Trajnostna mobilnost v praksi Z b o r n i k d o b r i h p r a k s OXYSTUDIO PROJECT ID: 09-0016 1. graphic design & multimedia services DATE: 4/5/2009 client Focus - društvo za Arial sonaraven razvoj brand FOCUS P. 576U description LOGO REDESIGN Adobe Illustrator CS2 contact ŽIVA GOBBO DRAFT ARTWORK APPROVED By Lidija Živčič (lidija@focus.si) at 14.01 PM, May 4, 2009 POTRJENO Od Lidija Živčič (lidija@focus.si) at 14.01 PM, May 4, 2009 focus focus društvo za sonaraven razvoj društvo za sonaraven razvoj 1 2 Trajnostna mobilnost v praksi Z b o r n i k d o b r i h p r a k s Inštitut za politike prostora, Ljubljana, oktober 2016 Trajnostna mobilnost v praksi: zbornik dobrih praks Izdal in založil: Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, www.ipop.si Urednika: Marko Peterlin, Petra Očkerl Avtorji: Peter Prinčič, Marko Peterlin, Tatjana Marn, Marjeta Benčina, Katarina Otrin, Anamarija Jere, Matej Ogrin, Kristina Glojek Lektoriranje: Petra Očkerl Postavitev: Luka Pajntar, kaloop.si Ljubljana, oktober 2016 Publikacija je objavljena pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva«, »Nekomer-cialno« in »Deljenje pod istimi pogoji«. Besedilo licence je na voljo na internetu na naslovu http://www.creativecommons.si. Zbornik je izšel v okviru projekta Trajnostna mobilnost v praksi, ki ga iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor. Projekt koordinira CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, partnerja pa sta še Focus, društvo za sonaraven razvoj in Inštitut za politike prostora – IPoP. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 711.2(082)(0.034.2) TRAJNOSTNA mobilnost v praksi : zbornik dobrih praks / [avtorji Peter Prinčič ... [et al.] ; OXYSTUDIO PROJECT ID: 09-0016 1. graphic design & multimedia services DATE: 4/5/2009 client Focus - društvo za Arial urednika Marko Peterlin, Petra Očkerl]. - El. knjiga. - Ljubljana : Inštitut za politike prostora, 2016 sonaraven razvoj brand FOCUS P. 576U description LOGO REDESIGN Adobe Illustrator CS2 contact ŽIVA GOBBO DRAFT ARTWORK Način dostopa (URL): http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2016/10/Trajnostna-mobilnost-v-praksi.pdf APPROVED By Lidija Živčič (lidija@focus.si) at 14.01 PM, May 4, 2009 POTRJENO Od Lidija Živčič (lidija@focus.si) at 14.01 PM, May 4, 2009 ISBN 978-961-92936-9-0 (pdf) 1. Prinčič, Peter 2. Peterlin, Marko, 1971- focus focus 286927104 društvo za sonaraven razvoj društvo za sonaraven razvoj 4 Trajnostna mobilnost v praksi Kazalo 32 Hitrostni otok Marko Peterlin Katarina Otrin, Peter Prinčič 34 Načela za urejanje infrastrukture za pešce in 7 Mesta in suburbana naselja kolesarje Marko Peterlin Katarina Otrin, Peter Prinčič 9 Brezplačni lokalni avtobus 36 Sopotništvo - Prevoz.org Peter Prinčič Marjeta Benčina 11 Podaljšanje avtobusnih linij v primestna naselja Peter Prinčič 39 Turistični kraji Anamarija Jere, Matej Ogrin 12 Slepa ulica s prehodom za pešce in kolesarje Peter Prinčič 40 Werfenweng Matej Ogrin, Anamarija Jere 13 Dvosmerno kolesarjenje v enosmernih ulicah (protitok, contra-flow) 42 Trajnostna mobilnosti v italijanski vasici Chamois Peter Prinčič Anamarija Jere 16 Kolesarska cesta 43 Trajnostna mobilnost v Kranjski Gori Peter Prinčič Anamarija Jere 18 Zožitev vozišča – ledvičke 45 Mehka mobilnost v Bohinju Peter Prinčič Anamarija Jere 20 Skupni prometni prostor 47 WÖFFI – Na izlet z javnim prevozom Peter Prinčič Anamarija Jere 22 Pešbus in Bicivlak Peter Prinčič, Marko Peterlin 49 Organizacija dogodkov Matej Ogrin 24 Podeželje 50 Festival Coupe Icare Marjeta Benčina, Katarina Otrin Anamarija Jere 26 Železniška proga Merano–Malles v dolini Vinschgau 51 Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v na Južnem Tirolskem (Vinschgaubahn) Planici Katarina Otrin Kristina Glojek 28 Združevanje linij rednega in šolskega avtobusnega 53 Evropsko prvenstvo v košarki Eurobasket 2013 prevoza v Grosupljem Anamarija Jere Katarina Otrin 30 Brezplačni prevozi za starejše – Zavod Sopotniki 56 Viri Marjeta Benčina 3 Trajnostna mobilnost Danes o mobilnosti skoraj nihče več noče govoriti brez pri- izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in je za energeti-devnika ‘trajnosten’. Tako kot pred njo ‘trajnostni razvoj’ ko drugi sektor po deležu izpustov5. v praksi je v vsakdanjem jeziku postala tudi besedna zveza ‘trajnostna mobilnost’ puhlica brez jasnega pomena, ki pride Med dolgoročnimi negativnimi učinki mobilnosti, ki teme-prav tako na javnih razpravah o prostorskih načrtih kot na lji na avtomobilih, je tudi suburbanizacija večjih urbanih otvoritvi novega krožišča. A zakaj je trajnostna mobilnost središč. Gre za proces razseljevanja prebivalcev, delovnih Marko Peterlin sploh pomembna? Kaj občani in državljani z njo pridobi-mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v ob-mo? In kaj sploh to je? mestja in širša območja mestnih regij. Pri tem se soočamo z nesmotrno rabo prostora, izgubljanjem kakovostnih Zakaj trajnostna mobilnost? kmetijskih zemljišč ter zemljišč, pomembnih za varova-Kljub temu da je Slovenija v zadnjih letih napravila opazen nje naravnih vrednot in naravnih virov, visokimi stroški napredek k povečanju energetske učinkovitosti na števil-za infrastrukturno in komunalno opremljanje, selitvijo nih področjih, je na področju mobilnosti zaradi netrajno-osrednjih urbanih dejavnosti v obmestje, onesnaževanjem stnih mobilnostnih navad uspeh neznaten. To se kaže v okolja in izgubljanjem pokrajinske identitete6. številnih kazalcih trajnostne mobilnosti, ki nas uvrščajo proti repu Evropske Unije. Slovenci sodimo med najbolj Kaj pridobimo s trajnostno mobilnostjo? motorizirane narode v Evropi, saj kar 86 % kopnih poti Osnovni cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe opravimo z avtomobilom, kar nas uvršča na tretje mesto vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet, s v Evropski uniji1. Leta 2012 smo Slovenci v motorizaciji tem pa tudi onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov dosegli deveto mesto v Evropski uniji, v povprečju pa je in porabo energije. Trajnostna mobilnost je tista, ki je slovenska družina za mobilnost porabila 16,1 % družin-hkrati okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spod-skega prihodka – le dve državi EU sta porabili večji delež buja razvoj gospodarstva7. Ob enakih učinkih so skupni od Slovenije2. Hkrati z rastjo motorizacije je Slovenija stroški nižji, manjši pa so tudi stranski učinki, tveganja in doživela izrazit upad povpraševanja po javnem potniškem poraba naravnih virov. Trajnostni mobilnosti bi lahko rekli prometu. Odstotek zaposlenih, ki se na delo vozijo z jav-tudi učinkovitejša mobilnost. S tem pridobimo vsi, tako nim potniškim prometom, je leta 1981 znašal 64 %, leta posamezniki, ki si znižamo stroške in povečamo kakovost 2001 pa le še 10 %3. življenja, kot širša skupnost, ki si prav tako zmanjša kratkoročne in dolgoročne stroške, omogoči višjo kakovost Promet je tudi največji vir emisij toplogrednih plinov bivanja, ne da bi s tem ogrozila možnosti prihodnjih v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami in generacij. predstavlja največjo grožnjo za podnebne spremembe, saj emisije iz prometa še kar naraščajo. Samo od leta 1986 do Kaj lahko naredimo? leta 2010 so izpusti toplogrednih plinov iz prometa narasli Očitne prednosti za širšo skupnost so vzrok za vse odloč- za 258 %4, promet pa je v istem letu prispeval 27 % vseh nejše usmerjanje k trajnostni mobilnosti na vseh ravneh 4 upravljanja, od globalne do lokalne. Zaradi ustaljenih uresničeni. Večino primerov smo poskusili poiskati v do-načinov delovanja gospodarstva, institucij in posamezni-mačem okolju, a po nekatere smo le morali tudi malo dlje. kov je pa to vse prej kot lahka naloga. Upamo, da nismo kakšnega zanimivega primera po krivici izpustili, predvsem pa upamo, da bodo primeri uporabno Pomemben premik se pri nas trenutno dogaja na ravni gradivo pri uresničevanju trajnostne mobilnosti v praksi občinskih prometnih politik. Mnoge občine pripravljajo in inspiracija za čim več podobnih primerov. celostne prometne strategije, ki naj bi na lokalni ravni zagotovile premik v razmišljanju od asfaltiranja lokalnih cest in oblikovanja krožišč k bolj celovitemu razmisleku o prometu in mobilnosti nasploh. Eden največjih izzivov za pripravljavce in izvajalce novih strategij bo gotovo ozaveščanje prebivalcev in lokalnih odločevalcev o mo- žnostih, ki so na voljo. Čeprav se lahko o ciljih razmeroma široko strinjamo, pa je pomanjkanje vsakdanjih praktičnih izkušenj s konkretnimi ukrepi trajnostne mobilnosti lahko resna ovira za njihovo širšo uporabo. Prav to je namen pričujočega kataloga. Mnogi izmed uspešnih ukrepov so namreč že izvedeni tudi pri nas ali v naši bližini, a pogosto širši javnosti niso dobro poznani. Pri tem ne gre le za primere dobrih praks v večjih mestih, ki pri nas, kjer prevladujejo srednja in majhna mesta, niso vedno uporabni. Še posebej ohrabrujoče je, da je mnogo zgledovanja vrednih praks uresničenih prav v majhnih okoljih, bodisi v suburbanih naseljih, na podeželju ali v turističnih krajih. 1 EU Energy and Transport in Figures, 2014 V tem zborniku so prvič v tiskani obliki na enem mestu 2 EU Energy and Transport in Figures, 2014 zbrani primeri dobrih praks trajnostne mobilnosti pri nas. 3 Bole, Gabrovec, 2012 Pri tem še zdaleč nismo uspeli povzeti vseh zanimivih primerov. Vseh verjetno niti ne poznamo, pa tudi med 4 Mekinda, Česen, 2012 tistimi, s katerimi smo se bolje spoznali, smo na koncu 5 Greenhouse gas emission trends and projections in Europe morali narediti izbor, pri čemer smo pazili tako na ra-6 Nared et al., 2012 znolikost samih ukrepov kot na raznolikost okolij, kjer so 7 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013 5 6 V mestih se zgošča pretežni del vseh človeških aktivnosti avtomobilov, sopotništvo in hibridne oblike prometa, kot Mesta in suburbana in tudi največ poti, ki jih povezujejo. Dejavnosti v mestih so skiroji, rolke, električni skuterji in kolesa. privlačijo ena drugo: zaposleni v uradih so tako na primer naselja stranke za lokale, kjer prodajajo hrano, ali za trgovine z Omenjeni trajnostni prometni načini zahtevajo različne vsakdanjimi potrebščinami, oboji zaposleni so klienti bank oblike podpore. Najzahtevnejša je podpora javnemu potni-in bolj specializiranih trgovin, zaposleni v njih še okrepijo škemu prometu, ki pogosto zahteva tudi znatna vlaganja Marko Peterlin bazo strank lokalov in trgovin in tako naprej. v infrastrukturo, vozila in organizacijo sistema. In čeprav se takšna vlaganja že srednjeročno več kot povrnejo skozi Težava prometa v mestih je tako ta, da ga je največ ravno prihranke pri gradnji in vzdrževanju cest in dolgoročno tam, kjer je prostor najbolj dragocen tudi za druge rabe. npr. pri zdravstvenih izdatkih, pogosto finančni razlogi Mesta in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prometom, so rabi-ne dopuščajo tovrstnih vlaganj. Zato so lahko zanimivi li skoraj pol stoletja za ugotovitev, da z osebnim avtomo-izbrani primeri v tem zborniku, ki praviloma zahtevajo bilskim prometom nikakor ne morejo ustrezno rešiti tega razmeroma majhne vložke, kot so podaljšanja avtobusnih protislovja, ker preprosto porabi preveč prostora tako v linij prek meja občin ali brezplačni lokalni prevozi, ki pa gibajočem kot v mirujočem stanju. lahko znatno prispevajo k privlačnosti javnega potniškega prometa. Avtomobilski promet je celo najmanj učinkovita oblika prometa z vidika porabe prostora glede na zmogljivost, Kolesarjenje in pešačenje pa zahtevata ukrepe, ki pred-kar je v mestih še kako pomembno. Poenostavljeno, a zelo vsem izboljšujejo varnost obojih ter povečujejo privlač- nazorno ilustracijo tega dejstva so prvič uprizorili leta nost javnega prostora. Med take sodijo tudi primeri, 2001 v Münstru v Nemčiji. 60 potnikov so najprej posedli zbrani v tem zborniku, kot so skupni prometni prostor ali v avtomobile, nato v avtobus – pri obojih so upoštevali preprosta "ledvička" na prehodih za pešce. Še bolj pre-običajno zasedenost vozil, nazadnje pa so jih posadili še prost je prometni znak, ki pešcem in kolesarjem sporoča, na kolesa. Medtem ko so potniki v avtomobilih zasedli da je slepa ulica za njih prehodna, čeprav je za avtomobile celotno štiripasovno cesto v dolžini skoraj 100 metrov, so zaprta. se v drugem primeru vsi spravili v en sam avtobus! Pomembno je poudariti, da je za ustrezne rešitve v kon-Urejanje prometa v mestih in suburbanih naseljih mora kretnem prostoru nujno gojiti stalna partnerstva med zato dajati prednost prometnim načinom, ki imajo čim občinami ter lokalnimi prebivalci, nevladnimi organizacivečji učinek ob čim manjši povzročeni škodi za družbo in jami in tudi projektanti. Medtem ko eni podrobno poznajo okolje ter še posebej ob čim manjši porabi prostora. Zato svoje lokalno okolje, drugi poznajo sodobne rešitve iz tuji-so se prav v mestih najbolj razvile različne oblike prometa, ne, tretji pa znajo te rešitve umestiti v konkreten prostor. ki jih danes imenujemo trajnostne: javni potniški promet, Slika na levi: Avrigo v Novi Gorici (foto: Boštjan Bensa, Primorske novice) kolesarjenje in pešačenje, v novejšem času tudi souporaba 7 mesta, suburbana naselja, podeželje, turistični kraji Javni potniški prevoz Brezplačni lokalni prevoz – Kavalir območja oddaljena od najbližjega postajališča več kot 300 metrov. Kavalir nadomešča to občasno potrebo po prevo-Peter Prinčič zu. Odziv prebivalcev je zelo pozitiven. Potrebno je osveščanje voznikov drugih prometnih sred-Opis primera stev, saj npr. napačno parkirana vozila lahko ovirajo Kavalir je brezplačno mini električno vozilo za prevoz vožnjo s kavalirjem. Uporabniki kavalirja poleg udobja potnikov na klic. Deluje v mestnem središču v območju in varnosti cenijo zlasti prijaznost in komunikativnost za pešce in na osrednjem delu Slovenske ceste v Ljubljani voznikov. (skupni prometni prostor). Nima stalnih linij. Možno ga je 1 poklicati prek telefona ali ujeti na ulici. Pozimi vozita dve Priporočila zastekljeni vozili, poleti pa še dve odprtega tipa. Območja pešcone, ki so več kot 300 m oddaljena od postajališč mestnega potniškega prometa, je smiselno povezati Dejavniki uspeha z alternativno obliko prevoza, kot je na primer kavalir. Kavalir služi za prevoz potnikov znotraj pešcone in do želenega avtobusnega postajališča. Koristijo ga predvsem Infrastruktura in velikost vozila v mestu naj bosta usklaje-starejši občani in v zadnjem času tudi turisti s prtljago, na tako, da je z vozilom dostopnih čim več lokacij znotraj peljejo pa se lahko tudi gibalno ovirane osebe. Pelje lahko pešcone. do pet potnikov hkrati. Odzivnost na klic je 5–20 minut ali več, odvisno od povpraševanja. Hitrost vozila je povpreč- Viri: no 8 km/h, včasih pa pohiti na 15 km/h (maksimalno 25 Spletna stran Ljubljanskega potniškega prometa: www.Lpp.si 2 km/h). Vozi vsak dan od 8. do 20. ure. Žiga Brdnik, Kavalir od glave do peta, Dnevnik, 30.12.2014 http://www.lpp.si/sites/default/files/lpp_si/stran/datoteke/kava-lir_od_glave_do_pet.pdf Kavalirje vozijo vozniki Ljubljanskega potniškega prometa Predstavitev Kavalirja na Visit Ljubljana (LPP). Po oceni LPP so med letoma 2008–2015 prepeljali https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ljubljana-in-regija/pro-900.000 ljudi. Ob najbolj prometnih nedeljah prevozijo met-in-transport/kavalir/Slika 1 in 2: Arhiv IPoP tudi 75 km. Skupni stroški obratovanja so okoli 30.000 evrov mesečno. Vključujejo devet voznikov, račun za elektriko (200 evrov) in vzdrževanje vozil. Spoznanja Po zaprtju mestnega središča za vsa motorna vozila vanj Slika 1: Zastekljen Kavalir (Foto: IPoP) ne smejo ne avtobusi in ne taksiji. Razdalje med skrajnimi Slika 2: Odprt Kavalir (Foto: IPoP) konci pešcone so okoli 800 metrov. Ponekod so vmesna 8 mesta, suburbana naselja, podeželje, turistični kraji Javni potniški prevoz Brezplačni lokalni avtobus Peter Prinčič Opis primera Brezplačen avtobusni prevoz imajo pri nas v Velenju, Novi Gorici in v Murski Soboti. Mestna občina Nova Gorica in Občina Šempeter-Vrtojba 1 3 izvajata skupen mestni potniški promet. Vožnja je od aprila 2006 brezplačna. Občini sta v letu 2014 skupaj prispevali okoli 500.000 evrov. Koncesijo ima podjetje Avrigo in je v 2014 prepeljalo več kot 450.000 potnikov. Vozi približno na pol ure. Murskosoboška občina je septembra 2007 uvedla mestni avtobus Sobočanec, ki ga z brezstičnimi vozovnicami 4 lahko brezplačno uporabljajo občani ter dijaki tamkajšnjih srednjih šol. Občani lahko brezplačno uporabljajo tudi pri-mestno linijo, ki iz smeri trgovskega centra Maximus pelje mimo Centra poklicnih šol, tamkajšnjega zdravstvenega doma, do avtobusne postaje in nato dalje v smeri proti bolnišnici v Rakičanu. Za ostale, ki niso občani Murske So-bote, je cena vožnje 50 centov. Prevoze izvaja Avtobusno 2 podjetje Murska Sobota, obstajajo pa ena mestna in dve primestni liniji. Občina za izvajanje letno nameni skoraj 266.000 evrov. V 2014 se je peljalo 93.000 potnikov. Med Slika 1: Lokalc delavniki vozi med 6. in 16. uro na vsako uro. Slika 2: Spremljanje lokacije avtobusa (Vir: http://www.velenje.si/e-obcina/lokalc) Lokalc, ki je v nadaljevanju podrobneje predstavljen, pa je Slika 3: Karta širšega območja Lokalca brezplačen linijski mestni prevoz v Mestni občini Velenje. (Vir: http://www.velenje.si/e-obcina/lokalc ) Deluje na eni glavni, eni pomožni in treh občasnih progah. Slika 4: Karta ožjega območja Lokalca (Vir: http://www.velenje.si/e-obcina/lokalc) 9 Dejavniki uspeha zapomnijo ure prihodov. Višja je pogostnost prihodov, bolj Lokalca so uvedli, da bi zmanjšali prometno gnečo, po-je avtobus privlačen. trebo po parkiriščih ter povečali dostopnost nekaterih točk v mestu, tudi trgovskih središč, starejšim, ki nimajo Viri lastnega prevoza. Potem ko so ga dve leti pripravljali, Tri slovenska mesta imajo brezplačen prevoz, RTV Slovenija, 28.6.2015 http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ so začeli projekti izvajati leta 2008. Med pripravami tri-slovenska-mesta-imajo-brezplacen-javni-prevoz/368536 so kontaktirali prevoznike in mesta, ki tako obliko že Predstavitev lokalnega avtobusa na spletni strani občine Velenje poznajo. Že na začetku so avtobusi vozili med delavniki http://www.velenje.si/uprava-organi-obcine/projekti/lokalc na 30 minut ter na 15 minut v jutranjih in popoldanskih Po Velenju kar z Lokalcem, Žurnal24.si, 25.8.2008http://www.zurnal24. konicah. si/po-velenju-kar-z-lokalcem-clanek-30420 5 Statistika prevozov za mesec maj 2016 (Andreja Forštner, Mestna občina Velenje) Sistem obsega pet prog. Rumena proga je glavna, najbolj Mestna očina Murska sobota, http://www.murska-sobota.si/ frekventna in prilagojena posebnim potrebam potnikov. Med delavniki deluje od 6. do 20. ure na 15 minut in na 30 Primorske novice, spletna stran, http://www.primorske.si/ minut. Preostale proge služijo kot pomožne proge. Ena Spletna stran Avrigo, http://avrigo.si/ vozi 8-krat dnevno, tri pa 4-krat dnevno. Šolski prevozi se izvajajo ločeno. Lokalc ima urejenih 19 postajališč s streho, klopmi in voznimi redi. Lokacijam avtobusov je mogoče slediti v živo prek spletne strani (http://www.velenje.si/e-obcina/ 6 lokalc). Na glavni, rumeni, progi je med delavniki v povprečju okoli 1500 potnikov. V mesecu maju 2016 je Lokalc prepeljal 30.000 potnikov. Projekt Lokalc občino Velenje skupaj z vsemi progami stane 334.439,22 evrov letno (šolski prevozi pa 523.199,40 evrov). Spoznanja in priporočila Za uspeh ni dovolj brezplačnost vožnje, temveč je pomembna tudi dovolj pogost prihod po taktnem voz-Slika 5: Sobočanec (Vir: Murska-sobota.si) Foto: Boštjan Bensa nem redu – npr. vsakih 15 minut. Potniki si tako lažje Slika 6: Postajališče v Šempetru (Foto: avrigo.si) 10 mesta, suburbana naselja javni potniški promet, upravljanje povpraševanja Podaljšanje avtobusnih linij Na liniji 3G bi se zaradi tega potovalni čas rahlo podaljšal. Zato ta podaljšana linija izpušča nekaj mestnih postaj na v primestna naselja vpadnici (Dolenjska cesta). Z medkrajevno linijo Grosuplje– Peter Prinčič Ljubljana je bilo v letu 2010 prepeljanih 294.656 potnikov. Nova linija 3G od 2011 beleži izjemen uspeh – kar 40-odstotno povečanje števila potnikov (čez 400.000 potnikov). Opis primera Vpeljava podaljšanih ljubljanskih primestnih avtobusnih Trenutne državne spodbude navidez ne podpirajo tovr-linij v občini Grosuplje in Brezovica sta prinesli sinergične stnih integracij. Država je iz neznanih razlogov 2013 od-učinke za osrednjeslovensko urbano regijo. stopila od vpeljave tarifnih con povsod po državi, vpeljala pa je drugačno subvencioniranje dijaških prevozov. Na Dejavniki uspeha omenjenih primerih se integracija primestnih linij v me-V skladu s prvotnim državnim načrtom o vpeljavi tarifnih stni promet vseeno izkaže za zelo priporočljivo. con za javni potniški promet po vsej državi, so Ljubljana in okoliške občine vzpostavile enotni tarifni sistem vozovnic Spoznanja ločen po conah. Tarifna integracija in consko plačevanje omogočata cenej-1 še vozovnice, enotna vozovnica pa olajša prestopanje. Ni Ključna je tarifna integracija. LPP je skoraj povsod združil potrebno imeti podvojenih avtobusov in voznikov za isto mestni in primestni promet. S tarifno integracijo (enotna smer vožnje. Uporabniki mestnih linij lažje razumejo potek cena v posamezni coni in enotna vozovnica za prestopanje potovanja na podaljšani liniji napram prejšnjim primestnim. – Urbana) so posamične vozovnice cenejše. Popolnoma integrirane so npr. Linije 19 (do Iga), 3 (do Grosuplja) in 6 Viri: (do Brezovice). Pogovor z dr. Matejem Gabrovcem (ZRC SAZU); september 2016 Spletna stran Ljubljanskega potniškega prometa: www.lpp.si Drugi ključni vidik je integracija prog. Primestni avtobusi so 5 let linije 3G, Spletna stran občine Grosuplje; http://www.grosuplje.si/ novice/5-let-linije-3g.html nekoč imeli neprepoznavna imena linij in so odpeljali z glav-2 ne avtobusne postaje. Sedaj vse integrirane linije peljejo čez Bavarski dvor ali Pošto, ki sta glavno prestopno vozlišče mestnega prometa, in čez več postaj mestnega prometa. Uporabniki mestnih linij slabše poznajo trase primestnih linij. Ker pa integrirane linije delujejo kot podaljšek že obstoječih mestnih, uporabniki mestnih linij zlahka razumejo smer in traso potovanja. Slika 1: Podaljšana linija 3G (Vir: LPP) Slika 2: Podaljšana linija 6B (Vir: Openstreetmap) 11 mesta, suburbana naselja, podeželje, turistični kraji kolesarjenje, pešačenje Slepa ulica s prehodom za pešce in kolesarje Peter Prinčič Opis primera Znak za prehodno slepo ulico obvešča pešce in kolesarje o možni izbiri krajših poti. Posledično pripomore k privlač- nosti pešačenja in kolesarjenja ter ju dela konkurenčnejša 1 2 vožnji z osebnim avtom. Dejavniki uspeha 5 Marsikje so slepe ulice že sedaj prehodne za pešce, a so označene s starim znakom. Ulica se na primer konča pred brvjo čez potok ali pred podhodom pod železniško progo. Novi znak obvešča o obstoječih alternativah. Izziv: Naselje, ki se infrastrukturno povsem podreja avtomobilom, praviloma ni gostoljubno za pešce in kolesarje. Voznik je povabljen k izkoriščanju tehničnih zmogljivosti 3 avta. Spodbuja se večje hitrosti, agresivno pospeševanje in vodi v konflikt z ranljivimi skupinami. 6 Rešitev: Naselje, ki želi imeti javne ulice gostoljubne za najranljivejše udeležence v prometu, omogoča pešcem in kolesarjem najkrajše direktne poti do cilja. Avtomobilom pa se podaljšuje pot in potovalni čas. Slika 1: Nov prometni znak – slepa ulica s prehodom za pešce in kolesarje Spoznanja Slika 2: Kantetova ulica, Ljubljana (Vir: Google Street View) Prometni znak pomembno informira vse udeležence o že Slika 3: Ažmanova ulica, Ljubljana (Vir: Google Street View) obstoječih možnih poteh pešcev in kolesarjev. Uvedba Slika 4: Bakklandet, Trondheim, Norveška (Vir: Google Street View) prehodne slepe ulice je ukrep, ki lahko izboljša bivalne Slika 5: Simbolična mreža prehodnih slepih ulic (Vir: IPoP) 4 pogoje v stanovanjskih območjih. Slika 6: Principi umirjanja prometa (http://www.fhwa.dot.gov/) 12 mesta, suburbana naselja, podeželje kolesarjenje Dvosmerno kolesarjenje prostora za srečanje kolesarja in avta. Protitok se pravi-v enosmernih ulicah loma uvaja na glavnem kolesarskem omrežju in na ulicah z (protitok, contra-flow) nizko omejitvijo hitrosti. Uvesti ga je mogoče tudi na bolj prometnih in hitrejših cestah (z omejitvijo 50 km/h), a s Peter Prinčič primernimi varnimi rešitvami (kolesarski pas, kolesarska steza). Opis primera Ukrep je namenjen spodbujanju vsakdanjega mestnega Na enosmernih cestah se lahko omogoči dvosmerni pro-kolesarjenja po opravkih (in ne športnemu kolesarjenju) v met za kolesarje. Ukrep je popularen, ker ustvari bližnjice mestih in naseljih z mestnim značajem. za kolesarje in je dokazano varen. Tudi v ozkih ulicah, kjer je prometa malo in je upočasnjen – v Sloveniji so to pravi-Dejavniki uspeha in priporočila loma ulice in območja z omejitvijo hitrosti 30 km/h. Pro-Večletne izkušnje različnih mest in držav kažejo vsesplo-titok na enosmernih ulicah je najbolje uvesti v celotnem šno varnost kolesarjenja proti toku. Število nesreč se po naselju oziroma občini, saj postane splošno predvidljivo uvedbi praviloma zmanjša. Večinoma upravljalci cest in stanje in odstrani dvome o posameznih situacijah. Ukrep policija sčasoma opustijo tudi zelo ostre kriterije uvedbe. je izjemno poceni in umirja promet. Vožnja proti toku je varna, saj kolesar in avtomobilist lahko vzpostavita očesni stik in prilagodita svojo vožnjo. Enosmerne ceste se uvaja, ko na ozkih ulicah ni mogoč dvosmeren promet, ko na dvosmernih ulicah primanjkuje Križišča so lahko nevarna zaradi kombinacije treh parkirnih mest, in kadar se na območju organizira eno-razlogov: smeren promet, da prepreči tranzitnemu prometu ubiranje > kolesar ima prednost in prihaja v križišče iz enosmerne 1 bližnjic. Vstop in izstop v območje sta dovoljena le na ulice, a proti toku, enem koncu. Promet se sili na glavne arterije. Enosmerne > pot kolesarja in avta se križata, ulice v naselju bolj prizadenejo kolesarje kot voznike, saj > avtomobilist kolesarju zaradi nevednosti ali nepozor-morajo v obvoze vložiti več energije. Odrinjeni so lahko nosti ne pusti prednosti. na bolj prometne ceste in nevarna križišča. Kolesarji morajo pazljivo načrtovati pot, saj ne morejo po isti nazaj. Vsako križišče naj bo previdno obravnavano, a na splo-Kolesarsko omrežje postane nepovezano, manj privlačno, šno že primerni znaki in označbe vzpostavijo zadostno odvrača od kolesarjenja in spodbuja nezakonito vožnjo objektivno varnost. Sicer se dodajo ukrepi za subjektivno proti toku. varnost. Ključno je, da se avtomobilisti zavedajo pravic kolesarjev in njihove vožnje iz nepričakovane smeri. Var-Kolesarje je zato modro izvzeti iz pravila enosmernega nost se najbolj poveča ob vsesplošni uvedbi dvosmernega prometa, kar je mogoče skoraj vedno, kadar je dovolj prometa za kolesarje po vsem območju naselja ali občine. Slika 1: Izvoz iz enosmerne ulice, Ljubljana (Foto: IPoP) 13 Prometnim znakom se doda ustrezna dopolnilna tabla. Spoznanja Talne označbe so praviloma učinkovitejše od prometnih > Dvosmeren kolesarski promet (oz. “protitok”) na eno-znakov. Sploh na nepreglednih ovinkih. Priporočljivo je smerni cesti je varen. zarisati pomožne kolesarske pasove ( advisory cycle lane) in talne označbe v križiščih. Odstranitev parkiranih vozil > Protitok je najbolje uvesti v celotnem naselju oziro-dramatično poveča vidnost. Pravilo prednosti se nanaša ma občini, saj postane splošno predvidljivo stanje in tudi na kolesarje. Kjer se kolesar vključuje v križišče iz odstrani dvome o posameznih situacijah. enosmerne ceste v nasprotni smeri, so priporočljivi prometni znaki in talne označbe (npr. stop črte) > Ukrep je izjemno poceni in umirja promet. Uvedba dvosmernega prometa za kolesarje v mešanem > Za udobno kolesarjenje je priporočljivo poskrbeti za prometu je mogoča brez težav ob omejitvah hitrosti 30 čim širša kolesarska pasova v obeh smereh vožnje. km/h. V naseljih z omejitvijo nad 30 km/h ali zunaj naselij z omejitvijo več kot 60 km/h je priporočljiv kolesarski pas. Primer: Belgija Kolesarski pas je priporočljiv ob povečanem prometu ne Od leta 2002 morajo cestni upravljavci obvezno omogočiti glede na hitrost. Morda bo zanj potrebno ukiniti pas za dvosmeren tok za kolesarje na cesti s širino vsaj 3 metre parkiranje. Priporočena širina je vsaj 1,5 metra. V praksi in največjo dovoljeno hitrostjo 50 km/h. Poleg tega je je ponekod zožen na 1,2 metra ali celo 0,9 metra na ozkih dvosmerno kolesarjenje dovoljeno, kjer je vsaj 2,6 metra ulicah. prostora in najvišja dovoljena hitrost 50 km/h. Širina 2,6 metra prisili voznike v vožnjo precej pod 30 km/h. Smer-Empirične evalvacije in statistike nesreč z gotovostjo nice Belgijskega nacionalnega inštituta za cestno varnost kažejo, da širina ulice ni ključnega pomena za varnost priporočajo širino 3,5–3,8 metra za primere občasnega kolesarjenja proti toku. Nasprotno, ožje ulice silijo upo-avtobusa ali tovornjaka. Kjer je promet intenziven in kjer rabnike k počasnejši vožnji in povečani pozornosti. Za vozijo avtobusi, priporočajo kolesarske pasove. uvedbo mora biti cestišče široko vsaj 3 metra, ponekod samo 2,6 metra. Mesta z višjimi standardi zahtevajo vsaj Viri: 3,85 metra cestišča za kolesarjenje v mešanem prometu in Priročnik Presto cycling: http://ec.europa.eu/energy/intelligent/projects/en/projects/ vsaj 5 metrov cestišča za uvedbo 1,5 metra kolesarskega presto#lesson pasu proti toku. Pomembno je ustvariti omrežje in priva-Presto priročnik, poglavje o kolesarjenju proti toku: http://www.ruppre-biti nove kolesarje. Potencialna dobrobit je tolikšna, da cht-consult.eu/uploads/tx_rupprecht/05_PRESTO_Infrastructure_Fact_ Sheet_on_Contra-flow_Cycling.pdf je osnovna varnost pomembnejša od udobja kolesarjenja. Statistika sicer kaže, da je ožje cestišče prav tako varno, Belgijske smernice za kolesarske oznake:http://pouvoirslocaux.wallonie. be/jahia/webdav/shared/DIRS/Marq_contresens_cyc.pdf saj upočasnjuje vozila. Slika 2: Dopolnilna tabla za dvosmeren kolesarski promet v enosmerni ulici, Ljubljana (Foto: IPoP) 14 3 6 Slika 3: Dodaten kolesarski simbol opozarja voznike na smer vožnje 4 7 kolesarjev iz enosmerne ulice v križišče (Belgijske smernice: http:// pouvoirslocaux.wallonie.be/jahia/webdav/shared/DIRS/Marq_contresens_cyc.pdf) Slika 4: Talne oznake za pomožen kolesarski pas opozarjajo voznike in pešce na dvosmeren kolesarski promet (Belgijske smernice) Slika 5: Pomožni kolesarski pas (advisory cycle lane), ki na nepreglednem ovinku opozarja voznike na dvosmerni kolesarski promet, Ljubljana (Foto: IPoP) Slika 6: ozka Rimska cesta brez pomožnih kolesarskih pasov, Ljubljana (Foto: IPoP) Slika 7: ozka Rimska cesta s pomožnim kolesarskim pasom, Ljubljana (Foto: IPoP) Slika 8: Kolesarjenje proti toku v širokih enosmernih ulicah po dvosmer-5 8 nih pomožnih kolesarskih pasovih (Foto: Google Street View) 15 mesta, suburbana naselja kolesarjenje Kolesarska cesta ima najdaljšo kolesarsko cesto – 10 km. Kolesarske ceste so v povprečju dolžine 550 metrov. Peter Prinčič Dejavniki uspeha Pogoj za uvedbo kolesarske ceste je majhna frekvenca Opis primera motornih vozil. Na Nizozemskem je to lokalna cesta z Kolesarska cesta (Fahrradstrasse -nem., Fietsstraat -niz., manj kot 500 avtomobili na dan ali 20 avtomobili na uro (v Bicycle boulevard -ang.) je javna cesta, prednostno name-konicah so številke jasno večje). njena kolesarjem. Nanjo smejo tudi druga vozila, a morajo vožnjo prilagajati kolesarjem. Dovoljena je vzporedna Čeprav pravna kategorija kolesarske ceste v Sloveniji vožnja kolesarjev. Za motorna vozila lahko velja bodisi trenutno ne obstaja, jo je možno uvesti s kombinacijo enosmeren bodisi dvosmeren promet. Najvišja dovoljena že obstoječe signalizacije. Kolesarska pot je cesta hitrost je 30 km/h. namenjena izključno kolesarjem. Možno je že obstoječo lokalno cesto razglasiti za kolesarsko pot in z dopolnilno Nemški predpisi pravijo, da pride kolesarska cesta v po-tablo dovoliti motoriziran promet in pojasniti pravila štev, kadar so kolesa prevladujoča oblika prometa ali pa se morebitnega parkiranja. Na taki cesti se morajo vsi pričakuje (oziroma načrtuje), da bo to šele postala. Druge udeleženci prilagajati vožnji koles. Glede na tuje izkušnje oblike so izjemoma dovoljene z dopolnilno tablo. Zato je mora biti cesta izrazito lokalnega značaja. Priporočljivo pred uvedbo ukrepa potrebno upoštevati potrebe preosta-je prilagoditi talne oznake in barvo površine, da se lega prometa in morebitne alternativne obvoze. Otroci na kolesarsko cesto loči od klasične ceste. kolesih mlajši od 8 let, pešci, rolerji in kotalkarji morajo 1 uporabljati pločnik. Kotalkanje in rolanje je dovoljeno, če Kolesarska pot je površina najvišjega nivoja uslug za to sporoča dopolnilna tabla. kolesarje. Poteka neodvisno od ostale cestne mreže in je namenjena izključno kolesarjem (vir 4, 47. člen). Nizozemski predpisi podrobneje predpisujejo obliko Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo talnih površin kolesarske ceste. Denimo smerna pasova označena javna cesta, namenjena kolesarjem (vir 5, 23. se loči s posebnim povoznim pasom, barva pa je rdeča, člen). Na njej je prepovedano parkiranje in ustavljanje ki na Nizozemskem avtomatično pomeni kolesarsko drugih motornih vozil (52. člen). Kolesarji morajo na infrastrukturo. cestah voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to Leta 2014 je bilo v Nemčiji več kot 140 kolesarskih cest. Od omogoča (vir 5, 103. člen). Če je treba zaradi nalaganja ali teh 12 v Hannovru, 16 v Münstru (Westfalen), 17 v Berlinu, razlaganja tovora vozilo ustaviti na kolesarski poti, mora 18 v Kielu, 30 v Essnu in 57 v Münchnu. V Münchnu so kljub imeti voznik za to dovoljenje pristojnega organa lokalne 2 velikemu številu to ponekod le krajši odseki. Mesto Kiel skupnosti (vir 5, 72. člen). 16 Spoznanja in priporočila Prednost takšne ureditve je, da ni potrebno graditi nove kolesarske infrastrukture, temveč se že obstoječo cesto prednostno nameni kolesarjem. To se stori z ustrezno signalizacijo. Na taki cesti je dovoljena vzporedna vožnja kolesarjev, ostala vozila pa se temu prilagajajo. Motorni promet je lahko bodisi dvosmeren bodisi enosmeren. Kaj so pogoji za uspeh? Cesta mora biti lokalnega značaja z zelo nizko frekvenco motornih vozil (pod 500 vozil na dan oziroma približno 20 vozil na uro). Praviloma naj bodo dostop in morebitna parkirna mesta namenjeni le lokalnim prebivalcem. Omejitev hitrosti ne sme presegati 30 km/h. Za pešce mora obstajati primerno širok pločnik. Kolesarska cesta naj bo smiseln del širšega kolesarskega omrežja. Viri Članek o kolesarski cesti, Wikipedia, nemški jezik: https://de.wikipedia. org/wiki/Fahrradstraße Članek o kolesarski cesti, Wikipedia, nizozemski jezik: https:// nl.wikipedia.org/wiki/Fietsstraat 3 Članek »Do not misunderstand the fietstraat«, 12.6.2013, na blogu »As easy as riding a bike« https://aseasyasridingabike.wordpress. com/2013/06/12/dont-misunderstand-the-fietsstraat/ Uradni list RS, št. 91/2005 z dne 14. 10. 2005 3896. Pravilnik o projektiranju cest, Stran 9303. (Uradni list RS, št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008 2345. Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP-1-UPB5), Stran 6021.) Slika 1: Kolesarska cesta, Nizozemska (vir: Wikipedia)Slika 2: Kolesarska cesta z rdečim tlakom in ločilnim sredinskim robnikom, Nizozemska (vir: Wikipedia) Slika 3: Tabla z napisom »avto je gost«, Nizozemska (vir: Wikipedia) 4 Slika 4: Kolesarska cesta, Nemčija (vir: Wikipedia) 17 mesta, suburbana naselja kolesarjenje Zožitev vozišča – ledvičke »Ledvičke« se praviloma uredi z gradbenimi deli in fizičnim premikom robnika pločnika. Podoben (sicer manj trajen) Peter Prinčič učinek je možen tudi brez gradbenih del. Na primer s po-stavitvijo stojal za kolesa in klopi na zadnjih 5 metrov pred zebro. Parkirišče, ki je za »ledvičko« najbližje zebri, je lah-Opis primera ko rezervirano za gibalno ovirane, kar zmanjša verjetnost Pomemben vidik pešačenja je varno in udobno prečkanje stalne uporabe parkirišča in poveča vidni kot vsem udele-ulic. Dober primer varno načrtovanega prehoda za pe- žencem. Tudi če pred zebro ni parkirišč, je zaradi omejeva- šce je izvedba t. i. »ledvičk«. S tem izrazom poimenujemo nja hitrosti v naselju dobro zožiti vozišče, kot kažejo slike. razširitev pločnika pred prehodom za pešce. Ukrep »ledvičk« skrajša pot pešcem, poveča preglednost ceste in Spoznanja zmanjša hitrost vozil čez prehod ter verjetnost trka pešca Gre za zelo uspešno metodo kratkoročnega in dolgoročnega in vozila. umirjanja prometa. Na kratek rok se takoj pokaže učinek umi-ritve motornih vozil zaradi učinka »ozkega grla«. Dolgoročno Dejavniki uspeha pa lahko spodbuja k alternativni rabi parkirnih površin na isti Če so avtomobili parkirani na ulici do zebre, je voznikov ulici – na primer nadomestitev parkirišč z gostinskimi letnimi vidni kot zelo majhen. Če so avtomobili parkirani v vrtovi, otoki za komunalne odpadke, klopmi ali zazelenitvijo. primernem odmiku od prehoda za pešce in kolesarje, se vidni kot poveča, kar lahko poveča varnost najšibkejših v Ukrep »ledvičk« je dobro kombinirati z dvigom vozišča prometu. na nivo pločnika. Pešačenje čez prehod je udobnejše, še posebej za starejše in za gibalno ovirane. Tako ustvarjena Prehod za pešce z ledvičkami zagotavlja večji vidni kot grbina učinkuje kot ležeči policaj. voznika, pri čemer so pešci bistveno bolj v središču, kar učinkuje kot še bolj varen prehod. Možna je tudi ozeleni-Priporočila tev ledvičk in postavitev klopi ali kolesarskih stojal. Poleg Če so na cestišču predvidena parkirna mesta, je v križiščih tega ledvička preprečuje tudi nedovoljeno parkiranje vozil smiselno načrtovati pločnike v obliki ledvičk. Razmik med tik pred ali na zebri. zadnjim parkirnim mestom in prehodom za pešce naj bo vsaj 5 metrov, tudi v primeru dvignjenega prehoda. Pro-Zakon sicer prepoveduje parkiranje vozil na razdalji manj stor na ledvičkah se uporabi za zasaditev zelenja in posta-kot 5 metrov pred prehodom za pešce ali kolesarje. Če so vitev ulične opreme (na primer klopi in stojala za kolesa). na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved označena s predpisano označbo na vozišču. Viri: Območje 5 metrov pred prehodom je najbolje uporabiti za Prometna politika Mestne občine Ljubljana: 1 http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/promet-infrastruktura/ namen, ki ni parkiranje, in je prijeten za pešce. 18 2 4 5 3 Slika 1: Obojestranska zožitev vozišča pred prehodom za pešce – Turjaška ulica, Ljubljana (Foto: Google Street view, 2013) Slika 2: Učinek povečanega vidnega kota voznikov (izsek iz Prometne politike Mestne občine Ljubljana) Slika3: Učinek zmanjšanja hitrosti vozil (kot podloga je uporabljeno gradivo Prometne politike Mestne občine Ljubljana) Slika 4: Križišče Slovenske ceste in Rimske ceste (Ljubljana). Obojestranska zožitev vozišča s premikom robnika, namestitev stojal in komunalne-ga otoka za odpadke. (Foto: IPoP) Slika 5: Učinek ledvičk je možen tudi brez gradbenih del – Tržič (Monfalcone), Italija (Foto: IPoP) 19 Mesta in suburbana naselja pešačenje, kolesarjenje, javni potniški promet Skupni prometni prostor tlakovanje se uporabi različne vzorce in materiale, ki pešce spodbujajo k souporabi ulice in voznikom prepre-Peter Prinčič čujejo visoko hitrost. Na vhodnih in izhodnih delih ulice z ustrezno signalizacijo (območje umirjenega prometa) se nazorno opozori uporabnike o mešani rabi cestišča. Pe-Opis primera šcem in kolesarjem je dovoljeno prosto gibanje po celotni Skupni prometni prostor (shared space) pomeni ukinjanje površini ulice. Ulice se oblikuje tako, da je zagotovljena fizičnih ločitev med prostorom, namenjenim izključno nizka hitrost (tlakovanje, zožitve, vijuganje, ...). Upora-motornemu prometu, in prostorom, namenjenim izključno blja se znak za območje umirjenega prometa, kjer je dolo-pešcem in kolesarjem. Namen take ureditve je spodbujanje čena hitrost 10 km/h. hoje, kolesarjenja, družbenega udejstvovanja, lokalnih poslovnih dejavnosti in hkrati zmanjšanje prometnih Ulica naj bo ustrezno opremljena. Urediti je potrebno nesreč. Pešci in kolesarji imajo tukaj prednost pred prostor za počitek in igro (klopi, mize, igrala), predvsem 1 motornimi vozili in se lahko gibljejo po celotni površini pred vhodi v stanovanja in komercialne stavbe. Dobršen ulice. Počasen avtomobilski promet je za razliko od peš del ulice je dobro nameniti stojalom za kolesa, po možno-con dovoljen. Ureditev skupnega prometnega prostora je sti tudi s streho. Drevesa in zelene površine so obvezen primerna za stanovanjske in trgovske ulice, pomembne za del komunalne opreme. Lahko se spodbuja prebivalce k posamezne četrti in v centru mesta. samoiniciativnim zazelenitvam. Pomembna je pešcem prijazna osvetlitev, ki je nižja in daje občutek varnosti in Skupni prometni prostor spodbuja lokalne prebivalce k intimnosti. dnevni souporabi ulice z možnostjo izvajanja različnih socialnih in storitvenih dejavnosti. Ureditev ulice se po-Parkirni prostori so v razmikih izmenično porazdeljeni 2 dreja potrebam pešcev in kolesarjev. Izgled in oblikovanje po ulici. Parkirna mesta se uredi prednostno za lokalne ulice zagotavlja vožnjo osebnih vozil s hitrostjo pešca. prebivalce na stanovanjskih ulicah, na trgovskih ulicah Oblikovanje uličnega prostora spodbuja lokalne prebivalce pa za dostavo in delno za kratkoročno (najraje plačljivo) k srečevanju, sprehajanju in druženju. S tem se krepi tudi parkiranje obiskovalcev. občutek solastništva in soodgovornosti za vzdrževanje javnega prostora. Lahek dostop pešcev in kolesarjev do Primer takšne ureditve je Slovenska cesta v Ljubljani, kjer lokalnih dejavnosti v posameznih četrtih je pomemben za je prepovedan ves avtomobilski promet (tudi za taksi-razvoj lokalne trgovine, servisov in raznih storitev. je). Izjeme so vozila gostov hotela in dostavna vozila za pešcono v jutranjem času. Tlakovanje je praktično brez Dejavniki uspeha višinskih razlik razen pri avtobusnih postajališčih. Pešci, Celotna širina ulice je na enem nivoju, brez višinskih kolesa, motorji in avtobusi se pogajajo za svoj prostor. 3 razlik med pločnikom, kolesarsko stezo in voziščem. Za 20 Kot skupni prometni prostor je urejena Špica na Prulah > Begenungszone (Švica, Avstrija): “območje srečanja” v Ljubljani. S kamnitimi kockami poenotena površina ne je območje umirjenega prometa, kjer imajo najvišjo dela razlik med voziščem in pločnikom. Samo kamniti prednost pešci, nato kolesarji pred vsemi ostalimi vo-konfini nakazujejo smer vožnje za motorna vozila. zili. Najvišja hitrost je 20 km/h. (Na Dunaju so v takem območju avtomobili dovoljeni, vendar niso dobrodošli. Priporočila Aktivno se jih odvrača s časovno omejitvijo parkiranja Potrebno je razlikovati med sorodnimi ureditvami: na ulici, omejitvijo na lokalni promet in dostavo.) > Cona 30: Območje ulic z omejitvijo hitrosti 30 km/h. Območje za pešce: Viri: Prometna politika Mestne občine Ljubljana > Območje namenjeno pešcem. Kolesarji morajo vožnjo http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/promet-infrastruktura/ prilagoditi pešcem.Območje umirjenega prometa: 4 Wikipedia https://de.wikipedia.org/wiki/Begegnungszonehttps://de.wikipedia. > Območje, kjer se pričakuje igro otrok na ulici. Ome-org/wiki/ jitev hitrosti je 10 km/h. Marsikje so ceste preozke Woonerf https://nl.wikipedia.org/wiki/ za ločitev površin za uporabnike – npr stara vaška in Autoluwte trška jedra ter ozke mestne ulice. Klopi pod ulično svetilko https://de.wikipedia.org/wiki/Shared_Space Jasno označena parkirišča Zakonsko besedilo o »Begegnungszone« v Avstriji > Autoluwte in Woonerf (Nizozemska): Ohranjanje čim Stojala za kolesa http://www.jusline.at/index.php?cpid=fdfdb9555e1b818d0e269bad1130 manj avtomobilov v stanovanjskih območjih (samo 8871&lawid=24&paid=76c Pot motornih vozil lokalni promet). Ni razlik med pločnikom, cesto in Cvetlično korito javnim prostorom za stanovalce, ker ni prostora za Prazno parkirno mesto: prostor za sedenje ali igro ločitev površin za ločene funkcije. Gre za princip Drevo umirjanja hitrosti prometa z ovirami za vozila. Ovire so elementi namenjeni socialni funkciji stanovalcev Ovinkast ozek koridor vozil (širina za intervencijska vozila) – klopi, ulični vrtovi, drevesa, umestitev parkirnih Onemogočanje parkiranja z nizko ograjo površin, torej urbana oprema, in onemogočajo hitro Klop vožnjo. Avtomobili morajo vožnjo prilagoditi šibkej-Slika 1: Begegnungszone na Mariahilferstrasse, Dunaj, Avstrija (Foto: šim uporabnikom. Gugerell, Wikipedia) Drugi elementi: - Odsotnost cestnega robnika Slika 2: Prule, Ljubljana (Foto: IPoP) - dostop vozil samo za lokalne prebivalce > Shared space: Območje brez prometne signalizacije. Slika 3: Slovenska cesta, Ljubljana (Foto: IPoP) - Možnost raznolikega tlakovanja - prostor za igro Računa se na očesno interakcijo vseh uporabnikov Slika 4: Corso del Popolo, Tržič (Monfalcone), Italija (Foto: IPoP) prostora. Slika 4: Skupni prometni prostor v stanovanjskih ulicah (IPoP) 5 21 mesta, suburbana naselja, podeželje, kolesarjenje Pešbus in Bicivlak Peter Prinčič, Marko Peterlin Opis primera Pešbus in Bicivlak sta organizirana oblika spremljanja otrok v šolo. Cilj je otroke in starše spodbuditi za vsakodnevno pot do šole brez osebnega avtomobila. Učenci se v šolo odpravijo v organiziranih skupinah peš ali s kolesom po domišljeno začrtanih poteh preko dogovor-jenih »postaj« in po stalnem urniku. Otroci uživajo v pe- šačenju ali vožnji s svojimi sošolci in v spremstvu odrasle osebe, starši pa niso več obremenjeni z jutranjim razva- žanjem. Bicivlak omogoča, da se legalno v šolo vozijo tudi učenci, ki še nimajo kolesarskega izpita. Aktivnost se je razvila kot odziv na dejstvo, da osnovnošolci ne preživijo več dovolj časa zunaj in v šolo manj prihajajo peš, aktivno in samostojno. Prekomerna teža in majhna fizična aktivnost sta velika problema. Pri tem je treba upoštevati, da na mobilnost otrok vplivajo tako osebnostne in socialne okoliščine v družini, kot tudi prostorske lastnosti soseske ter politika šol in občin. Aktivna pot v šolo je pomembna za zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok, saj zagotavlja minimalno priporo- čeno količino fizične aktivnosti in spodbuja vzgojo o prometni varnosti ter trajnostnem razvoju. Otroci, ki hodijo v šolo peš ali s kolesom, so bolje telesno pripravljeni kot tisti, ki jih vozijo z avtom. Dokazano je, da se taki otroci tudi sicer več gibljejo in med drugim lažje sledijo pouku. 1 22 Analiza dejavnikov za uspešno delovanje Nobena oblika vremena ni ovira. Pešačiti in kolesariti je Praksa je že zelo razširjena v Švici, Italiji, po nekaterih de-možno v vsakem vremenu z ustrezno garderobo in z izprav- želah v Nemčiji in Avstriji, pa tudi v Združenem kraljestvu. nim kolesom. V vsaki državi je sicer konkreten način izvedbe nekoliko drugačen. Ponekod se starši na primer organizirajo sami, Priporočila lokalna organizacija pa poskrbi za označbe in promocijski > Pobuda naj ima aktivno podporo vodstva šole. material. Praviloma akcija traja 2 ali 3 tedne zapored, ponekod pa jo izvajajo tudi celo leto. > S finančnimi sredstvi za materiale (table, jopiči itd.) lahko pomaga tudi občina. V Sloveniji za koordinacijo zaenkrat skrbi Inštitut za po-2 litike prostora, ob podpori Ministrstva za zdravje. Ciljna > Priložnost je v smotrnejši uporabi sredstev za šolske starostna skupina za pešbus so otroci prvih dveh razredov prevoze, ki se jih lahko izkoristi bodisi za financiranje osnovnih šol, lahko pa so udeleženci tudi starejši. Ciljna stalnega spremstva bodisi za fizično preoblikovanje starostna skupina za bicivlak so tudi večji otroci, med 6 ulic v otrokom prijazne in varne poti. in 11 let. V Sloveniji je potrebno otroke spremiti v vrtec ali šolo do 7. leta starosti. Npr. v Švici te omejitve ni in se Viri: otroke spodbuja k čim večji samostojnosti. https://www.facebook.com/zdravsolar/ http://zdravsolar.si/ Starši se lahko seveda organizirajo tudi sami in se izme-njujejo pri jutranjem spremstvu. Tako jim ostane več pro-stega časa. Izkušnja pilotnih projektov v Sloveniji kaže, da mora imeti aktivnost podporo vodstva osnovne šole. 3 Spoznanja Najlažje je organizirati pešbus, bicivlak pa je za otroke najbolj zanimiv in privlačen. Izziv je zagotoviti stalno spremstvo, predvsem za bicivlak. Saj zakon zahteva enega spremljevalca na kolesu za dva mlada kolesarja brez kolesarskega izpita. Vprašanja glede odgovornosti spremljevalcev deloma rešujejo podpisane izjave staršev, spremljevalcev in otrok Slika 1: Bicivlak (Foto: IPoP) o odgovornem vedenju. Zelo pomembna je komunikacija Slika 2: Pešbus (Foto: Društvo Focus) med šolo, starši in spremljevalci. 4 Slika 3: Karta rdeče proge bicivlaka in rumene ter modre proge pešbusa 23 Podeželje Marjeta Benčina, Katarina Otrin 24 Mobilnost na podeželju je v Sloveniji izrazito vezana na lahko peljejo tudi drugi potniki. V tujini (npr. v Švici) po-pa naselje ponovno povežemo in dvignemo kakovost biva-osebna vozila. Razlog za to je prometna politika, ki je znamo primere, ko lahko po vaseh domačine pobere tudi nja lokalnega prebivalstva. desetletja zanemarjala javni prevoz in se po drugi strani poštar. Prevoz na klic je najbližja alternativa klasičnemu usmerila v gradnjo (avto)cest, s tem pa prepuščala orga-javnemu prevozu, saj poteka po ustaljenih linijah, vendar Ukrepi na poti k trajnostni mobilnosti so na slovenskem nizacijo prevoza posameznikom. Organizacijo javnega s to razliko, da gre vozilo na pot zgolj, če ga pravočasno podeželju nujni, potrebno bi jih bilo začeti izvajati takoj. prevoza dodatno otežuje razpršena poselitev, ki jo je obvestimo, da potrebujemo prevoz. Običajno se izvaja tudi Osebni avto ne bi smel biti prva izbira in rešitev prebi-omogočala zgrešena prostorska politika. Posledici sta vi-z manjšimi vozili (npr. minibusi ali kombiji), kar pomeni valcev ruralnih območij, temveč izhod v sili. Alternative soka stopnja motorizacije na eni strani ter visoka stopnja nižje obratovalne stroške v primerjavi s klasičnim javnim obstajajo, potrebno jih je le prenesti v naše okolje. Tako mobilnostne revščine na drugi. Občani, ki ne posedujejo prevozom. Poznamo še vaške taksije in razne prostovolj-bomo poskrbeli za vse prebivalce, predvsem pa za najšib-avtomobila, ga nočejo ali ne morejo voziti, so odvisni od sko organizirane oblike prevoza (Zavod Sopotniki na Kra-kejše skupine. pomoči in dobre volje sosedov in sorodnikov, tako imajo su, Prostofer). otežen dostop do storitev ter najnujnejših opravkov v lokalnih središčih. Najbolj priljubljena oblika javnega prevoza ostaja železnica. Nekateri dolinski deli podeželja so oziroma so Predvsem zaradi razpršene poselitve in navajenosti ljudi bili povezani z železnico, katere potencial pa ni izkori-na vožnjo z osebnim avtomobilom je organizacija ‘kla- ščen. Prevoz z vlakom ni zanimiv zgolj za lokalno prebi-sičnega’ javnega prevoza otežena. S sodobnim načinom valstvo temveč tudi za turiste. Obnova železnice lahko življenja se veča potreba po mobilnosti, skladno s tem ogromno pripomore k razvoju regije (veliko več kot nova pa se razvijajo novi sistemi organizacije prevoza, ki jih je cesta), v kolikor je ta obnovljena na način, ki ustreza so-smiselno uvesti tudi na podeželju. Ena od vse bolj prilju-dobnim potrebam po mobilnosti in storitvah. Dokaz za to bljenih oblik je sopotništvo, ko se več ljudi pelje skupaj z je npr. obnova železniške proge Merano–Malles pri Bolza-enim avtomobilom. S tem se zmanjša število vozil na cesti, nu, ki jo predstavljamo v nadaljevanju poglavja. kar pripomore k večji pretočnosti, manjši onesnaženosti zraka z izpusti in manjši potrebi po parkirnih mestih. V vse Podeželje ni zapostavljeno zgolj s pomanjkanjem alter-bolj virtualni dobi in individualnem načinu življenja pa ni nativ osebnemu prevozu, ampak tudi z infrastrukturnega zanemarljiv niti socialni vidik, saj takšna oblika prevoza vidika. Kraji, skozi katere vodijo lokalne in regionalne spodbuja druženje in medosebno komunikacijo. Predsta-cestne povezave, so v večini primerov brez ustrezne in-vlja alternativo individualni uporabi avtomobila, premika-frastrukture za pešce in kolesarje, zaradi česar sta hoja nje pa olajša tudi osebam, ki ne posedujejo avtomobila. ali kolesarjenje znotraj naselja neprijetna in nevarna, to pa dodatno spodbuja uporabo avtomobila. V tem po-Alternativo klasični organizaciji javnega prevoza predsta-glavju predstavljamo primere ukrepov, kako z manjšimi vlja organizacija prevoza ‘na klic’ ter združevanje poseb-infrastrukturnimi posegi zmanjšamo hitrosti vozil znotraj nih linijskih prevozov z rednimi linijskimi prevozi. V praksi naselja in ustvarimo pogoje za hojo in kolesarjenje, s tem to pomeni, da se npr. s šolskim ali delavskim avtobusom 25 podeželje javni potniški promet, podeželje, turistični kraji, turizem Železniška proga Merano–Malles prevoz kolesa na vseh vlakih, izposoja kolesa za cel dan, ki ga lahko potniki vrnejo na drugi lokaciji, model kolesa pa v dolini Vinschgau na Južnem je mogoče tekom dneva tudi zamenjati. Tirolskem (Vinschgaubahn) Katarina Otrin Pred otvoritvijo prenovljene proge so avtobusni prevozni-ki v dolini prepeljali milijon potnikov na leto. Po otvoritvi proge so večino regionalnih avtobusnih prog v dolini uki-Opis primera nili, prebivalcem pa prvih 6 mesecev omogočili brezplačen V dolini Vinschgau na Južnem Tirolskem so uspešno oživili prevoz z novimi, udobnimi vlaki. Leta 2009 so na progi opuščeno lokalno železniško progo Merano–Malles. Idejni zabeležili že 2,7 milijona potnikov. 1 oče in gonilna sila projekta je Helmut Moroder iz integri-ranega lokalnega javnega transportnega podjetja SAD Dejavniki uspeha - trasporto locale. Proga je bila v 90-ih letih 20. stoletja Glavni dejavnik uspeha je bil v osnovi eden: ta, da so zgra-opuščena, leta 2005 pa so jo ponovno oživili. Po prvotnem dili železnico, ki je všečna, ki dobro deluje, je zanesljiva, predlogu naj bi jo s 40 milijoni evrov za silo obnovili, kar točna in s katero je prijetno potovati, kot pravi Helmut ne bi omogočilo krajših potovalnih časov in boljših stori-Moroder, začetnik projekta. Dobro zgrajena železnica bo tev. Vendar so strokovnjaki prepričali odločevalce, da je vedno delovala. Čeprav je železnica star prevozni sistem, potrebno narediti zanesljivo, kakovostno in varno progo, vlak ostaja najbolj priljubljena oblika potovanja. ki bo imela nizke operativne stroške. Na koncu je prenova stala 130 milijonov evrov. Vse postaje imajo enak nivo Kot je danes večinoma praksa, je storitev železniškega perona in tal v vagonu, kar omogoča enostaven vstop za prevoza razdeljena na dva dela: 2 vse, tudi za kolesarje in gibalno ovirane. Ker kolesa zavze- > upravljanje infrastrukture, kar opravlja STA - Strutture majo dragocen prostor na zelo zasedenih vlakih, posku-Trasporto Alto Adige SpA, podjetje avtonomne pokra- šajo z nudenjem brezplačnih parkirnih mest za kolesa v jine Bolzano, katerega naloga je izgradnja in upravlja-varovanih kolesarnicah lokalne prebivalce usmeriti k rabi nje infrastrukture za javni prevoz in dveh koles: prvega kolesa od doma do vstopne postaje in > upravljanje storitev prevoza, za katero skrbi SAD - drugega od izhodne postaje do cilja. Prevoz z železnico pa Trasporto locale SpA, privatno podjetje, ki izvaja tako je zelo popularen tudi med turisti – kolesarji, ki jim je na železniške kot cestne javne prevoze. voljo dnevna karta za kolo. Ker v turistični sezoni zaradi rastočega povpraševanja na vlakih ni bilo dovolj zmoglji-Pogovori o tem, ali bi jo po ukinitvi leta 1991 spet odprli, vosti za prevoz vseh koles, so pred kratkim uvedli novost so trajali 8 let. Zasluge gredo manjši skupini idealistov – možnost oddaje kolesa ob vstopu na železniško postajo. in okoljevarstvenikov, ki se niso prenehali boriti, dokler Železnica pa do izstopne postaje kolo dostavi s kombijem. železnice niso obnovili. Leta 1999 so se lokalne oblasti 3 Na voljo je tudi dnevna karta za kolo in vlak, brezplačen 26 odločile za ponovno vzpostavitev povezave in odobrile > Za zagon takega projekta je dobro imeti ekipo z ja-potrebna finančna sredstva. snimi idejami, ki ne dopušča, da nanjo vsakodnevno vplivajo nove ideje. Železniška proga je v lasti avtonomne pokrajine Bolzano, ki je financirala vsa obnovitvena dela, danes pa zagota- > Ekonomičnosti železnice ne gre vrednotiti zgolj na vlja sredstva za njeno upravljanje. Zavedati se moramo, podlagi števila prepeljanih potnikov in prihodkov da se s prodajo vozovnic pokrije zgolj 30 % stroškov od prodanih vozovnic. Ekonomska vrednost je veliko upravljanja. širša, ovrednotiti moramo posredne in neposredne učinke na regijo, kateri služi. Spoznanja 4 Viri Kaj je potrebno s tehničnega vidika? Javni potniški promet na Južnem Tirolskem, https://www.sad.it/it infor@sad.it > Najprej je treba opraviti analizo potreb, oblikovati http://www.borovnica.si/datoteke/5087Moroder___Borovnica__Vin-vozni red, šele nato infrastrukturo. schgerbahn_CIVINETinschgerbahn_CIVINET.pdf > Pri odpravi napak lahko pomaga sodobna tehnologija. Seminar Vlak in kolo Borovnica, 11.5.2016, http://civinet-slohr.eu/wp- > Pomembno je, da so vozni redi sinhronizirani. -content/uploads/2016/05/Seminar-Vlak-in-Kolo-_Borovnica.pdf > Primerna začetna investicija bo zmanjšala kasnejše Intervju s Helmutom Morodorjem, SAD - trasporto locale. stroške vzdrževanja. Kaj je potrebno s političnega vidika? > Imeti podporo javnosti. > Imeti podporo gospodarskega sektorja (npr. ponudnikov turističnih storitev) 5 > Imeti politično vizijo za nadaljnjih 20 let. > Inženirji: pozitivne rezultate projekta je potrebno izpostaviti tik pred naslednjimi volitvami. Slika 1: Prenova postaje na železniški progi Merano–Malles Priporočila (foto: Helmut Moroder). > Lokalne oblasti se ne smejo ustrašiti železniških pro-Slika 2: Intermodalna postajališča: enostavna zamenjava potovalnega načina ob železniški progi Merano–Malles (foto: Helmut Moroder). jektov na lokalni ravni: ni nujno, da je projekt realizi-Slika 3: Enostavno vstopanje in izstopanje iz vlaka tako za invalide kot ran s strani državnih železnic, ravno nasprotno, včasih kolesarje; proga Merano–Malles (foto: Helmut Moroder). je bolje, da to prevzamejo drugi, saj vložijo več strasti Slika 5 (graf): Naraščanje števila potnikov (vir: Helmut Moroder, SAD - in so bolj inovativni. trasporto locale). 27 podeželje, razpršena poselitev, suburbana naselja Javni potniški promet, podeželje, šolski prevozi Združevanje linij rednega in šolskega srednjo šolo ipd.) in pozno zvečer (pomembno na primer za dijake in študente za vračanje domov s študijskih obve-avtobusnega prevoza v Grosupljem znosti), ki brez združitve prevozov zaradi nerentabilnosti Katarina Otrin ne bi bili izvedljivi. Dejavniki uspeha Opis primera Sistem se v osnovi prilagaja potrebam osnovnošolcev Z združevanjem avtobusnih prevozov je občina Grosu-in hkrati obstoječemu sistemu javnih prevozov. Logika plje začela že v šolskem letu 2012/2013. Združevanje sistema je, da se z združevanjem prevozov in z dobrim avtobusnih prevozov je uvedeno na sedmih linijah: Poli-medsebojnim sodelovanjem vseh deležnikov tega sistema ca–Grosuplje, Št. Jurij–Grosuplje, Sp. Slivnica–Grosuplje, zagotovi tako optimalne prevoze osnovnošolskih otrok, Luče–Grosuplje, Ilova gora–Grosuplje, Gatina–Grosuplje hkrati pa tudi javni prevoz drugim uporabnikom. Študen-in Brezje–Grosuplje. tom, dijakom in drugim uporabnikom se z usklajevanjem voznih redov z drugimi linijami, na primer 3G ali z voznim Pobudnik za združitev avtobusnih prevozov je bil župan redom vlakov omogoči, da imajo dobre povezave od svo-Občine Grosuplje, dr. Peter Verlič. K tej pobudi ga je vodil jega bivališča v oddaljenih vaseh do Grosuplja, kjer zaradi osnovni motiv, da omogoči prevoz z javnim potniškim pro-medsebojnega usklajevanja voznih redov v ustreznem metom hkrati osnovnošolcem in ostalim občanom, upo- času oziroma s krajšimi postanki nadaljujejo pot v kraj rabnikom javnega prevoza. Z združitvijo prevozov namreč šolanja. dobijo možnost prevoza tudi občani iz oddaljenih krajev občine, ki nimajo možnosti osebnega prevoza, predvsem Integracija šolskih in rednih linijskih prevozov se lahko 1 pa tudi dijaki in študentje, ki bi jih v nasprotnih primerih izvede na dva načina: morali iz oddaljenih vasi na avtobusno ali železniško postajo v Grosupljem voziti starši. 1. Šolarji se vozijo s posebnim linijskim prevozom, Ministrstvo za infrastrukturo (Direktorat za promet) pa izda Rezultati združitve prevozov so zelo pozitivni, saj je to dovoljenje, da se lahko s to linijo vozijo tudi drugi potniki. omogočilo vzpostavitev več dodatnih terminov prevozov V tem primeru velja 54. zakonski člen (ZPCP-2). Slabost te na posamezni liniji, prilagojenih tako potrebam šolarjev rešitve je, da ti prevozi nimajo statusa rednih linij, zato kot tudi potrebam dijakov, študentov in drugih uporabni-niso v voznorednih iskalnikih, poleg tega pa lahko tudi kov javnih prevozov. brez obvestila odpadejo ali se spremeni vozni red, če imajo v šoli kake posebne dejavnosti. Tako šole kot tudi občani so ukrep sprejeli s pozitivnimi odzivi, saj jim omogoča dodatne termine prevozov: na 2. Prevoznik po dogovoru z občino in Ministrstvom za Slika 1: Otvoritev avtobusne linije (foto: Občina Grosuplje). primer zgodaj zjutraj (prevoz na delo, prevoz dijakov v infrastrukturo registrira šolske prevoze kot redno linijo. 28 Viri V tem primeru je linija vnešena v voznoredne iskalnike, prevoznik pa jo mora izvajati vsak šolski dan po objavlje-Občina Grosuplje: http://grosuplje.si/ nem voznem redu. Slaba plat takšne rešitve je, da šolam Občina Grosuplje: http://www.grosuplje.si/linija-3g.html onemogoča spreminjanje šolskih prevozov (npr. na športni Spremembe linij, Ljubljanski potniški promet: http://www.lpp.si/sites/ dan). Ta praksa je na primer uveljavljena v nekaterih ob-default/files/lpp_si/aktualno/datoteke/szj_lpp_-_spremembe_li-nij_september_2013zv.pdf činah Ljubljanske urbane regije, v sodelovanju z Ljubljan-Spremembe linij, Ljubljanski potniški promet: http://www.lpp.si/ skim potniškim prometom (Grosuplje, Škofljica, Polhov javni-prevoz/spremembe-linij-lpp-september-2013 Gradec, Ivančna gorica, Vrhnika …) in v občini Koper. Občina Grosuplje: http://www.grosuplje.si/novice/promocijska-vonja-s- -plinskim-avtobusom-do-spodnje-slivnice-kocjana-lu-in-do-police.html Žal Ministrstvo za infrastrukturo ne vodi natančne Avrigo bo šolarje vozil ceneje, torek, 28. oktober 2014, Primorske novice: 2 evidence občin in šol, ki uveljavljajo eno ali drugo prakso http://www.primorske.si/Novice/Srednja/Avrigo-bo-solarje-vozil-cene-jeIntervju z Občino Grosuplje združevanja posebnih in rednih linij. Intervju z dr. Matejem Gabrovcem, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Spoznanja Izkušnja Občine Grosuplje z združevanjem prevozov je bila za njih zelo poučna. Spoznali so, da se kljub začetnim te- žavam (zapleti z vzpostavljanjem dodatnih postajališč) in nejasnostim, lahko z vztrajnostjo, predvsem pa z dobrim namenom in dobrim sodelovanjem vseh akterjev doseže odlično rešitev. Priporočila Priporočila občini, ki bi želela uvesti združitev avtobusnih prevozov: > najprej je potrebno identificirati povpraševanje po javnem prevozu, > občine naj k sodelovanju povabijo vse skupine uporabnikov javnega prevoza in z njimi vzpostavijo konstruk-tiven dialog, > po vzpostavitvi združitve avtobusnih prevozov naj vzpostavijo kontrolo izvedbe. Slika 2: Ozaveščanje o pomenu JPP naj se prične pri najmlajših (foto: Občina Grosuplje). 29 podeželje, razpršena poselitev upravljanje povpraševanja, sopotništvo, mobilnost starejših Brezplačni prevozi za starejše Zavod se financira s prispevki posameznikov, podjetij in potnikov. Trenutno je v zavodu preko javnih del zaposlena ena – Zavod Sopotniki oseba, ki koordinira prostovoljce in usklajuje vožnje. Njena Marjeta Benčina naloga pa je tudi iskanje finančnih sredstev, ki bi zagotovile nemoteno koordinacijo in pokrile tekoče stroške organizacije. Dogovarjajo se z lokalnimi občinami, da bi razpise pripra-Opis primera vile na način, da se lahko nanje prijavljajo tudi zavodi. Dobro Zavod Sopotniki so ustanovili mladi iz Obalno-kraške sodelujejo tudi z lokalnimi organizacijami, npr. Zavodom regije v letu 2014 z namenom pomagati izoliranim in osa-dobra pot, zavodom za kulturo in sonaravno delovanje. mljenim starostnikom z ruralnih območij pri vključevanju v aktivno družbeno življenje ter spodbujati medgeneracij-Storitev je zanimiva predvsem z vidika individualne obrav-sko sodelovanje. Oddaljenost krajev od mestnih središč, nave in močne povezanosti med prostovoljci in uporabniki. demografska ogroženost, neučinkovit in pomanjkljiv javni Ne koristi le starejšim občanom, temveč aktivira tudi mlade, potniški promet so bili še dodatni razlogi za ustanovitev promovira prostovoljstvo in aktivno državljanstvo, spodbuja zavoda. Prostovoljci brezplačno prevažajo starejše po ob-medgeneracijsko povezovanje v lokalni skupnosti ter marsi- činah Hrpelje-Kozina, Divača in Sežana, na voljo imajo en komu odpre nove poti, na primer pri iskanju zaposlitve. avtomobil, storitev je na voljo vse dni razen ob nedeljah. Prednost imajo potniki, ki potrebujejo zdravniško oskrbo. Prevoze na klic ureja tudi pobuda Prostofer, ki ga vodi Mreža Matija in prav tako temelji na prostovoljnih šofer-Občan en teden pred potrebo po prevozu kontaktira za-jih. Mreža zbira povpraševanje za celotno Slovenijo, naj-vod na telefonsko številko 031 831 030 ali preko e-pošte bolj poznan pa je primer iz Radelj ob Dravi, kjer je občina 1 info@sopotniki.org. V centrali poiščejo prostovoljca, ki zagotovila tudi električno vozilo. Prostofer je skovanka iz ima takrat čas, in mu posredujejo vse potrebne informaci-besed ’’prostovoljec’’ in ’’šofer’’. je glede lokacije, dolžine in trajanja prevoza. Prostovoljec pobere potnika na dogovorjenem mestu. Če mu ta plača, Dejavniki uspeha mora podpisati obrazec o donaciji. > Ključno je poudarjanje prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskih odnosov. V letu 2016 imajo 110 rednih uporabnikov, sodeluje 23 prostovoljcev. V letu 2015 so opravili 1780 prostovoljskih > Storitev prinaša obojestranske koristi, tako prosto-ur, 5000 km na mesec, 3–5 voženj na dan. Skoraj tretjina voljcem kot uporabnikom. Razbremenjuje pa tudi uporabnikov je stalnih, vozijo pa jih do trgovine in nazaj, k občino in državo, ki ne zagotavljata učinkovitega zdravniku ali k frizerju. javnega prevoza. 2 30 > Primer je lokalno vpet na območju Obalno-kraške regije, se povezuje z občinami Hrpelje Kozina, Sežana, Divača. Občine bi lahko zagotovile več finančnih sredstev, že samo s prilagoditvijo razpisov. > Dejavnik uspeha je tudi dobro sodelovanje z institucijami. Zavod Sopotniki sodeluje tudi s Centrom za socialno delo Sežana, od koder jih večkrat pokličejo za storitev za socialno ogrožene starejše. 3 Spoznanja Prepričani so, da se s podobnimi težavami soočajo še mar-Viri sikje. V naslednjih mesecih ustanavljajo novo enoto. S svo-Tudi v Brkinih brezplačni prevozi za starejše, RTV Slovenija, 9.1.2016, jo vizijo, izkušnjami in koordinacijo želijo, da zaživijo nove http://www.rtvslo.si/moja-generacija/novice/slovenija/ enote Sopotnikov. Želijo si sodelovanja in podpore občin tudi-v-brkinih-brezplacni-prevozi-za-starejse/383008 ter širšega lokalnega okolja, ki prepoznajo takšne iniciati-Darja Pograjc, Zmanjšana mobilnost vodi v družbeno osamljenost, RTV Slovenija, 10.11.2015, http://radioprvi.rtvslo.si/2015/11/ ve kot družbeno in okoljsko koristne. dobra-dela-25/ Zavod za medgeneracijsko solidarnost, http://www.sopotniki.org/, Potrebno je več povezovanja z občinami, ki lahko zagotovi-info@sopotniki.org jo sistemsko financiranje. Navsezadnje storitev rešuje pro-Prostofer, http://www.prostofer.si/, info@cd-matija.si blem mobilnosti za ranljive občane, za kar bi sicer morale Članek o Prostoferju na spletni strani Občine Radlje ob Dravi, poskrbeti javne službe. http://www.obcina-radlje.si/prostofer, http://www.radlje.si/doc2/novice/Novicke_Obcine_Radlje_ob_Dravi_st_45_2014.pdf Za zagotovitev dolgoročnega delovanja in razvoja si bo Prostofer namesto javnega prevoza, februar 2015, http://www.vzaje-mnost.si/clanek/171917/prostofer-namesto-javnega-prevoza/ zavod moral zagotoviti financiranje iz evropskih virov. Za še boljšo storitev bi morali ponudbo razširiti z novimi enotami v občinah z razpršeno ruralno poselitvijo in izboljšati vozni park, na primer z električnimi vozili. Priporočila Slika 1: Prostovoljci na Sopotniških poteh (Foto: Pika Ciuha). Občine bi morale zagotoviti večjo podporo takšnim pro-stovoljnim pobudam, ki imajo veliko pozitivnih učinkov za Slika 2: Sopotniki (Foto: Jošt Hobič). občino. Slika 3: Sopotniki na Artvižah (Foto Jošt Hobič). 31 podeželje, razpršena poselitev Podeželje, infrastruktura1) Hitrostni otok hočemo doseči zmanjšanje hitrosti, zadošča širina vozišča med 6 metri in 6,5 metra, z zožitvijo vozišča pa se pridobijo Katarina Otrin, Peter Prinčič tudi nove površine, ki se jih lahko nameni pešcem in kolesarjem. Zožitve vozišča lahko delamo s strani ali na sredini. Opis primera Pri določanju najmanjše širine vozišča moramo upoštevati Ukrep umirjanja prometa so s hitrostnim otokom in zožitvi-vozne hitrosti in različne primere srečevanja. jo ceste skozi naselje uvedli v Retečah v občini Škofja Loka. Zaradi visokih hitrosti in manjše varnosti je bila ta lokacija Dejavniki uspeha umeščena na seznam črnih točk Direkcije Republike Slove-Hitrostni otok ali kateri drug ukrep zožitve vozišča lahko nije za infrastrukturo, zato so bili primorani poiskati reši-uvedemo na lokalni ali regionalni cesti pri vstopu v nase-tev, kako to črno točko odpraviti. Odločili so se za izgradnjo lje, kadar omejujemo hitrost na ali pod 50 km/h, pri tem hitrostnega otoka pri vstopu v naselje, vozišče skozi naselje pa moramo zožitev obvezno ustrezno osvetliti in opremiti pa zožili z izgradnjo pločnika in ureditvijo kolesarske ste-s prometno signalizacijo. ze. Pri hitrostnem otoku gre za zožitev vozišča z zeleno površino ali drugo oviro sredi vozišča oziroma med obema Za hitrostni otok ali kateri drug ukrep zožitve vozišča se je 1 pasovoma, ki voznika prisili, da zmanjša hitrost. Za večji smotrno odločiti, če želimo spremeniti navade voznikov in učinek hitrostnega otoka so dodali še prikazovalnik hitrosti izboljšati bivalne pogoje. Cilji tovrstnih ukrepov so zmanj-in varovalno ograjo. Hitrosti v naselju so se po uvedbi teh šanje hitrosti in gostote prometa, zmanjšanje števila ukrepov bistveno zmanjšale. Lokalno prebivalstvo ukrepe prometnih nesreč in njihovih posledic ter omejitev vplivov sprejema pozitivno, saj je bila zaradi gostega prometa in vi-na okolje. Istočasno želimo s temi ukrepi povečati prostor sokih hitrosti kakovost bivanja v naselju močno zmanjšana. za pešce in kolesarje ter zelene površine za igro otrok in uporabo javnih prevoznih sredstev. Ukrep zožitve vozišča se počasi uveljavlja tudi v slovenskem prostoru. Drugi primeri tega ukrepa so Dolnja Pre-Spoznanja kopa (Občina Kostanjevica na Krki), Kranjska Gora, Cerklje Prednost takšne ureditve je, da z manjšim infrastruk-ob Krki (Občina Brežice) in Deskle (Občina Kanal ob Soči). turnim posegom dosežemo velik učinek. Ukrep mora biti premišljeno umeščen v prostor, ustrezno projektantsko Zožitev vozišča je učinkovit ukrep za zmanjšanje hitrosti zasnovan, pri čemer je estetska izvedba dodana vrednost. vozil na območju vstopa v naselje. Obstaja več načinov Pri projektiranju ne smemo pozabiti na infrastrukturo za umirjanja prometa: Najbolj pogosto izvedena ukrepa sta ostale udeležence v prometu, kot so pešci in kolesarji, izgradnja hitrostnih otokov in izvedba umetnih zavojev ter vzpostaviti dobro sodelovanje z javnostjo in Direkcijo oziroma zamikov osi cestišča (npr. šikane). Širina vozišča Republike Slovenije za infrastrukturo. ima velik vpliv na hitrost vožnje. Vozne hitrosti se z zožitvi-2 jo vozišča zmanjšajo, z razširitvijo vozišča pa povečajo. Če 32 Priporočila Kadar gre za državno cesto, je potrebno tesno sodelovanje z Direkcijo RS za infrastrukturo. Država ukrep financira zgolj, če gre za črno točko. Sofinanciranje s strani drža-ve je mogoče tudi, če lokacija ni na seznamu črnih točk, vendar ga je zelo težko pridobiti. V tem primeru je treba argumentirati, da gre za preventivni ukrep, s katerim se preprečuje nastanek nove črne točke. Občina mora pri načrtovanju tesno sodelovati z lokalnim prebivalstvom ter po potrebi odkupiti potrebna zemljišča. Viri Stanek, Janko. 2007. Umirjanje prometa v naselju. Diplomsko delo. Višja strokovna šola B&B. http://www.bb.si/doc/diplome/Stanek_Janko- -Umirjanje_prometa_v_naseljih.pdf 3 5 Priročnik za vključujoče načrtovanje in promocijo kolesarstva : gradiva za krepitev zmogljivosti za usposabljanja multiplikatorjev v okviru projekta mobile 2020 / [prevod in priredba slovenske izdaje Andrej Klemenc, Klemen Gostič, Polona Andrejčič Mušič]. - Ljubljana : Regionalni center za okolje, 2014 http://www.mobile2020.eu/fileadmin/files_si/downloads/ Mobile_prirocnik_small_01.pdf Gradišek, Mateja. 2008. Ukrepi za umirjanje prometa. Diplomsko delo. https://dk.um.si/Dokument.php?id=6989 Pušnik, Borut. 2006. Metodologija ukrepov za umirjanje prometa. Diplomsko delo. http://drugg.fgg.uni-lj.si/574/1/GRU_2908_Pusnik.pdf Slika 1: Hitrostni otok pri vstopu v naselje, Reteče (Foto: Katja Košir) Slika 2: Šikana, Klein Neusidl, Avstrija. Šikana je horizontalni zamik osi vozišča. Uporabi se v primeru, ko želimo zagotoviti zmanjšanje hitrosti motornih vozil, saj voznike prisili k zmanjšanju hitrosti, da lahko obvozijo šikano. (Foto: Blaž Lokar) Slika 3: Klein Neusidl, Avstrija. (Foto: Blaž Lokar) Slika 4: Optična zožitev vozišča, Klein Neusidl, Avstrija. (Foto: Blaž Lokar) Slika 5: Optična zožitev vozišča z odsotno sredinsko črto, Klein Neusidl, Avstrija. (Foto: Blaž Lokar) 4 6 Slika 6: Optična zožitev vozišča, Klein Neusidl, Avstrija. (Foto: Blaž Lokar) 33 podeželje, razpršena poselitev, suburbana naselja Podeželje, infrastruktura Načela za urejanje infrastrukture 2. Neposrednost Neposrednost oziroma čim manj obvoznih povezav v omrež- za pešce in kolesarje ju kolesarskih in peš povezav se nanaša bodisi na razdalje Katarina Otrin, Peter Prinčič bodisi na čas, ki ga nekdo potrebuje od starta do cilja. 3. Varnost (Smernice za večjo varnost pešcev in Opis primera kolesarjev): Veliko naselij, skozi katera potekajo regionalne ceste, so > Izogibanje se prometnim konfliktom v križiščih. Na brez osnovne infrastrukture, ki bi zagotavljala varno hojo gosto naseljenih območjih teorija priporoča rešitve in kolesarjenje, kar prebivalcem onemogoča varno gibanje kot so podvozi, nadvozi in mostovi, vendar so to brez avtomobila. Posebej problematični so deli naselij ob tehnično zahtevne in drage rešitve. V praksi se zato regionalnih cestah, kjer je promet gostejši in so hitrosti uporabljajo predvsem semaforji in ukrepi za umirjanje večje, zato je tam toliko bolj pomembno zagotoviti pri-prometa. merno infrastrukturo za pešce in kolesarje. Pešačenje in kolesarjenje imata ogromen potencial za prispevanje k > Ločitev različnih uporabnikov cest, če so razlike v učinkovitemu, trajnostnemu in bolj zdravemu prometne-hitrosti kolesarskega in motoriziranega prometa pre-mu sistemu, k večji varnosti in višji kakovosti bivanja v velike. Osnovno priporočilo je ločevanje kolesarjev od naselju. motoriziranega prometa povsod tam, kjer ta presega hitrost 50 km/h, v praksi pa priporočamo, da je ta Dejavniki uspeha meja 30 km/h. Da bi zagotovili okolje, ki kot način premikanja vključuje 1 pešačenje in kolesarjenje, je pomembno izpolniti nekaj > Omejitev hitrosti na zelo konfliktnih mestih. Kadar zahtev, ki jih moramo imeti stalno pred očmi. Bistvenih je ločevanje različnih prometnih načinov ni mogoče, je pet osnovnih zahtev (Priročnik za vključujoče načrtovanje treba zmanjšati razliko v hitrosti. Največja priporoče-in promocijo kolesarstva): na hitrost pri mešanem prometu je 50 km/h, vendar je bolj priporočljivo, da ta znaša 30 km/h ali manj. 1. Povezanost Najbolj osnovna zahteva za omrežje kolesarskih povezav > Zagotoviti prepoznavno kategorizacijo prometnih in tudi peš povezav je njihova povezanost. To pomeni, da površin. lahko vsak doseže želeni cilj peš ali s kolesom. 4. Udobje Udobna hoja je čim bolj neposredna hoja do cilja, brez ovinkov do zebre in nepotrebnega čakanja ob semaforjih, Slika 1: Primer pravilnega projektiranja – pločnik ostaja na isti ravnini, klančino ima avtomobil, Klein Neusidl, Avstrija. (Foto: Blaž Lokar) brez višinskih razlik v profilu ceste. Za premagovanje 34 večjih višinskih razlik naj bo poleg stopnic na voljo tudi Priporočila udobna klančina. Kadar gre za državno cesto, je potrebno tesno sodelovanje z Direkcijo RS za infrastrukturo. Če država ne zagotovi Pri udobju kolesarjenja gre za omogočanje radostne, te-finančnih sredstev, naj infrastrukturo financira občina, koče in sproščene izkušnje kolesarjenja. Treba je kar se da saj koristi takšnega ukrepa odtehtajo finančen vložek. zmanjšati telesni in psihični napor. Za tekočo vožnjo se je Občina mora pri načrtovanju tesno sodelovati z lokalnim potrebno izogniti pogostim ustavljanjem, saj so stresna, prebivalstvom ter po potrebi odkupiti potrebna zemljišča. ponovna speljevanja pa precej naporna. Pozorni moramo biti tudi na to, da je infrastruktura dobro zgrajena in vzdrževana. Odpraviti moramo luknje, pesek na površini Viri Priročnik za vključujoče načrtovanje in promocijo kolesarstva. http:// ali drseča in s snegom prekrita tla. Posebno pozornost je www.mobile2020.eu/fileadmin/files_si/downloads/Mobile_priroc-treba posvetiti uvozom in izvozom, ki se križajo s kolesar-nik_small_01.pdf skimi in peš potmi. Pločnik in kolesarska steza naj ostane-jo na isti ravnini, klančino naredimo na robu pločnika, kjer se uvoz ali izvoz spoji z glavno cesto. 5. Privlačnost Privlačnost pomeni, da je kolesarska infrastruktura dobro integrirana v okolje. To je stvar subjektivne zaznave in celostne podobe kraja in lahko močno vpliva na to, ali se ljudje odločijo za pešačenje in kolesarjenje ali ne. Spoznanja Za pešce in kolesarje prijazna in varna pot bistveno izboljša varnost in kakovost življenja v naselju, saj s tem ne zagotovimo zgolj površin za najšibkejše člene v prometu, 2 ampak je to tudi ukrep, s katerim lahko zožimo vozišče in voznike avtomobilov prisilimo k zmanjšanju hitrosti. Površine za pešce in kolesarje načrtujmo po sodobnih načrtovalskih smernicah, zato ni vseeno, kdo prevzame projektiranje. Poseben izziv predstavljajo ozki prehodi skozi naselja – v tem primeru se ne smemo ustrašiti odvze-ma prednosti avtomobilu. V naselju je potrebno zagotoviti Slika 2: Primer neprimernega projektiranja – neudobna »rodeo« pločnik dovolj veliko število varnih prehodov za pešce. in kolesarska steza (Foto: Ljubljanska kolesarska mreža) 35 podeželje, razpršena poselitev, mesta, suburbana naselja sopotništvo, upravljanje povpraševanja,podeželje, mesto Sopotništvo - Prevoz.org Prevoz.org je brezplačna spletna storitev in v Sloveniji najbolj priljubljena oblika sopotništva. Njen model delo-Marjeta Benčina vanja je zelo enostaven, spletno mesto pa zagotavlja vse potrebne in uporabne informacije. Analiza iz leta 2014 je pokazala, da uporabniki zaupajo upravljalcem spletne Opis primera strani in so v celoti zadovoljni s spletnim mestom. Spletno mesto Prevoz.org so leta 2005 ustanovili študenti Univerze v Ljubljani. Leta 2014 je imelo več kot 30.000 V Sloveniji obstajajo podobni portali (npr. Deliva.si, registriranih uporabnikov. Na mesec ima spletno mesto Sopotnistvo.si, Peljime.si), ki pa niso tako priljubljeni več kot 250.000 unikatnih obiskov. Prevoz.org vsak mesec oziroma so osredotočeni na določene ciljne skupine, na beleži okoli 55 tisoč ponudb, od teh je deset tisoč medna-primer sopotništvo med zaposlenimi. V sosednjih državah rodnih prevozov. Vsako leto se je število ponudb povečalo so se bolj uveljavili večji mednarodni sistemi (BlaBlaCar za 30 %. V povprečju so uporabniki stari 29 let, na velik na Hrvaškem in v Italiji, Uber v Avstriji in na Madžarskem), delež študentov pa kaže večji interes ob koncu in začetku ki nudijo storitev za daljše razdalje, med večjimi mesti, tedna. Poleti je povpraševanja manj, septembra pa močno vključujejo tudi avtobusne prevoze, v Sloveniji pa se niso naraste. Ponudniki prevoza, ki bi radi iz različnih razlo-uveljavili. gov popeljali še nekoga, na portalu Prevoz.org objavijo čas in lokacijo odhoda ter prihoda ter strošek za iskalce Dejavniki uspeha prevoza. Iskalec prevoza izbere ponudnika, ga kontaktira Spletno mesto Prevoz.org so ustanovili študentje in ga ter se z njim dogovori o vseh podrobnostih (npr. kje ga upravljajo prostovoljci. Povod za ustanovitev je bila želja pobere in kje ga odloži). Portal je še posebej pomemben za po skrajšanju potovalnih časov študentov, kmalu pa je podeželje, kjer so povezave javnega potniškega prometa storitev začela uporabljati širša javnost. Kljub kar nekaj redkejše. predlogom izboljšav storitev ostaja preprosta in se ne povezuje z drugimi institucijami, podjetji in občinami. Za objavo prevoza se je potrebno na portalu registrirati s telefonsko številko, lahko tudi preko različnih računov Spoznanja (Google, Yahoo). Koristno je objaviti tudi model in barvo Gre za alternativo javnemu potniškemu prevozu, saj je avtomobila ter omeniti, ali ima avto zavarovane sopotni-hitrejša, bolj prilagodljiva uporabnikom, prinaša ekonom-ke. Če iskalec med ponudniki ne najde ustreznega prevoza, ske koristi obema stranema, napolnjen avto pa je okolju lahko objavi iskanje prevoza in sporoči, kam se želi peljati, prijaznejši, saj pomeni manj voženj in posledično manj priloži kontaktne informacije in čaka na klic potencialne-izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal. Koristna je ga ponudnika. tudi z družbenega vidika, saj se lahko med vožnjo spletejo tako osebne kot poslovne povezave. 36 Priporočila Podeželske občine lahko storitev promovirajo med manj mobilnimi prebivalci ali pomagajo starejšim, ki ne uporabljajo moderne tehnologije, da se lažje dogovorijo za prevoz. Na lokalni ravni lahko se lahko vzpostavi portal za dnevne migrante. Občine lahko sopotništvo podprejo tako, da zagotovijo, uredijo ali organizirajo park & ride površine. Viri Prevozi na klic www.prevoz.org Mihevc, Anže. 2014. Uporabniška izkušnje spletnega mesta www.Prevoz. org. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_mihevc-anze. pdf Ponujam prevoz – Iščem prevoz https://www.facebook.com/home. php?sk=group_178651302188851 Mikuš, Špela. Potrebujete prevoz? Prosite sodelavko. 28.5.2014. Finance http://avto.finance.si/8803293 1 Slika: Spletna stran Prevozi.org 37 38 Turistični kraji se soočajo s specifičnimi mobilnostnimi Pri urejanju mobilnosti turističnih krajev brez sodelovanja Turistični kraji potrebami, saj je narava turizma pogosto taka, da ima lokalnega prebivalstva ne gre. Še več. Zelo je pomembno, viške sezone, ko je prometnih obremenitev bistveno več da se mobilnost in njeno urejanje ves čas prilagaja tudi kot v vmesnih obdobjih. Ob konvencionalnem prometnem potrebam lokalnega prebivalstva. Anamarija Jere, Matej Ogrin načrtovanju se v viških sezon pogosto zdi, da je prometna infrastruktura nezadostna prometnemu povpraševanju, To je danes tudi eden od izzivov v turističnih krajih, v Slo-na drugi strani pa se večji infrastrukturni projekti, ki veniji je dober primer Bohinjske doline, v tujini pa avstrij-ustrezajo tem velikim obremenitvam v kratkih viških, po-ski Werfenweng in tudi nekateri kraji v Švici in Italiji. gosto izkažejo za močno predimenzionirane v preostalem delu leta, poleg tega pa tovrstna infrastruktura marsikje Majhen, a uspešen korak v tej smeri je tudi projekt Vozni pomeni velik poseg v prostor (npr. v gorskih pokrajinah) in redi v Alpah, ki ga že sedem let izvaja CIPRA Slovenija. je zelo draga. Združuje vse vozne rede v slovenskih Alpah na enem mestu, da bi na ta način približal in olajšal uporabo javnega Zato je še posebno pomembno, da v turističnih krajih prevoza na območju slovenskih Alp. Turisti so bolje infor-poiščemo čim več različnih oblik trajnostne mobilnosti, mirani in vsako leto se pokaže, da povpraševanje presega ki izhajajo iz modernejšega pristopa prometnega pov-ponudbo tiskanih izvodov, pri čemer povpraševanje praševanja, ki teži k optimalnemu izkoriščanju obstoječe turistov močno presega povpraševanje domačinov, kar je infrastrukture, podpori javnega potniškega prometa ter za slovenske potovalne navade, ki so močno podrejene iskanju inovativnih načinov mobilnosti. Gradnja večje avtomobilu, razumljivo in kaže na velik potencial ponov-infrastrukture je šele skrajni ukrep. nega razvoja javnega potniškega prometa tudi za lokalno prebivalstvo alpskega sveta. Parkirišča so seveda potrebna, a spet se poraja vprašanje njihove velikosti in lokacije ter oblike. A z upravljanjem mobilnosti, razpršenostjo parkirišč in uvedbo katere od oblik javnega prometa – lahko tudi sezonsko vpeljanega ali le ob nekajdnevnih viških – lahko precej zmanjšamo prometne pritiske na določenih območjih, ob enaki sto-pnji obiska in še večji kakovosti doživljanja. Morda bomo do turistične zanimivosti uvedli brezplačni prevoz, morda ponudimo kolesa in za tiste, ki težje vozijo, električna kolesa. Interes turističnih delavcev naj bo, da je že prevoz na lokacijo lahko posebno doživetje ter dodana vrednost doživljanja izbrane lokacije. Slika na levi: Bohinjsko jezero (Foto: Arhiv Turizem Bohinj) 39 Podeželje, turistični kraji Kolesarjenje, pešačenje, javni potniški promet, upravljanje povpraševanja, podeželje, turistični kraji, trajnostna mobilnost kot dodana vrednost v turizmu Werfenweng > plavanje v umetnem jezeru z gorsko vodo, > voden pohod po okoliških tematskih poteh, Matej Ogrin, Anamarija Jere > uporabo zimskega Ski Busa in gondole, > najem tekaške in smučarske opreme, drsalk in brezplačne vstopnine, Opis primera > vožnjo s kočijo na saneh, pohod z lamami itd. Werfenweng je odličen primer uvajanja mehke mobilnosti v turizem. K uspešnosti primera je veliko prispevala sama To brezplačno ponudbo financirajo ponudniki storitev, ki v lega kraja. Nahaja se 45 km od Salzburga, ima pa tudi ta namen prispevajo 1,4 EUR na nočitev. 80 % ponudnikov odlične avtobusne in železniške povezave. Je končno na-ležišč v kraju je vključenih v SaMo Card ponudbo. 1 selje v dolini in skozenj ni tranzitnega prometa, ves ostali promet pa lahko nadzirajo in usmerjajo. V naselju je več kot 100 turističnih ponudnikov. Največji turistični objekt je ekološki hotel, zgrajen leta 2012 in Leta 1994 se je kraj znašel na razpotju, saj s svojim smuči-ima 80 zaposlenih ter 400 ležišč in je vključen v koncept ščem in klasično turistično ponudbo ni mogel konkurirati trajnostne mobilnosti. Ogreva se s centralno kotlovnico okoliškim turističnim krajem. Pripravili so delavnico na na biomaso, ima pa tudi svojo vrtino za vodo. Zimska po-temo nadaljnjega razvoja v smeri trajnostne mobilnosti nudba ni več le izključno smučarska, poletna sezona pa in leta 1995 prijavili projekt za pilotno območje turizma večinoma temelji na pohodništvu in izletih v Salzburg. brez avtomobila. Ves čas so sodelovali z lokalnim prebivalstvom. Leta 2000 so vpeljali kartico SaMo Card, in tako Dejavniki uspeha začeli pionirsko uvajati mehko mobilnosti v turizem. > Najpomembnejši dejavnik uspeha je gotovo sodelova-2 nje z železnicami, tako z nemškimi (DB) kot avstrijski-Vsak gost dobi SaMo Card, če prispe z javnim prometom mi (ÖBB). Z lastniki zemljišč nimajo večjih konfliktov, ali na recepciji pusti ključe svojega vozila. S to kartico je največkrat se konflikti nanašajo na uporabo zasebnih deležen številnih brezplačnih storitev: poti. Vse več je pritiska za povezovanje s tujim kapi- > uporabo shuttla, ki vozi vsaki dve uri iz postaje Bi-talom, kar ni vedno nujno dobro. Ekološki hotel je že v schofshofen do Werfenwenga, nemški lasti, lokalni ponudniki prenočišč pa so veči- > prevoze z lokalnim taksijem ELOIS (tudi ponoči), noma družinska podjetja. > najem vozila ‚kobilica‘, ki vozi na biogorivo, > najem električnega vozila za štiri ljudi, > V naselju uporabljajo fotovoltaično elektriko in vso > najem zanimivih dvo- ali večkolesnikov kot del ponud-elektriko, ki jo potrebujejo za razna električna vozila be FUN MOBILITY, ter vse ulične svetilke, pridobijo iz sonca. > najem gorskih koles, 3 > enodnevne izlete v okolico, 40 > Danes promocija poteka večinoma po spletu, na za-Priporočila četku so imeli prispevke na bavarski televiziji, večino Trajnostna mobilnost ni nujno cokla razvoja in se jo lahko promocije pa so opravili ustno. tudi ekonomsko upraviči. Ključni pogoji za uspeh koncepta Werfenwenga so bili postopnost, pozitivna motivacija, > Pred uvedbo koncepta so bili lokalni prebivalci zelo ki je nagrajevala vstopnike v koncept in ni vršila pritiska skeptični, saj so imeli večinoma turiste iz Nemčije, ki na ostale, zaveza k dolgoročnem trajnostnem razvoju, ki so močno navezani na avtomobile. je že prepisala zgolj trajnostno mobilnost. Ne glede na nagrade in uspeh, ki je presegel pričakovanja, se v Wer-Ob vpeljavi SaMo Card so doživeli porast obiska, saj je kraj fenwengu vsi trudijo nadaljevati po začrtani poti in iščejo postal tudi poletna počitniška destinacija. V kraju živi vedno nove ideje in koncept širijo tudi na druga tematska 4 950 ljudi, veliko jih je tukaj tudi zaposlenih, nekaj pa se področja (sodelovanje z lokalnimi ponudniki, energetska jih pripelje od drugod. V hotelih zaposlujejo tudi tujce. neodvisnost, vključevanje domačinov, …). Za lokalne prebivalce nudijo krožne avtobusne prevoze, nočne prevoze, uredili so nove trgovine in podobo naselja, Viri pojavljajo se nova delovna mesta. Mladi ostajajo v kraju. Vozelj T., 2014. Vpliv trajnostne mobilnosti na turistični razvoj manjših Kar 280 gospodinjstev je vključenih v ponudbo SaMo za alpskih krajev na primeru združenja Alpski biseri domačine. Od vpeljave koncepta so dobili več kot dvajset www.werfenweng.eu domačih in mednarodnih nagrad, svoj koncept pa predsta-www.infochamois.it vljajo po celem svetu, od Japonske do ZDA. Načrti za prihodnost so gradnja parkirišča pred vasjo, ki bo pokrito s fotovoltaičnimi celicami, skozi vas pa bi 5 speljali pot za pešce. Razmišljajo o uvedbi SaMo Card tudi za dnevne obiskovalce, vendar so predvsem gostinci skeptični. Spoznanja Zavedajo se, da ima kraj omejitve, zato so v strategijo ra-Slika 1: Električni avto Smile-E (Foto: Tourismusverband Werfenweng) zvoja zapisali zgornjo mejo turističnih prenočišč, ki znaša Slika 2: Elois lokalni taksi (Foto: Tourismusverband Werfenweng) 3000 (zdaj jih imajo 2000). Zelo pomembno je dejstvo, da so v koncept vključili tudi mobilnost domačinov, ki se Slika 3: Werfenweng (Foto: Tourismusverband Werfenweng) istovetijo z idejo in tako dodatno prispevajo k celoviti Slika 4: Kolesa za otroke (Foto: Tourismusverband Werfenweng) podobi kraja. Slika 5: Kolo Dorfvelo (Foto: Tourismusverband Werfenweng) 6 Slika 6: Ponudba mobilnosti (Foto: Tourismusverband Werfenweng)” 41 Turistični kraji Podeželje, turistični kraji Trajnostna mobilnosti v Spoznanja Ta posebnost je turistična atrakcija in izziv jo je ohraniti italijanski vasici Chamois za prihodnost. Anamarija Jere Viri Vozelj T., 2014, Vpliv trajnostne mobilnosti na turistični razvoj manjših alpskih krajev na primeru združenja Alpski biseri Opis primera Italijanska vas Chamois leži na višini 1815 m in ima 100 prebivalcev, ki so uspeli ohraniti svoje stare običaje, jezik in arhitekturo. Od leta 2006 so člani združenja Alpski biseri. Leta 2012 se je kraj povezal s sosedno vasjo La Magdeleine, kar omogoča turistom, da obiščejo dve lokaciji z uporabo trajnostne mobilnosti. Obe naselji tesno sodelujeta in sta povezani s kolesarskimi in peš potmi, sodelujeta pa tudi na področju športnih in kulturnih prireditev. La Magdeleine leži na nadmorski višini 1644 m in prav tako šteje okoli 100 prebivalcev. Vasi sta med seboj oddaljeni 30 minut hoje. Chamois je edina občina v Italiji, ki ni dosegljiva z avtomobilom, temveč samo z žičnico, peš ali s kolesom. Za kra-jevni prevoz oseb in prtljage od žičnice do vasi in hotelov so na razpolago gorska kolesa, električna kolesa in druga alternativna prevozna sredstva. Dejavniki uspeha Njihova zgodovina je dokumentirana od 1300. leta; do 1955 je bila edina povezava z dolino samo peš in z mulami. Leta 1955 so zgradili povezavo, ampak so se odločili, da ne bodo imeli dostopa z avtom, da ohranijo lepoto narave in alpsko kulturno krajino. Avtonomna pokrajina Valle d‘Aosta je lastnik povezave in kljub težavnosti oskrbuje to območje skozi celo leto. 1 42 Turistični kraji, podeželje Kolesarjenje, podeželje, turistični kraji, pešačenje, javni potniški promet Trajnostna mobilnost v Kranjski Gori Anamarija Jere Opis primera Trajnostno mobilnost so v Kranjski Gori vključili v turistično ponudbo zato, ker želijo vrednote – Alpe in naravo – ohraniti za zanamce. Deloma tudi zato, ker je trajnost danes ‚in‘. Sicer se zaščiti okolja načrtno posvečajo že od leta 2000, ko so začeli s projekti umirjanja prometa v alpskih dolinah. Že leta 1999 pa so uvedli kolesarsko pot. Skupaj z občinama Bovec in Bohinj izvajajo ukrepe umirjanja prometa v dolini Vrata in drugih alpskih dolinah. Z urejenim avtobusnim prevozom preko Vršiča, ki je tudi subvencioniran, se lahko pohvalijo že od leta 1998. Ker si želijo spodbuditi kolesarjenje, so med prvimi v Sloveniji uredili kolesarsko pot skozi celotno občino. Izboljšali so tudi ponudbo gorskega kolesarjenja. Uvedli so lokalni avtobus, ki deluje po principu hop-on hop-off. Obžalujejo, da zaradi geografskih značilnosti ne more biti električen. Uredili so več kot 20 sprehajalnih poti (tudi pot Alpe- -Adria). Za lastnike električnih avtomobilov pa so postavili električno polnilnico, ki je dostopna 24 ur na dan. Poleg ukrepov, povezanih s turistično ponudbo, so uvedli tudi ponudbo za lokalne prebivalce, ki obsega subvencioniran prevoz preko Vršiča, brezplačno uporaba lokalnega turističnega avtobusa in možnost brezplačnega najema koles. O vseh načrtovanih spremembah in ukrepih občane redno obveščajo. 1 Slika 1: Kranjska Gora (Foto: Turizem Kranjska Gora) 43 Dejavniki uspeha Uvajanje trajnostne mobilnosti je bilo zelo zahtevno, Za uspeh programa je pomembna promocija. Občina pro-potrebno je bilo veliko časa in truda. Največje ovire so movira kolesarjenje in hojo, objavlja članke na to temo bili državni predpisi, tako npr. pri turistični cesti v Vrata in sodeluje pri izdelavi Voznih redov v Alpah. Vozni red v kot pri cesti na Vršič. Slednje je država želela urediti z Alpah je knjižica, ki združuje informacije o skoraj 50 lini-zaprtjem parkirišč ob cesti in ureditvijo večjih parkirnih jah avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah površin na vrhu. in čez mejo ter tako spodbuja uporabo javnega potniškega prometa. Izzivi za prihodnost so boljše povezave z javnim prometom – tako za občane kot goste – med turističnimi obči-Občina si želi, da bi imela več kontrole nad javnim prome-nami v Julijskih Alpah, s povezavami v Italijo in Avstrijo, 2 tom in bi ga lažje prilagajala potrebam občanov. Rešitve, ureditev in umiritev prometa v alpskih dolinah, večja ki jih narekujeta država in EU, npr. v zvezi z izbiro avtobu-ponudba zelenih prevoznih sredstev in uvedba avtobusne snih prevoznikov, se jim zdijo oddaljene od dogajanja na povezave na relaciji Trbiž–Beljak–Kranjska Gora. lokalnem nivoju in pogosto predstavljajo oviro. Povezovanje z drugimi občinami in nevladnimi organizacijami pri Priporočila iskanju novih rešitev pa je lahko zelo plodno. > Pri uvajanju ukrepov, ki predvidevajo omejitve oziroma zapore, je priporočljiva metoda malih korakov Dobro sodelovanje je Občina Kranjska Gora vzpostavila s oziroma postopna uvedba ukrepov. Trbižem in Jesenicami preko INTERREG projekta Idago, v okviru katerega so kupili kolesa, vzpostavili kolesarsko > Zagotavljanje javnega prometa oziroma avtobusnih povezavo od Trbiža do Jesenic, in izposojo koles. Dve prevozov izven obstoječih javnih linij zahteva veliko sezoni je brezplačno vozil tudi avtobus med Jesenicami in finančnih sredstev in dodatne vire financiranja. Trbižem za turiste in občane, potem pa so ga zaradi razlik med predpisi v Italiji in Sloveniji ukinili. Med drugim so > Pri uvedbi trajnostnih rešitev je smiselno povezovanje v projektu ugotovili, da sta oviri za dobre povezave med in iskanje izkušenj v občinah s sorodnimi problemi. državama neusklajeni vozni redi in odsotnost železniških Občina Kranjska Gora je na primer rešitve iskala v povezav. drugih alpskih občinah. Spoznanja Viri: Večje spremembe na območju po uvedbi ukrepov niso http://www.obcina.kranjska-gora.si vidne, je pa vedno več povpraševanja ozaveščenih ljudi, ki si želijo trajnostnih počitnic. Tudi hoteli imajo malo bolj trajnostno ponudbo, spet se je vzpostavil avtokamp. Slika 2: Jezero Jasna (Foto: Turizem Kranjska Gora) 44 Turistični kraji Javni potniški promet, upravljanje povpraševanja, podeželje, parkirna politika Mehka mobilnost v Bohinju Kartica mobilnosti gost Bohinja Kartica mobilnosti je na voljo za tiste goste, ki najmanj Anamarija Jere dvakrat prespijo v Bohinju. S kartico je parkiranje za eno vozilo brezplačno, koristi pa se lahko tudi za brezplačne javne prevoze v Bohinju, brezplačne oglede naravnih za-Opis primera nimivosti in kulturnih ustanov (muzejev), ugodnosti pri Motorni promet v času glavne zimske in poletne turistič- ponudnikih v Bohinju in drugod po Sloveniji. Na voljo sta ne sezone onemogoča kvalitetno doživetje Bohinja kot tudi družinska kartica, za goste brez lastnega prevoza pa turističnega kraja v Triglavskem narodnem parku, zato je kartica popustov, ki vključuje samo ugodnosti, ne pa brez-občina Bohinj že pred leti sprejela strategijo umirjanja plačnega parkiranja. 1 prometa, Turizem Bohinj pa začel z mehkimi aktivnostmi v tej smeri. BohinjSki vlak V zimskem času je na voljo cenovno ugoden paket Bohinj-Zaradi močno povečanega obiska je bilo potrebno celovito Ski vlak, ki vključuje povratno vozovnico za vlak iz smeri pristopiti k razvoju trajnostnega turizma. V Turizmu Bo-Ljubljana, Jesenice, Nova Gorica in Sežana ter na vseh hinj skupaj s partnerji in lokalno skupnostjo zadnjih nekaj vmesnih železniških postajah do Bohinjske Bistrice in let snujejo številne aktivnosti in projekte, s katerimi nazaj, prevoz s ski busom iz železniške postaje Bohinjska ustvarjajo boljše pogoje za bivanje v tem alpskem biseru Bistrica do smučišča in nazaj, dnevno smučarsko vozovni-tako za obiskovalce kot lokalne prebivalce. S promocijo co za smučišče Vogel ter malico »Lačni smučar« v restavra-uporabe javnih prevoznih sredstev, kolesarjenja in poho-ciji Viharnik na smučišču Vogel. Smučarji se s tem izognejo dništva želijo vplivati na kakovost zraka v Bohinjski doli-dolgim čakalnim vrstam pred blagajnami in težavam pri ni. Želijo predvsem zmanjšati obremenjevanje območja z parkiranju na prostorsko omejenem območju. 2 individualnim motornim prometom, zato parkirišča odmi-kajo iz neposredne bližine jezera. Izvajajo sledeče ukrepe Poletni avtobusi oziroma akcije. Hop-on hop-off avtobus, ki vozi z Bleda in Bohinja na Pokljuko vsako soboto in nedeljo, ter avtobus po Zgornji Akcija Zeleni vikend Bohinjski dolini do slapa Savice. Akcija je namenjena vsem, ki na Zeleni vikend v Bohinj pripotujejo z vlakom in se udeležijo enega od organizira-V okviru projekta Pohodniške poti po Bohinju je bilo ozna-nih krajših izletov, namenjenih čiščenju okolice. V zameno čenih 22 pohodniških poti v dolini. Na Turizmu Bohinj je na za čiščenje ponudniki Bohinja omogočijo brezplačno ali voljo 10 električnih koles. 50-odstotno znižano nastanitev. Z akcijo se promovira kraj in pomen ekološko osveščenega sobivanja z naravo. V Bohinju je bila v zadnjih letih zgrajena nova kolesarska Slika 1: Železniška postaja (Foto: Arhiv Turizem Bohinj) pot od Bohinjske Bistrice do Srednje vasi in v letu 2016 še Slika 2: Avtobus Hop-on Hop-off (Foto: Arhiv Turizem Bohinj) 45 do Bohinjske Češnjice. S tem bo zaključena pentlja okrog raziskovanje območja Bohinja uporabljajo avtobus, kolo Bohinja. Zgrajena je bila kolesarska brv čez Savo pri kam-ali pa se sprehajajo, svoj avto pa pustijo pri svojem gosti-pu Danica, ki je Bohinjsko Bistrico povezala s kolesarsko telju (v hotelu, kampu, apartmajih). Za avtobus ali vlak potjo. Pred Bohinjskim jezerom nasproti hotela Kristal v se pogosto odločijo tudi pri obisku sosednjih destinacij Ribčevem Lazu je bilo urejeno začasno parkirišče, od koder (Bleda, Posočja). V poletni sezoni je spodbudno tudi dej-je organiziran brezplačen prevoz do jezera. stvo, da veliko obiskovalcev, ki pride na enodnevni obisk v Bohinj, parkira svoje vozilo v oddaljenosti pet kilometrov V okviru projekta Parkiraj & doživi naravo! načrtujejo dve pred jezerom in se do njega odpravi s kolesom po kolesar-novi izposojevalnici koles (park & bike) in zasnovo ter ski poti. izvedbo sistema inteligentnega transporta, ki bo omo-3 gočal informiranje in promocijo obiskovanja turističnih Priporočila znamenitosti z oblikami mehke mobilnosti. Spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev oziroma trajnostnih oblik mobilnosti mora biti uravnoteženo med Dejavniki uspeha težnjami turistov in lokalnega prebivalstva. Z obveščanjem (letaki za turiste, članki v lokalnem časo-pisu za domačine), promocijo cenovno ugodnih prevozov, Viri v nekaterih primerih brezplačnih, z javnimi prevoznimi http://www.bohinj.si/si/poletje/mehka_mobilnost sredstvi in ogledom primerov dobrih praks (na primer http://youredenexperience.com/eden-innovation-prize/ eip-bohinj-slow-mobility/ Werfenwenga) so osveščali ljudi o pomenu trajnostne mobilnosti za turistično privlačnost območja. 4 Spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev in nasploh trajnostne mobilnost skozi turizem razumejo v luči ohranjanja možnosti javnega prevoza tudi za lokalno prebivalstvo. Odlično sodelovanje med Turizmom Bohinj in Občino Bohinj, Slovenskimi železnicami, ponudniki javnih prevozov, narodnim parkom, CIPRO in drugimi je bilo ključnega pomena za dobre rezultate. Spoznanja Slika 3: Zeleni vikend v Bohinju (Foto: Arhiv Turizem Bohinj) Navdušujoča je vedno bolj razširjena uporaba Kartice Slika 4: Kolesarska steza (Foto: Arhiv Turizem Bohinj) mobilnosti gost Bohinja. Obiskovalci vedno pogosteje za 46 Turistični kraji Kolesarjenje / hoja / javni promet / podeželje WÖFFI – Na izlet z javnim prevozom Za uspešnost projekta je bila ključna podpora lokalnih in državnih institucij, ki lahko projekt delno sofinancirajo in Anamarija Jere ga promovirajo. Spoznanja Opis primera Za uspešen potek projekta je zelo pomembna vzpostavitev Dobra mreža javnega prometa lahko omogoči tako dolge po-dobrega odnosa s partnerji. hodniške izlete in kot tudi raznolike izlete z različnimi izhodi- šči in kraji sestopa. Ne gre samo za okolju prijazno obliko pre-Priporočila voza, ampak tudi udobnejšo in bolj pustolovsko v primerjavi Pri promociji tovrstnega načina pohodništva ima večji s potovanjem z osebnim avtomobilom. S projektom WÖFFI so učinek na spremembo potovalnih navad pohodnikov po-2 v Naravnem parku Karwendel želeli podpreti takšno obliko udarjanje pozitivnih vidikov uporabe javnega prevoza na pohodništva. posameznika, na primer dostopnost in udobnost potovanja, kot pa poudarjanje okoljskega vidika, kar lahko ljudje, Prvo sezono, leta 2015, so razdelili 20.000 brošur, ki opisu-ki se vozijo do izhodišč in krajev sestopa z avtomobili, jejo možne izlete in ture, skupaj s povezavami javnega pre-zaznajo kot občutek krivde. voza. Leta 2016 so se povezali s štirimi drugimi tirolskimi naravnimi parki in pripravili skupno ponudbo za prihajajočo Viri vse slike: (Foto Arhiv APK) sezono. Tudi v prihodnje želijo spodbujati uporabo javnega Vir za karto: (Vir www.karwendel.org) www.karwendel.org/woeffi prevoza pri aktivnostih, povezanih z doživljanjem narave, in v ta namen že tesno sodelujejo s spletno platformo za www.karwendel.org/anreise pohodniške, kolesarske in smučarske ture Alpenvereinaktiv. franz.straubinger@karwendel.org 3 Želijo si tudi intenzivnejšega mednarodnega sodelovanja, s čimer bi razširili uporabo tovrstnega modela. Dejavniki uspeha Vodstvo Naravnega parka Karwendel je v okviru projekta vzpostavilo tesno sodelovanje s številnimi partnerji. To sodelovanje so izpostavili tudi pri promociji oblike pohodništva, pri katerem se do izhodišča pripeljemo z javnim prometom. Pred tiskanjem brošur so jih partnerjem poslali v pregled, da so se ti tako še bolj identificirali s projektom. 1 4 47 48 Množični dogodki v organizacijskem in logističnem smislu rasti motorizacije je prometna ureditev velikih dogodkov Organizacija predstavljajo izredne situacije. Velika gostota obisko-izziv tudi za vse obiskovalce, ki se pogosto le stežka spri-valcev na enem mestu povzroči veliko porabo energije in jaznijo, da s svojim avtomobilom ne bo mogoče priti na dogodkov snovi, močno se povečajo tudi izpusti in ostali pritiski na samo prizorišče dogajanja. A vendarle, če je organizacija okolje in prostor. Zato so organizatorji množičnih prire-dogodka dobra in uspešna in če je promet organiziran ditev v zadnjem času začeli izvajati aktivnosti za zmanj-trajnostno in tekoče, to lahko pomeni veliko promocijo Matej Ogrin ševanje teh pritiskov v obliki trajnostnega načrtovanja in uporabe trajnostne mobilnosti in primer kakovostne izvedbe dogodkov. Pogosto so bila prizadevanja usmer-uporabe, ki ga v kratkem času doživi mnogo uporabnikov – jena v zmanjševanje količine odpadkov in energije in tako lahko bi celo rekli, da gre za stroškovno ugodno promocijo so marsikje zmanjšali ogljični in okoljski odtis prireditve, množične trajnostne mobilnosti. Namen poglavja, ki sledi, pogosto pa so prihranili tudi precej denarja. je pregled praks in izkušenj urejanja mobilnosti množičnih dogodkov v Sloveniji v luči trajnostne mobilnosti in pri-A s prometnimi izzivi pri organizaciji velikih dogodkov merjava teh praks z uveljavljenimi standardi v tujini. so se začeli ukvarjati že mnogo prej, saj je bilo potrebno veliko obiskovalcev pripeljati na eno lokacijo ter jih ka-sneje z nje odpeljati v zelo kratkem času, kar z običajno organizacijo prometa, ob prometni infrastrukturi, ki je bila zgrajena za vsakodnevne obremenitve, preprosto ni bilo mogoče. Za množične dogodke so zato organizirali javni prevoz vseh vrst, spremenili prometni režim za čas trajanja prireditev, povečali število parkirnih mest in močno okrepili ozaveščanje ter obveščanje o spremenjeni prometni ureditvi. Seveda tovrstna prizadevanja urejanja prometa še niso bila podkrepljena s smernicami trajnostnega razvoja, saj jih tedaj enostavno nismo poznali niti niso bila tako pomembna kot danes, vseeno pa so si organizatorji nabrali številne izkušnje, ki jih pri organizaciji velikih dogodkov s pridom uporabljajo še danes. Trajnostna organizacija velikih dogodkov tako postaja ne le velik izziv, pač pa tudi posel. Številni tradicional-ni dogodki so postali skozi čas tako veliki, da število obiskovalcev marsikje omejujejo, dogodke selijo na druge Slika na levi: Planiška velikanka (vir: OK Planica) lokacije, ponekod pa se jih tudi že otepajo. Zaradi hitre 49 Organizacija dogodkov Upravljanje povpraševanja, javni potniški promet, sopotništvo, kolesarjenje, prireditev Festival Coupe Icare Priporočila > Koristno je imenovati osebo v organizaciji, ki se Anamarija Jere ukvarja samo s področjem trajnostne mobilnosti. > S predhodno pripravljenimi vprašalniki za obiskovalce Opis primera se lahko preveri uspešnost izvedenih ukrepov, Festival Coupe Icare je vsakoletni štiridnevni festival pro-stega letenja v francoskih Alpah, ki poteka od leta 1974 v > na osnovi rezultatov pa se lahko pripravi program jesenskem času. Najbolj je znan po tekmovanju Letenje v aktivnosti za naslednji dogodek. Pri tovrstni analizi maskah, kjer se za nagrade potegujejo našemljeni piloti lahko priskočijo na pomoč študentje. jadralnih padal in zmajev. Pobuda za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti za prihod do kraja dogodka se je pojavila Viri leta 2011. Organizatorji dogodka, društvo Coupe Icare, so www.coupe-icare.org želeli zmanjšati uporabo avtomobilov za prihod na dogodek, ponuditi razvejano mrežo avtobusov in kolesarskih poti, dovolj parkirnih prostorov za kolesa, dodatno postajališče za regionalni vlak ter organizirati »car sharing«. Prvo leto so bili javni prevozi iz Grenobla brezplačni. Kasneje so jih po nekaterih izboljšavah začeli zaračuna-vati, kar so obiskovalci dobro sprejeli. Zaradi zmanjšanja avtomobilskega prometa je prišlo tudi do zmanjšanja škodljivih emisij. Dejavniki uspeha K uspehu projekta je veliko pripomoglo, da so združile moči tri lokalne organizacije . Spoznanja Izvedbo aktivnosti je potrebno začeti postopoma, a vendarle s tako velikimi koraki, da je mogoče po končanem dogodku preveriti uspešnost akcije. Z lobiranjem si je mogoče zagotoviti potrebno podporo. 50 Organizacije dogodkov Javni potniški promet, upravljanje povpraševanja, prireditev, parkirna politika Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici Kristina Glojek Opis primera Organizatorji smučarskih skokov v Planici so pionirji pri uvajanju ukrepov na področju trajnostne mobilnosti pri organizaciji večjih dogodkov v Sloveniji. Tekmovanja podob-nega ranga potekajo v Planici že več kot 60 let. Prireditev v štirih dneh povprečno obišče od 40.000 do 111.000 ljudi. Trajnostni vidik prireditve v Planici organizirano izvajajo že 6 let. Leta 2013 so se v sodelovanju z Umanotero še posebej osredotočili na trajnostne smernice. Med drugim so pričeli z akcijo Z vlakom v Planico, ki je vsako leto uspešnejša. Nosilec aktivnosti je Organizacijski komite Planica, ki je del Smučarske zveze Slovenije, ter vodi in upravlja s prire-ditvijo v Planici. Glavni motiv za uvedbo aktivnosti je bilo zavedanje pomena trajnostnega razvoja. Planica se nahaja na robu Triglavskega narodnega parka in za to vrednoto morajo skrbeti tudi organizatorji prireditev v Planici. Obisk Planice s sredstvi trajnostne mobilnosti organizirajo z lokalnimi avtobusi, s turističnimi avtobusi, pri čemer sodelujejo z lokalnimi turističnimi organizacijami in z vlakom, ki pelje do Hrušice, od tam pa je prevoz organiziran z avtobusi. Poleg tega spodbujajo sopotništvo (za to je posebej zadolžena oseba), organizirajo peš pohode od 1 Slika 1: Parkirišče avtobusov pod skakalnicami (Foto: OK Planica) 51 hotelov in spodbujajo peš dostop iz vseh bližnjih krajev, vključevanje s strani občine. Želijo si močnejše sodelovanje kot so Podkoren, Kranjska Gora in Rateče. Na prizorišču z državnimi institucijami, saj si za trajnostno mobilnost pre-so urejeni prednostni parkirni prostori za gibalno ovirane ko različnih projektov prizadevajo samostojno, zakonodaja osebe. Za dogodke, ki potekajo v četrtek in petek, imajo pa jim pri tem predstavlja predvsem oviro in ne pomoč. poseben dogovor z Združenjem invalidov Slovenije in zanje organizirajo poseben dostop. Dostop s trajnostnim Organizatorji so okoljsko ozaveščeni in dobro poznajo smer-prevozom spodbujajo tudi pri gibalno oviranih in v ta nice organizacije trajnostnih dogodkov, kar se kaže tudi pri namen organizirajo kombije. ravnanju z zaposlenimi, ki jih prevažajo z organiziranimi avtobusi. K sopotništvu pa jih spodbujajo tako, da plačajo 2 Obiskovalcem, ki za prevoz uporabijo trajnostno obliko stroške le za polne avtomobile, z minimalno štirimi osebami. prevoza nudijo posebne ugodnosti. Tisti, ki se peljejo z vlakom in avtobusom, imajo vlak po polovični ceni ter za-Spoznanja stonj avtobusni prevoz z Jesenic do Planice in nazaj. Tudi Največjo težavo predstavljajo prevozi za tekmovalce, ser-prevoz iz Kranjske Gore do Planice je brezplačen. viserje ter pripadajoče službe in spremljevalce (za celotno ekipo). Za prvenstvo 2016 so želeli za njih organizirati 3 Dejavniki uspeha prevoz z avtobusom, vendar jim ni uspelo, saj so tekmoval-Dejavniki uspeha so dobro komuniciranje, sodelovanje z ne ekipe temu nasprotovale. Tako se ti še vedno pripeljejo nevladnimi organizacijami in drugimi akterji ter motivira-z lastno organiziranim prevozom. nost organizatorjev. Izzivi, s katerimi se še soočajo, so manjkajoča kolesarska Uporabo načinov trajnostne mobilnosti pri prihodu na steza, ki bi jo uporabili za pešce, in železnica od Rateč. Svo-dogodek spodbujajo preko različnih komunikacijskih jevrsten izziv predstavlja tudi letni čas, saj dogodek poteka kanalov, kot so uradna spletna stran in spletne strani par-pozimi, zato je možnost dostopa s kolesom omejena. Prizori-tnerjev, z uporabo družabnih medijev (facebook in Twitter), šče ima tudi prostorske omejitve, do njega pa vodi samo ena preko spletne strani Slovenskih železnic in njihovih drugih cesta. Na tekmovanje leta 2016 so z vlakom in avtobusom kanalov, v sodelovanju s Kompas Holidays, z oglaševanjem pripeljali več kot 5.000 ljudi, kar je veliko. Vzrok je verjetno v glavnih nacionalnih medijih (Val 202, RTV, Delo in Sloven-ugodna karta. Vsak dan je z Jesenic pripeljalo po 30 avtobu-ske novice) ter preko lokalnih turističnih organizacij. sov. Ugotavljajo tudi, da je odziv obiskovalcev na sprejete ukrepe trajnostne mobilnosti iz leta v leto boljši, k čemur Že leta 2013 so uspešno sodelovali z nevladno organizacijo je pripomogla cenejša vozovnica, pa tudi želja ljudi, da se Umanotera, ki jim je pomagala pri oblikovanju trajnostnih izognejo gneči, da potujejo varneje in bolj brezskrbno ter se Slika 2: Slovenska skakalna reprezentanca (Foto: OK Planica) smernic. Dobro sodelujejo s Slovenskimi železnicami in Kom-izognejo stresu. Obiskovalci sprejete ukrepe podpirajo. pas Holidays pa tudi s policijo in vojsko. Želijo si sodelovanja Slika 3: Spletna stran prireditve aktivno promovira alternative avtomo-bilskemu prevozu (Foto: spletna stran) s še več deležniki. V zadnjem času je prisotno tudi večje 52 Organizacija dogodkov Javni potniški promet, upravljanje povpraševanja, prireditev V prihodnje si želijo še povečati uporabo avtobusnih Evropsko prvenstvo v košarki prevozov, z državno finančno podporo urediti oziroma Eurobasket 2013 izgraditi kolesarske in pešpoti v dolini, z vlakom pripeljati Eko šole, nadaljevati z ukrepi na področju trajnostne mo-Anamarija Jere bilnosti in uvesti parkirnine za avtomobile. Ukrepe na področju trajnostne mobilnosti želijo nad-Opis primera graditi z ukrepi za trajnostno organizacijo celotnega Evropskega prvenstva košarki, ki je leta 2013 potekalo v dogodka, saj se jim ti zdijo za njihov dogodek relevantni. Sloveniji, se je udeležilo okrog 500.000 ljudi. Obiskovalci Zavedajo se, da se nahajajo na meji s Triglavskim narodnim so prišli do kraja dogodka z organiziranim avtobusnim in parkom in da ima njihov prostor omejene nosilne in rege- železniškim prevozom, z osebnim avtomobilom do parki-neracijske sposobnosti, zato ga želijo ohraniti čim bolj rišča v kraju, z osebnim avtomobilom do parkirišča izven nedotaknjenega. kraja, s kolesom po urejeni kolesarski stezi ali peš po pločniku oziroma urejeni poti. Priporočila > Pomembno je informiranje ljudi, ki sodelujejo pri Občine Jesenice, Celje, Koper in Ljubljana, kjer so bila organizaciji, in motiviranje za trajnostni vidik prizorišča tekem, so sprejele različne ukrepe, s katerimi delovanja. so spodbujale uporabo trajnostnih prevoznih načinov za > Izkušnje in znanja je mogoče pridobiti od drugih orga-obisk prizorišč. V sodelovanju s ponudniki javnega potni-nizatorjev, ki imajo s tem več izkušenj. škega prometa je bil omogočen dostop do kraja dogodka > Ukrepe je treba zastaviti tako, da jih je mogoče racio-z vlakom in avtobusom. Cilj je bil čim več obiskovalcev nalno izpeljati z obstoječimi viri. pripeljati z linijskimi prevozi, kjer to ni bilo mogoče, so organizirali kombije. Povezave z javnim potniškim prometom so bile urejene tudi z lokacij namestitev. Parkirišča v Viri Uradna stran zimskih dogodkov v Planici http://www.planica.si/ bližini prizorišč so bila posebej označena, od tam pa je bil trajnostni-razvoj urejen transport do dvoran; v Ljubljani z javnim avtobu-Uradna stran zimskih dogodkov v Planici https://www.facebook.com/ snim prevozom, v Kopru peš, drugje pa je bil prevoz orga-planica.si/ niziran s kombiji. Vsa parkirišča neposredno ob dvoranah Planica kraljica – pod Poncami izjemnih 111 tisoč gledalcev, 20.3.2016. so bila rezervirana za osebje. Invalidom so bili dodeljeni RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/ foto-planica-kraljica-pod-poncami-izjemnih-111-tisoc-gledalcev/388683 prednostni parkirni prostori. Informiranje o možnostih dostopa s trajnostnimi oblikami prevoza je bilo dobro urejeno, in sicer so promocijo izvajale same občine preko svojih občil in objav v medijih 1 53 (časopis, radio, televizija), informacije o tem so bile obja-navijači brezplačen mestni javni potniški promet v Kopru vljene v brošurah in knjižicah, ki so obveščale o prvenstvu in Ljubljani (3 ure pred in 3 ure po tekmi); vse akreditirane (In your pocket, Official guide). Posebej so obveščali o osebe so imele brezplačen avtobusni prevoz in prevoz s popolnih zaprtjih območij za avtomobile, kamor je bil Slovenskimi železnicami; navijači, ki so prišli na dogodek možen dostop le z javnim potniškim prometom. z vlakom, so imeli cenejšo vstopnico za Eurobasket 2013 in cenejšo vozovnico za vlak. Obiskovalci so bili zelo dobro informirani, zato njihova mobilnost ni bila motena. Na nobenem prizorišču bilo Pri spodbujanju trajnostnih prihodov na dogodek so sode-zastojev, pritožb ali slabe volje obiskovalcev. Obiskovalce lovale štiri občine, v katerih je potekalo prvenstvo. Sode-se je spodbujalo, da pridejo na dogodek z eno od oblik lovali so tudi vlada in pristojna ministrstva. Sodelovanje z trajnostne mobilnosti, bodisi da si delijo avtomobil ali da občinami – skupno načrtovanje in izvajanje aktivnosti – je pridejo z javnim potniškim prometom, ter da na dogodek bilo zelo dobro. Vsi sodelujoči so imeli velik interes, da se pridejo pravočasno. Pred dvoranami so bile postavljene dogodek izvede na najvišjem nivoju. navijaške cone s pijačo, hrano in priložnostmi za zabavo, svoje prostore so tam dobili tudi sponzorji, tako da je Obiskovalci in tekmovalci so se na celotno organizacijo vsak, ki je prišel prej, začetek tekme pričakal v dobrem dogodka zelo dobro odzvali. Organizacije transporta vzdušju. je prejela same pozitivne komentarje. Analiza stroškov in koristi je pokazala, da so bili nad samo organizacijo Tekmovalci so imeli po predpisih organizacije FIBA Europe dogodka zelo zadovoljni tudi tujci, ki so tukaj tudi veliko organiziran 24-urni avtobus. Uporabljali so samo nove potrošili. avtobuse, z visoko ekološkimi motorji (Euro 5), to so naj-2 bolj ekološki avtobusi, dostopni v Sloveniji. Košarkarska zveza Slovenije je za leto 2015 prejela visoko priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za izje-Dejavniki uspeha mno organizacijo in izvedbo EuroBasketa 2013. Trajnostne načine prevoza so spodbujali in promovirali, ker so okolju prijazni, pa tudi ker imajo dvorane premalo Pri uvajanju ukrepov je bilo malo ovir, saj so si občine za parkirnih mest, organizatorji pa so se želeli izogniti tudi to vzele dovolj časa, tako da so bili vsi postopki ustrezno prometnim zastojem. in pravočasno izvedeni, in so ukrepe potrdili tudi občinski sveti. Akcija je bila uspešna, ker so organizatorji uporabili že obstoječo infrastrukturo za pešce in kolesarje (v domeni Spoznanja dvoran) in peš dostop do lokacije dogodka dobro označili. Glede na obstoječo infrastrukturo in možnosti na podro-Uporabnike trajnostnih načinov potovanja so nagradili čju trajnostne mobilnosti je bil dogodek izveden na zelo 3 z dodatnimi ugodnostmi: z nakupom vstopnice so imeli visokem nivoju. Področje trajnostne mobilnosti se zelo 54 hitro razvija, tako da bi danes dogodek lahko izvedli še bolj učinkovito. Pred prvenstvom na primer sopotništvo in kolesarstvo še nista bila tako razvita oziroma sprejeta med ljudmi. Pri organizaciji večjih dogodkov v prihodnosti je velika priložnost uporaba električne mobilnosti. Priporočila > Maksimalno je treba izkoristiti javni prevoz, da se zmanjša število osebnih avtomobilov v okolici dvorane in v mestih nasploh. > Nujna je močna medijska podpora, kar pomeni, da je treba vzpostaviti partnerske ali sponzorske odnose z večjimi medijskimi hišami. > Velik poudarek naj bo pri informiranju javnosti preko družbenih omrežij. > Zanimiv pristop bi bil partnerstvo s proizvajalcem okolju prijaznih avtomobilov za prevoz poslovnih gostov, sponzorjev in morda tudi medijev. > Dobro je vzpostaviti sodelovanje z Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor, ker lahko pomagata pri označevanju prihoda do prizorišča. Viri Spremembe prometne ureditve v času priredi- tve Evrobasket 2013. http://www.celje.info/sport/ eurobasket-2013-spremembe-prometne-ureditve-v-casu-tekem-ep/ http://www.kzs.si/novice/eurobasket-2013/novica-eurobasket-2013/ article/kzs-ju-nova-nagrada-za-izjemno-organizacijo-ep-2013/ vse slike (Foto KZS alesfevzer.com) 4 55 Bole, D., Gabrovec, M. 2012. Daily commuters in Slovenia. Geografski Stanek, J.2007. Umirjanje prometa v naselju. Diplomsko delo. Višja stro-Viri vestnik, 84 (1): 171-185. kovna šola B&B. http://www.bb.si/doc/diplome/Stanek_Janko-Umirjanje_prometa_v_naseljih.pdf (Pridobljeno 18. 7. 2016.) Česen, M., Mekinda, M. A. 2013. Izpusti toplogrednih plinov iz prometa. Kazalec je bil osvežen 25.3.2013. Vozelj T., 2014. Vpliv trajnostne mobilnosti na turistični razvoj manjših http://kazalci.arso.gov.si/print?ind_id=557&lang_id=302 (Pridobljeno alpskih krajev na primeru združenja Alpski biseri. Diplomsko delo. Lju-10. 9. 2016.) bljana, Filozofska fakulteta:77. EEA report, 2015. Trends and projections in Europe 2015. Tracking pro-Zakon o varnosti cestnega prometa, 2008. Ur. l. RS, št. 56/2008. gress towards Europe’s climate and energy targets. Luxembourg. Publica-tions Office of the European Union:100. EU transport in figures, Statistical pocketbook, 2015. http://ec.europa.eu/transport/facts-fundings/statistics/doc/2015/ pocketbook2015.pdf. (Pridobljeno 26. 9. 2016.) Gradišek, Mateja. 2008. Ukrepi za umirjanje prometa. Diplomsko delo. Maribor, Fakulteta z gradbeništvo: 70. https://dk.um.si/Dokument.php?id=6989 (Pridobljeno 15. 8. 2016.) Kaj je trajnostna mobilnost? Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013. http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/Dogodki/ Kaj_je_trajnostna_mobilnost.pdf (Pridobljeno 7. 9. 2016.) Nared, J., Bole, D., Gabrovec, M., Geršič, M., Goluža, M., et al. 2012. Celo-stno načrtovanje javnega potniškega prometa v ljubljanski urbani regiji. Ljubljana. Založba ZRC: 89. Pravilnik o projektiranju cest, 2005. Ur. l. RS, št. 91/2005. Priročnik za vključujoče načrtovanje in promocijo kolesarstva : gradiva za krepitev zmogljivosti za usposabljanja multiplikatorjev v okviru projekta mobile 2020. Ljubljana, Regionalni center za okolje, 2014. http://www.mobile2020.eu/fileadmin/files_si/downloads/ Mobile_prirocnik_small_01.pdf (Pridobljeno 21. 9. 2016.) Prometna politika Mestne občine Ljubljana. http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/promet-infrastruktura/ (Pridobljeno 12. 7. 2016.) Promoting cycling for everyone as daily transport mode (PRESTO), European Commission, Intelligent Energy Europe http://ec.europa.eu/energy/intelligent/projects/en/projects/ presto#lesson (Pridobljeno 9. 10. 2016) Pušnik, Borut. 2006. Metodologija ukrepov za umirjanje prometa. Diplomsko delo. Ljubljana, Fakulteta z gradbeništvo in geodezijo: 84. http://drugg.fgg.uni-lj.si/574/1/GRU_2908_Pusnik.pdf (Pridobljeno 12. 9. 2016.) 56 57