lm celega sveta. Tajfun na Japonskem. Viliar, kakor g& ni bilo ria Japonskem Že 50 let, je napravil za 40 milijonov Škode, Mnogo tisofc oseb je brez strebe. Samo v Ozaki je porušepih 20.000 hiš, Sol in mnogo gledališfe. Utonilo je 400 ribifiev. Uničeni so oeli gozdovi in številno cest. Ruskl ear okraden. Iz Petrograda poročajo: Carska družina, ki se namerava preseliti iz lovskega gradu Bidlovice v okraju Grodno za več tednov v lovski grad Spala v okraju Petrikov, je doživela neljubo presenecenje. Na železni^ki postaji vSpali so namreč neznani lopovi ukradli iz nekega vagona dvornega maršalnega vlaka 120 funtov namizne srebrnine. Na železnlški osi Iz Pariza na Ogrsko. Neki delavec iz Rumunije po imenu Nitescu je prišel na svojih potih do Pariza. Tu mu Je zmanjkalo denarja, a on bi bil rad prišel domov, Zlezel je zato pod brzovlak, ki vozi iz Pariza v BukareŠt ter gepel nekje pod vozom pa osi Sez 30 ur, to je pot od Pariza do Temešvara na OgrsKem. Tu so zapustile nesrečnika zadnje moSi, ker ves ta dan ni vžil nikake hrane ip ubogi Nitescu je padel pod voz, ki ga je popolnoma zdrobil.. Mesto domovine je našel smrt na žolezniškem ti- Ce ie še kaj prostora. Knjigovez je dobil pismeno naročilo, naj preskrbi trak za žalni veneo z napisom: HPo6ivaj v miru! — Na svidenje." Cez 2 uri je dobil knjigovez brzojavko: »Prosim^ dostavitek svidenju Še v nebesib 6e je še kaj prostora". Naslednji dan so pogreboi fcitali na tr,aku z zlatimi črkami: ,,Po. Sivaj v miru! Na svidenje v nebesih, Se je Še kaj prostora." 100 K za eno jajee. PraŠki listi poro8ajo o nasledhji dogodbici: Pred neKaj dnevi je prišla v trgovino na Kralj, Vinogradih na Ce^kem Še dokaj Bedno opravljena gospa kupovat jajca. Trgovec je pri tem zapazil, da je eno jajce gospej izginilo v žep. Ker pa jii poznal prodajalec v takih sluČajih nobene Šale, je peljal gospo na magistrat, da bi se dognalo, ktlo je tatica.. HoteS uiti javni sramoti, je gospa na policiji obetala, da plafta rada vsako ceno za jajoe, samo da bi ne pjrišlo v javnost pjeno ime. Trgovec je odnebal, a zahteval je za ukratfeno jajce 100 K z razlogom, da ]e pri tej gospej že večkrat opazil, kako so ji neplaSana ]ajoa izginila v žep. Gospej ni preostalo drugega, nego plaSaii zabtevano svoto. — Mislila je priti poceni do jajca, ali presneto drago ga je plačala. Bik ga je umoril. Janez Pirb, star 68 let, iz Grahovega pri Tolminu na Gori^kem je služil pri posestniku Francetu Valaptu v Bodešftah pri Bledu za hlapca, Po gospodarjevem paroSilu \e gnal Pirn Živino na paSo, med drugimi tudi domašega bika. Tu ga je napadel bik ter z rogmi po celem. životu tako obdeloval, da je revež na mestu izdihnil. S«-le zve&er so ga našli ljudje v groznem stapju in ga prepeljali v mrtvašnico. Nesreča na železnlcl. V Doriavicu na Gornjem Stajerskem je povozila lokomotiva železniškega delavca J&nezaHuberja. ZveSer je bilzaposlen z mazanjem koles pri železniSkih vozovih. V temi ni zapazil prišedišega vlaka, ki je Sel preko njega in mu odtrgal obe roki in nogi. ZanlmlTa zgodblca se poroga iz Voitsberga. Krčmar Grossnig je stopil v neko krSmo, da bi se malo oktepčal. Ko je za nekaj 6asa prišel zopet iz krftme, je videl moža z garami, na katerib je ležala Se živa, dobro pitana svinja. Grossnig vpraŠa moža, 6» je svinja naprodaj. }Ł(> mu je ta potrdil, je svinjo precej drago kupil in 1>lHCal, 6eš, da ima sioer doma že eno ravno tako, pa za sedmino se rabi mpogo mesa. Kako se je ljubi Grossnig zafiudil, ko je doma izvedel, da mu ie nekdo avinjo iz hleva ukradel in je krčmar spoznal, da je kupil za drag denar naaaj svojo svinjo. Kako ljublio Ogri eesarja. Povodom 82. ro]st nega dne našega oesarja so priredili filani novojorŠke avstro-ogrske naselbine pojedino. Usoda pa je hotela, da se je to slavlje slabo zaključilo, Eden govornikov je hvalil v svojem govoru dobre lastnosti avstrijskega cesarja, To se pa nekemu Ogru, ki se je udeležil pojedine, nikakor ni dopadlo. Protestoval je proti slavitvi avsirijskega oesarja, Se§, da je zanj Fraa Josip samo ogrski kralj. JSTato je nastal velik kraval. Avstrijci so se postavili na stran avstrijskega cesarja, med tem, ko so se :Ogri pptegovali za ogrskega kralja. Prepir se je zaključil s tem, 'da je eden Ogrov, baje Šlan avstro-ogrskega konzulata v Novein Jorku, potegnil samokres ter hotel ž njim uveljaviti čast Ogrske. Moža so razorožili. Slovenec, sluga (burš) sedanjega laškegavojnega mliilstra — umrl. V Kilovčab na Krasu je bil neiiaviio pokopan Janez Fatur (gostilničar Jeranda). Z veseljem je pripovedoval, kako je bil kot vojak na Laškem ,,burS" sedanjega lažkega vojuega mioistra, tedaj avstrijskega častnika, in kako se je ta z njegovo pomogjo ufiil z vnemo slovenšfiine. Lep zgled avstri]skim feastnikom, ki slovenšfeino tudi v službi pri naSib polkih tako radi prezirajo. Osa povzročlla snirt. Iz Cmureka poročajo: Koear Karol Glaminger v Logatou je pil pri dopoldanski južini sadjevec in pri tem požrl oso. Živalica ga je v grlu picila. Možu je grlo tako oteklo, da se je zadušil. Strašen gozdnl požar t Slbirlji. V okraju Perm ob Sibirski železnici je izbrubnil gozdjii požar, Goreli so gozdi ob meji Evrope z Azijo v lepi dolini Cusovodja. Železnišjd promet je bil za v&d dpi prekjnjeii. V požaru je zgorelo 20 kmetov. Skoda znaša nad 3 milione rubljev. Sam sebi zvonll smrtno uro. Na kvaterrio nedeljo pri popoldanski službi božji je med molitvami za rajne zvonil Miha Maslo, cerkovnik smrske podružnice na Kranjskem. Konec z\t>nen]a in molitev pa sta veljala že njemu; kajti od kapi zadet se je zgrudil in umrl, ko mu je gospod župnik hitro podelil sveto poslednje olje. Ogrska patrulja t Srbljl. Belgrajski listi poročajo, da so na srbskem bregu Donave dve uri boda od Belgrada ustavili Srbi 6 mož mo6no patruljo ogrske deželne brambe, kateri je poveljeval poro6niW Sekeres. Patruljo so odvedli v, Belgra<l na poveljstvo v popolni vojaški opravi, kjer so jo zasli^ali» PoroCnik Sokeres je izpovedal, da se je v 6olnu, s katerim so patruljirali po Donavi, zlomilo krmilo in da je bila zato patrulja prisiljena, izkrcati se v Srbiji, Tele s šestiml nogaml je vrgla krava v Stepanji vasi pri Florjanu na Kranjsktem, po domače pri Vovku. Kollko stane Italljo vojska. List „11 Popolo Ro. mano" poroSa, da je dozdaj stala vojska v Tripolitaniji na suhem 331, na morju pa 72 milijonov, skupno torej 403 milijone. S prebitki zadnjih. dveh let so pokrili Italijani 122 milijonov, oslanek pa razdele na prihodnjih 6 let. Državna blagajna baje labko pokrije vojne stroške iz lastnih sredstev še 6 mesecev. Naivišia hlša na svetu. V Novem Jorku so sedaj zgradili najvišji neboti5nik!, wWodiworthBuilading", ki je viaok 780 fievljev. Najemniki tega ogromnega poslopja plafiuiejo okoli milijona mark letne najemnine. Hiša ima 50 nadstropij s 400 prostori, V poslopju je postaja požarpe brambe, rešev^alna straža, dve lekar^ ni, tri gostilne, trije zdravniki, en zobozdtavnik in končn.o tudi babica. Novi nebotifinik je zgrajen po francoskih načrtih, s francoskim denarjem in ni torej noben amerikanski izdelek. Žalosten konec Napoleonove matere. Le malokorau so znane žalostne razmere, v katerih je preživela svoje zailnje dneve Napoleonova mati. Stanovala je zadnja tri leta svojega življenia v neki podstrešni sobi v tretjem nadstropju palače Pamphili v Rimu. Ena izmed njenih snah je bila avstrijska v<ojvodinja ter velika vojvodinja Parmska in čuastalska, druga snaha pa je imela za očeta virtemberškega kralja. Toda te Jičere so popolnoma zapustile staro ženo, kakor tudi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da so si ukrepili obstoj. Njena edina d*ružba je bila neka postrežnioa in neki sluga z imenom Gioachimo Plezza, ki je priŠel nekega dne na misel, da bi kazal staro ženo Ijudem za denar. V ta namen je stopil v zvezo z nekaterimi boteli, ki so pošiljali k njemu txjoe in dbbivali za to gotovo odškodnino. Vedpo, kadar se je nabrala večja skupina radovednežev, je odprl Gioachimo Plezza spalnico Leticije Ramolino ter izblebetal skrbno nauSone besede, med tem, ko je uboga starka, mati velikega Napoleona, ležala brez pomogiv najvefiji bedi na postelji. Ob neki taki pnlud jd tudi umrla- Mož z zlatimi kostrai. Te dni je bival v WaSingtonu v Severni neki William Peters, bogat lesni trgovec iz Kanade, 0 katerem piše list ,u,World", jia je edini Clovek na svetu, ki ima kosti iz zlata. Pred nekaj leti je namrec' skoSil v reko Sv. Lovrenca, d'a bi rešil nekega prijatelja, a si ]e sam pri tem polomil vse ude. Zdravpikii niso vedeli drugega izhoda, da ga ohranijo pri življenju, kot da mu napravijo zlate kosti. Opera<!iia s© je izborno posreftila. Razbite u. de so opremili z zlatimi nitmi in trakovi. Odlomljene kosti so nadomestili z zlatimi, ki so bile v obliki natanCno enake naravnim, med tem ko so del črepinje, ki je bila istotako močno pogkodovana, padomestili s finimi zlatimi ploščami. Po amerikanskol Delavec podedoval mllijone. Iz Berolina poro5ajo, da je umrl vAmeriki neki GaSper Breuer-Wirtb, ki ]e zapustil 100 milijonov mark in &©gar premoženje bo podedoval Selavec Willy Wirth v Salzwedelu aa NemŠkem ter Se dve drUgi osebi. Umrli milijonar je stric omenjenega delavca ter je bil rojen v Burgu pri Magdeburgu, L. 189*5. je pobegnil v Ameriko, da se je izognil vojaŠčini. Do njegove smrti pi nih2e izmed sorodnikov vedel, kje biva v novem svetu, kjer si je pridobil ogromno premoženje. Velika svatovska nesreča. Kot po navadi po naših krajih, obnajali so dva dneva neJto svatbo Bsl6ani pri Idriji v Crnem Vrhu na Kranjskem, in se vračali dne 23. septembra Se-le pozno v rio5 z vozom domov. Vrh ovinkov, koder se vije cesta s briba proti Podroteji navzdol, so se splaSili konji posestniku Guzelu iz Bele in dirjali s svati s tako silo, da se je voz skoro čisto razbil ter so svatje popadali ve5 aU mapj poSkodovani po oesti. Konja sta nato sama dirjala % voznim ojesom samim naprej, dokler se ni eden odtrgal, skočil čez visoko Skiarpo in se ubil. Drugi konj pa je dirjal naravnost proti Idriji ip si sam brez dovoljenja poiskal zavetišCe v, blevu g. Didiča. Ponesreftenega Guzela so še tisti večer pripeljali v Idrijo k zdravniku.