KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 72 (5)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. JUNA 1925.
PATENTNI SPIS ŠT. 2874.
Leon Emile Remondy, inžinjer, Pariz.
Uredba za transmisijo strelnega ognja pri izstrelkih z zelo dolgim nosom ali
podaljšanih z nastavkom.
Prijava z dne 26. decembra 1923.	Velja od 1. maja 1924.
Prvenstvena pravica z dne 16. avgusta 1923. (Francija).
Pričojoči izum ima za predmet uredbo, ki olajšuje in izdatno zajamči transmisijo strelnega ognja v izstrelkih katerih ost, ali z drugimi besedami, prednji del je zelo podaljšan bodisi že po sami obliki istrelka, bodisi da dodamo temu podaljšek, bodisi slednjič, da dodamo kapico ali nepristnoost.
V	smislu izuma ima cevkasti osni kanal, ki se nahaja v samem podaljšanem izstrelku ali v podaljški ali pa v nepristni osti, na svojem prednjem koncu prvo uži-galo, ki deluje ali po enostavnem zabitju ali pa še rajši po zabitju in inerciji in ki prenese ogenj na eno ali več enakih ali sličnih užigalj — relejev, pri čemur more biti poslednje užegalo te serije normalno užigalo izstrelka, ki pa je tudi tako prirejeno, da deluje po zabiiju ali še rašji po zabitju in inerciji. V smislu praktične izvedbene oblike izuma bo sprednje užigalo, ki prenese ogenj na relejna užigals, moglo ležali v nesnemljivi cevi, ki se bo lahko tudi pritrdil, zataknil ali pribil eventualno s tem, da se njegov zadnji konec enostavno nasadi na ali v nosi izstrelka pos-Ijednega. V smislu neke druge izvedbene oblike izuma bo sprednje užigalo s svojim delovanjem moglo povzročiti izstreljenje majhnega projektila, ki tvori premični pre-bijač perkucijskega sistema, čigar užigalec lahko obstoji v naboju detonatorja projek tila v ožjem smislu ali pa v užigalcu relejnega užigala
V	vseh slučajih ima organizacija poleg
pomožnega sprednjega užigala tudi normalni perkucijski zažigalni strelni sistem, pri čemur je delovanje poslednjega zajamčeno s pritiskom plinov ali z ognjem imenovanega začetnega užigala, neposredno ali s posredovanjem enega ali več relejnih užigal.
Različne izvedbene oblike izuma kažejo v svrho primerov priložene risbe.
Sl. 1 kaže v narisu vporabo izuma pri projektilu, opremljenem s cevkastim podaljškom.
Sl. 2 je naris, ki kaže vporabo izuma pri projektilu, opremljenem s kapico ali nepristno ostjo.
Sl. 3 kaže v podolžnem prerezu izvedbeno obliko izuma, kjer od delovanja začetnega sprednjega užigala izvirajoči plini osigurajo pogon perkusijskega projektila v smeri nazaj, za katerega obstoji užigalec v detonatorju projektila v ožjem smislu.
Na teh različnih slikah označena A nos projektila, ki je na prednjem koncu lahko opremljen z užigalnikom B, kjer leži normalno užigolo C, čigar delovanje naj določi zažganje naboja. To užigalo bo gotovo moglo delovati z enostavnim zabitjem, rajši pa bo urejeno v smislu izuma št. 540.307 in njegovih dodatkov št. 25.623 in od 29. dečembra 1922, to se pravi t. ko, da bo delovalo z zabitjem premične uredbe ki vsebuje celokupni užigalni mehanizem, tako da je to zabitje posledica tega. da
Din. 20*—
se enostavno skrije zadrževalna uredba, kakor krtačica c, in da določi po inercijo s projekcijo enega od elementov mehanizma, ki ja prost v imenovani uredbi, na drugi element, ki je s poslednjim solidaričen.
V primeru slika 1, kjer ima projektil zelo dolg dodatek, služi ta cevkasti dodatek D v zgornjem delu za ležišče sprednjemu, začetnemu užigalu, ki je pajprejši sistema, ki smo ga pravkar kratko omenili, to se pravi, ima premično uredbo G, ki jo drži na cevkastom nastavku D na primer krtačica g in ki ima celokupno zažigalni sistem, namreč: prebijač G1 iz enega kosa z ovojem G, užigalec G2, prost v ovoju, ločilno vzmet G3, okroglo zat-vorno pločevino s krili G4, ki stoji nepremično za zobom d cevi D, pri čemur je zabitje uredbe omogočeno vsled zarez oken Gu ovoja na krilnih imenovane pločice G4.
Cevkasti nastavek D bo najbolje in v smislu izuma urejen nesmenljivo, pri čemur je njegov spodnji konec D1 napravljen tako, da se lahko pritrdi na užigalniku ali na kakem poljubnem drugom delu projektila v ožjem smis'u potom navitja, nasajenja kakor na bajonet ali poljubnega drugačnega pritrjeval-nega sredstva. Ta organizacija omoguča, da se projektili izstrele poljubno z nastavkom ali brez njega; posljedni ima zažigalni mehanizem, ki se druži z normalnim projeklilovim prebijalom. kadar se ravbi omenjeni nastavek. Lahko se vidi, da udarec projektila, ki je opremljen s takim nastavkom, ali nalet tega projektila na še tako lahko oviro, povzroči hipoma potom zabitja in inercije delovanje sprednjega zelo občutljivega užigala, G, Ogenj tega užigala se prenese na normalno užigalo
C,	katero deluje pod pritiskom plinov potom zabitja, pri čemur uredba C, potisnjena proti notranjosti projektila, prereže zabrževalno kr-tačico c, kar takoj nato zajamči, da se užge smodnik užigala C in da se torej prenese ogenj na naboj projektila.
Med začetno užigalo G in normalno užigalo C se more vriniti, ako to zahteva dolžina na-nastavkov ali drugačni oziri, ena ali več enakih ali sličnih relejnih užigal ali pa enostavnih relejev iz smodnika, fulminata ali drugačnih eksplozivnih snovi.
Sl. 2 kaže v narisu primer uporabe izuma pri projektilu, opremljenom s kapico ali ne-prisno ostjo. Kapica E je lahko pritrjena z diskom E1 med telesom projektila in užigal-nikom B. Njen prednji konec mora biti v vsakem slučaju prirejen tako, da se da s kakršnimkoli sredstvom, naviljem, nasajenjem kakor pri bajonetu ali sličnim, pritrditi cev
D,	ki se more z zadnjim koncem Dl enostavno natakniti na ali v užigalnik B.
Kakor v prejšnem primeru, je cev D pri-
rejena tako, da sprejme začetno pomožno užigalo G in eventualno vmesna relejna uži-gula med tem začetnim užigalom in normalnim užigalom C.
Kakor smo rekli zgoraj, more ogenj začetnega pomožnega užigala G osigurati izmet per-kusijskega projektila, čigar živa sila določi potom udarca delovanjem relejnih užigal, ali pa enostavno vnetje kresila, ki lahko obstoji v detonatorju projektila v ožjem smislu,
Sl. 3 kaže v narisu ta posljedni izvedbeni način uzima.
Majhen projektil, kakor krogljica N, leži normalno v ležišču upogljivimi stenami, ki lahko sestoji iz cevi M, ki je na enem delu svoje dolgosti preklana v smeri osnovnic, ali pa iz ploščic, in čigar prednji konec je začepljen na imenovani cevi D.
Vnetje kresila užigala G povzroči izmet kroglje N z živo silo, ki je dovolj velika, da povzroči z udarcem u vnetje kresilo c detonatorja. Detonator C je lahko pokrit z vzmetnim zapahom C1, ki v slučaju prezgodnjega ali prepoznega odhoda kroglje N iz ležišča zabrani delovanje.
Delovanje prednjega, v prvem koncu cevi D ležečega užigala, bi moglo namesto da povzroči vnetje naboja s posredovanjem pro-jektiva ali enostavnih smodnikov relejev, delovati tudi na perkusiski mehanizem, ki normalno leži mirno v cevkastem kanalu, na primer s pomočjo stopljive sestavine in čigar delovanje se lahko izzove s sežganjem te sestavine, ki se vname po prednjem užigala.
Patentne lastive:
1.	Uredba za transmisijo ognja na naboj pri projektilih a podaljšano ostjo ili podaljšanih z nastavkom ali pri projektilih v nepristno ostjo, označen s tem, da ima cevkasti kanal (D), ki leži v osti, v nastavku ali v nepristni osti na prednjem koncu začetno pomožno užigalo (G), ki deluje ali z enostavnim zabitjem, ali še rajši z zabitjem in inercijo, in ki prenese ogenj na normalno užigalo (C) projektila, urejeno za delovanje z zabitjem ali še rajši z zabitjem inercijom, pri čemur se ta transmisija izvrši potom pritiska plinov prednjega užigala neposredno ali sa posredovanjem enega ali več enakih ali sličnih relejnih užigal.
2.	Izvedbena oblika, označen stem da se izvrši prenos ognja začetnega pomočnega užigala na naboj z delovanjem plinov na majhen perkusiski projektil (N), potisnjen iz ležičča, kjer je pridržan v cevkastem kanalu (D), pri čemur ta projektil povzroči delovanje relejnih užigal ali pa vnetja kresila nabojnega zažigala, katero kresilo lahko obstoji v detonatorju projektila.
3.	Izvedbeni primer izuma, označen stem da je cevkasti kanal (D), ki tvori nastavek ali
ki je določen, da leži v nepristni osti (E), urejen nesnemljivo, pri čemur se more njegov zadnji koneč pritrditi z navitjem, enostavnim nasa-jenjem ali drugačnim sličnim sredsvom, na
ali v normalnem užigalu (B) projektila ali kakem drugem delu poslednjega, pri tem je prednje pomožno užigalo (G) montirano na prednem koncu te nesnemljjve cevi.
v
,
f: ' ' '" i - >
.
.




5: