Slovnica v ,,Začetniciu in ,,Drugem berilu". (Dalje.) Besedne družine (sknpine), V §. 11 se izpeljujejo iz pis in sestavljajo razne besede, temu sledite dve podobni nalogi. Takšne naloge so jako primerne in svoj namen tudi navadno z Jepim uspehom dosezajo. Tudi naslednjemu paragrafu, Jcjer se privaja ločitev podobno se glasečih besed, se praktično-koristna stran ne more odrekati. Oddelek: ,,Oblikoslovje in sklanja" obseza 56 paragrafov, Jcateri se začno zopet od konca šteti; začenja se z golim stavkom, in sicer obravnava ponovilo o glavnih delih stavka, o pisavi lastnih imen i. t. d. V §. 2. obravnave golega stavka se navaja izgled: Človek obrača, Bog oberne. — Svojemu nanienu bi tu bolje slnžili edino le prosti, goli stavki. Teže kakor ravno omenjeni izgled pa se opravičuje velevni stavek, kateri tukaj nastopa. Is pedagogičnega stališča bi se menda moral poprej priučiti glagolov velevni naklon, predno se sploh more kak velevni stavek temeljito obravnavati; apredno se velevnik glagolov sme in more obravnavati, je treba v obče glagol sposnati in o spregi njegovi že tudi kak pojem imeti. Tudi o ločilu, klicaji dosedaj ni bilo še govora. ¦— Iz kakega stališča naj se to zagovarja? Zakaj se pogrešajo pojasnila o njega rabi? Mislečega učenca, ki je vsej dosedanjej obravnavi pazljivo sledil in jo tudi razumel, timrejo in morajo ti velevni stavki in njih ločila le motiti in begati, ker o vseh teh obravnavah kakor spoznava glagola, sprega glagolova in v tej — velevni naklon, ki so brezpogojno potrebne pred obravnavo velevnih stavkov, o vseh teh toraj, ki so na vsak način podlaga veUvnim stavkom, v dosedanjej obravnavi ni bilo niti govora. Misel, da bi otroci velevne stavke ze iz vsakdanjega govora spoznali in umeli, je neopravičena in kaže nekako dovoljnost s polovičnimi uspehi podučevanja, har je pa pedagogičnemu načelu: ,,Podučuj temeljito!" v ostrem nasprotji. — Vsaka taka domncva (Voraussetzung), ker ni utemeljena, je naj menj rečeno, pedagogična motitev. (Dalje prih.)