-lcih, ki ne vstopijo ,v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati s|roške šolanja; «5. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko štipendijo, da bo njih ein ali varovanec ostal po-zneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu prejete zneske podpore iz javnih sred6tev. Za sprejem je potrebna starost najmanj 1G let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejemajo se pridni, C volj nadarjeni, zdray kmečki sinovi, ki osianejo po končani žoli doma. Sprejme se tudi n&kaj eksteraisflov (izven zavoda stanujoeib učencev.) Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni po.voljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša mesečno Din 150.—. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestrukov se dovolijo po možnosti popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba priložiti prošnji davčno ali občinsko potrdilo o velikoati posestva in višini letnih davkov. Podrobnejša pojasnla daje ravnateljatvo šole. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. II. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Neugodnemu vremenu začetkoma spomladi j« meseca maja sledila prav viBoka poletna vročina brez izdatnih pa'davin. Stanje hmeljakih nasadov je neenako. Poleg takih, v katerih je trta zrastla že do polovice droga, se nahaJajo tudi takšni, y katerih ijc trta do- spela komaj 1—1'-; m visoko. Po bolhaču v nekaterih legah povzročena škoda je že poravnana. Drugili žkodljivcev do sedaj ni. Hmeljarji se pečajo z nadaljnjim privezovanjem trt, s trebljenjem plevela in tu in tam tudi že z obsipovanijem. V našem zadnjem poročilu objavljena cenitev o množini še neprodanega hmelja letnika 1930 je bila prenizka. V predpodaji se plačuje po 8 Din za 1 kg. Živinorejska zadrnga za Slov. goiice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. vabi sv&je člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dnc 21. junija 1931, po rani sv. maši ob 8. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Karola Aubl pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pozor, po§€$fnilfi sailiiiii drevcs! Kakor menda že danes vsak zna, je skoro edini mogočni vir našega gospodarstva umna sadjereija. Štatistika je dokazala, da se je preteklo leto v naši državi, ko vendar ni bilo posebno imenitno sadno leto, za sadje več skupilo nego za pšenico in za druge kmetijske pridelke. Kakor vsaka rastlina, ki nam daje lepe dohodke, ima tudi sadno drevje svoje raznovrstne škodljivce, med vsemi pa je smrtni škodljivec krvna uš, katera se je pri nas pred kakimi 50 leti prvič pojavila. Ta ušica je za naše sadonosnike prava kolera, ki nam dela milijonsko škodo. Le poglejte vaša fjabolčna drevesa prav točno in boste videli na njih sedaj bele kosmate pege. Te pege so polne tega pogubonosnega mrčesa; če le pege malo s prstom pomažete, imate rujavo-rdeče umazan prst. Tam, kjer so letos te pege, bo prihodnje leto drevo suho, bodisi to na deblu ali vejicah. Koža bo popokala, veja in vejica kakor mladika bode za vedno odmrla in drevo hira ter se suši veja za vejo. Pride odprti rak, drevo več ne rodi, in če še, je sad zelo droben, krastav, prav slabega okusa ter skoro nezavžiten. Ker ni bila to leto suha in ostra zima, je ta poguba prav dobro prezknila ter se letas v obilnem številu pojavlja. Treba torej, da vsi gospodarji nemudoma vsa drevesa točno pregledajo ter to pogubo radikalno uničijo, še predno bo uniče«o naše dragoceno in dobičkano&no drevje. Postopajte tako: Naredite si čopič iz ostrih in trdih ščetin, sirke ali sličnih trdih, drobnih predmetov, postrgajte pegasta mesta; potem pa tam, kjer ste to nesnago dobro zmečkali, i&ta mesta namažite z apnom, pomešanim z žilavo ilovko in kravjekom. Dobro je, kdor zmore, da pomeša vmes nekaj karbola ali karbolineja, dendrina itd., samo da je poprej vse dobro očiščeno mrčesa. Ker se ta pogubonosni mrčes zdaj zelo naglo razviija ter preide na drobne in mlade poganjke, ki bodo, ako se pravočasno zarod ne uniči, prihodnje leto subi, je treba celo drevo z mešanico mazilnega mila in 3% arborina pa do 3 kg apna na 100 litrov vode poškropiti, posebno mlada napadena drevesca, da ne bodo poprci uničena, preden zacneio roditu Pred vsem treba pri zemlji točno pregledati, posebno tam,. kjer ob korenju poganjajo mladičke, ker prav tam je gnezdo tega škodljivca. Tam je potrebno vse lepo obrezati, potem pa z zgoraj navedeno mešanico točno vse omazati, povrh je dobro natresti pepela in praha apna, pomešanega z zemlijo. Te zmesi mrčes ne prenese in se tam več ne plodi. Glavno je, da se pa5 činipreije vsepovsod gnezda, to je tiste bele kosnjfite pege točno pokrtačijo in zmečkajo ter zarod uničiJ Kjer pa so spranje, tam treba, da š^ vse škodljivo zmečka, špranje pa s trdo mešanco prav dobro zamažejo in zamašijo, da se mrčes ne more dalje raz* vijati. Drugia, sicer manj, pa vendar zelo šJvodlftiva, ušica je zelena in rujavkasta listna ušica, ki se pa le na mladih in nežnili vršickih pojavlja. Te ušice se odpravlja na razne načine. Kjer jL-i ni veliko, se nje ometa s čopičem z ap< neno vodo, to vsak dan zjutraj, dokleii ni mrčesa konec; v večjih sadonosni<i kih pa z mešanico od l^ kg mazilnega mila ter 1 kg tobačnega izvlečka v 100 litrih vode. Škropiti se sme le ob oblačnem vremenu ali proti večeru, nikakor pa ne ob žgočem solncu. To se po-| navlja do tri dni, sploh dokler se mrčes ne uniči. Na vsak način pa se mora en dan poprej s tem poškropljeno drevje prihodnji dan zjutraj s čisto vodo poškropiti, da se listi poginulega rnrčesa očistijo. Ker se oboje ušice širijo s kraja v, kraj, je potrebno, da vsi, prav vsi po-' sestniki resno in bi-ez odloga napovejo temu groznemu škodljivcu neizproseii boj ter ga na vse načine uaiičujejo, do^ kler ga popolnoma ne uničijo; ne ča"-< kajte, da vas ta mala stvarica s sado^ nosniki vred ne uniči. Sosed naj malo*-. marnega soseda o tem pouči. Le samo* z združenimi močmi bomo svoj cilj do-! segli. - ; V. Kosi, strokovni eikonom v PetrovčaB Vpraiania in otS^OĄ®ri. F. K. v Č. Ali bi jabolčniku škodilo, če bi jabolka tol-> kel v cementnem koritu? Oilgovor: Jabolčniku (o ne bi škodilo, pač pa vam, ker bi cementno korito kmalu razbili ali vsaj okrušili. Je bolje leseno korito! J. V. v S. Neki turistični klub je brez vprašanja do* ločil prostor, kjer bo stala planinska koča. Hočejo že začeti delati. Ali to smejo? O dg o v o r: Tega gotovo ne smejo. Ako bodo na vašem svetu kaj sezidali, bo ,to vaše, kar tako jim' povejte! Razlastitev bi morda prišla v postev, ali plačati se svet mora! Tujski promet pa V splošnem prinaša precej denarja v deželo, še. posebno kmetu, zato ga ni oviratL J. Ž. v Sv. M. Ali lahko dobim orožni list za puško? O d g o v o r: Na občini morate napraviti prošnjo in na< vesti razloge. I. S. v Z. •¦,,-, , Ali bo cena pri lesu Se padla = rad bi ve> del ker sem dolženZ 0 d g o v o r: To je pa težko svetovati. Gotovo je, da bo kmalu konec ruskih nizkih cen. Pač pa ,|e meja v Italijo za les zaprta, ker noče.jo našega lesa. Pač pa bodo obresti padale. Zmenite se z bratom za nižje obresti! A. D. v J. ALi bi lahko na svojem posestvu 30 oralov _mel svoj lov? O d g o v o r: Ne. Sicer se ravno sedaj pripravlja nov lov6ki zakon, Kmatska zveza je v tem oziru že stavila zahteve kmetov. Za škodo najmenik lova odgovarja. Tudi smete lisico in jastreba sami vstrerti, vendar morats vstreljeno žival izročiti najemniku. J. J. t R. 25 let star sin je v bolnici. Silijo me, da jaz plačam. Ali sem dolžen? O d g o v o r : Za polnoleinega sina niste plačnik za stroške tolnice, ako niste prevzeli obveznosti r.a eden ali drugi način, in ako se sin ni poškodoval pri vas pri delu. M. H. v H. Dobival sem kot ponesrečenec rento. Pa so mi fo ustavili z neresničnim izgovorom. Kako jo dobim nazaj? O d g o v o r : Ker ni več postavnega roka za pritožbo, je edina pot — tožba pri sodniji. Dobite si pravico revnih, bo ceneje. J. M.t Gr. Bil sem 25 let pri rudniku, dobival sem penzijo, pa so mi jo vzeli, zopet sem na zahtevo nekaj dobil, zdaj so jo spet ukinili. Kako si naj pomagam? Odgovor: ^ Vztrajajte na svoji zahtevi. Ker je zastopnik premogokopne družbe v Ljubljani, se obrniie najpreje na družbo samo v Ljubljano. Ako ne bo odgovora, pa na kakega odvetnika v Ljubljani, morda na dr. Miha Kreka, ki vam bo pomagal zadevo urediti. Vprašsnja glede kuluka: Smo dali že splošna pojasnila. Za pomladni čas fe zadeva že končana. Baje je bil kuluk v dravski banovini že z od.okom od 4. maja znižan. Če se je to upoštevalo, ne vemo. — Posameznikom glede kuluka ne moretno dajati pojasnil in odgovorov, ker nimamo na vpogled raznih navodil, kako se naj izvaja. L. F. v K. Želim v Mariboru v žel. službo, kjc _e naj zglasim? 0 d g o v o r : Pri vodju državne železnice v Mariboru Toda ni verjetno, da imajo kako mesto prosto. A.Z.v B. Imamo kravo, ki kašlja ... Žalibog živinozdravniških nasvetov ne dajemo. P. H. v Sv. B. Med menoj in tastom je spor , ., O d g o v o r : Zelo nam je žal, ako je kjc med sorodniki kak prepir. Vendar v takih ozirih nc posredujemo. J. K. v P. Ali lahko prosim za odpis državne trošarine na vino na enak način kot banovinske? O d g o v o r : Ni nam znano, da bi dosedaj država odpisala komu trošarino na vino. Te vrste prošnje niso najbrž bile predložene. Ako ne gre za velike količine vina, se tudi ne jzplača. K. P. v D. Kje se dobijo Bat'a čevlji? O d g o v o r : V prodajalnah Bat'a v Mariboru ali Ljubljani ali drugod. F.M.t M. C. Moja žena je brez moje vednosti od nekega tihotapca kupila par škatljic saharina. Financar ;e to odvzel. Ali je to kaznjivo? O d g o v o r : Seveda je kaznjivo! Težko bo tudi dokazati, i!a vi za to nič ne veste. Ako bi se vam kazen zdela prehuda, vložite prošnjo na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. — V bodoče: Ne kupujte od neznancev ničesar! Fr.K. v Sv.V. Brat je umrl v tujini. Vse premoženje je dobila ena sestra, nas pa je več. Ali je to prav? Če je bil tak testament, ne morete ničesar doseči. Ako je brat umrl brez testamenta, se razdeli po enakih deležih. V.F.v L. Sem kovač, tri leta učencc, iri lola pomočnik, ali sem lahko samostojen? O d g o v o r : Vsa sprič.evala, ki to dokazujejo prijavo pošljite na srezko načelstvo, ki ga prosite, da vam izda obrtni list; potem lahko takoj začnete. Vsem: Vprašanja brez podpisov in onih, ki niso naročniki Slovenskega Gospodarja, romajo v koš. — Kdaj odgovorimo na kako vprašanjc. se uredništvo nič ne veže, ker jih je veliko in sledijo po vrsti. — Na vprašanja, ki so se že obravnavala, se ponovno ne odgovarja.