letnik XVIII - št. 8, september 2011 Glasilo občine Trzin iLr- / laaf .J-i^ » f v Šola z nestrpnostjo čaka vrtec Zdravnica se poslavlja Hribarjevo leto Počitniški utrinki Dolgo, vroče, kar prevroče poletje Počitniški dnevi so za večino le še spomin. Prinašajo nam nasmeh v misli, saj smo iz take snovi, da hitro pozabljamo težke trenutke. Tisto, kar je bilo mogoče hudo, počasi izgubi ostrino, lepa doživetja pa, čeprav jih je bilo lahko tudi malo manj, pa ostajajo in za sabo puščajo sled, ki nas navdaja z radostjo. Upam, da ste poleti preživeli dosti lepih, nepozabnih uric, da ste se spočili, nabrali novih izkušenj in moči, da ste se veliko smejali, odkrili nove svetove in mogoče tudi pošteno lenarili, tako da se zadovoljno vračate v ustaljene tire življenja. Tudi jesen je čas novih začetkov. Ne ravno tako kot pomlad, ko se povsod poraja novo življenje, jesenski začetki so bolj povezani z dozorevanji in učenjem. Številni nadebudneži morajo takrat začeti obiskovati vrtec, drugi ponosno zakorakajo prvič skozi šolska vrata v svet učenosti, njihovi starejši bratje in sestre začenjajo pouk v srednjih šolah, tisti, ki so že skoraj odrasli, pa mogoče okušajo sladkosti življenja brucev ali dobijo prvo ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Tjaša Banko, Brigita Crljenic, Tilen Hvasti, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Frane Mazovec, Patricija Mušič, Miha Pavšek, Emil Pevec, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: ^ grafex agencija | tiskarna Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejic, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408-4902 zaposlitev. Začenjajo pa tudi drugi. Marsikje z novimi naložbami, številni podjetniki običajno čakajo na jesen, da začno, ko mine čas poletnega mrtvila, uresničevati svoje nove poslovne ideje. Veliko novega lahko prinese jesen. Žal, ko prelistavamo časopise in poslušamo poročila, ugotavljamo, da čas dopustov letos najvišjim predstavnikom oblasti ni kaj dosti koristil. Še vedno imajo pregrete glave. Še naprej se prepirajo, preigravajo in obtožujejo. Nabirajo politične točke in bijejo brezkompromisne papirne vojne z nasprotniki. Dan za dnem prebiramo in poslušamo o goljufijah, krajah, prevarah, sojenjih in stečajih. Vodilni, ki so državo pripeljali v nezavidljiv položaj, pa, kot kaže, še vedno mislijo predvsem nase. Preprosto se ne znajo zamisliti nad posledicami svojega početja za celotno družbo in zaustaviti brezplodna trmoglavljenja. Kot da bi se igrali kapitane na potapljajočih se ladjah, hrabro stojijo na poveljniških mostovih, ko mrzli, razbesneli valovi vse višje goltajo njihove barke. Pravih idej za rešitev pravzaprav nimajo in jih niti ne skušajo najti. Razmišljajo le, kako bi vse skupaj lahko njim in njihovim somišljenikom še prineslo kakšen plus pred nasprotniki, pri tem pa pozabljajo na množice navadnih ljudi, ki jim ni do junaških umiranj na potopljenih ladjah, ampak bi radi imeli zase in za svoje potomce še kaj lepega od življenja. 5. oktobra 2011 Slika na naslovnici Velika pričakovanja Foto: Zinka Kosmač Iz prvih popočitniških srečanj in pogovorov v Trzinu lahko sklepamo, da se tudi tu v glavah naših vodilnih ni prav dosti spremenilo. S te strani dopustniško poletje očitno ni imelo dosti učinka. Lahko zapišemo, da v občini pravzaprav ni bilo pravega mrtvila, saj se je ves čas kaj dogajalo. Najpomembnejše pa verjetno je, da je končno stekla gradnja novega vrtca. Sicer bi moral biti že odprt, ampak glede na podobne primere v državi smo lahko veseli, da tam gradbeni stroji zdaj zavzeto brnijo. O tem, kako razmišljajo in kaj se dogaja v glavah najvidnejših Trzincev, boste nekaj prebrali tudi v tej številki Odseva. Že zdaj vam lahko namignem, da je vse po starem. Škoda! Ampak življenje teče dalje in ta naša velika vas je prenesla že vse kaj hujšega. Ste opazili, kako jesen počasi vstopa v deželo? Kako se počasi barvajo listi na drevju, kako se zjutraj že pojavljajo meglice in kako so noči po vročih dnevih zvezdnate in prijetne? Ob vseh nespodbudnih stvareh, ki jih slišite, berete in doživljate, si vzemite tudi trenutke zase. Poskusite najti kaj lepega, veselega v naravi ali pa v družbi najbližjih. Izplačalo se vam bo! V vsej naglici, s katero hitimo skozi življenje, enostavno pogosto spregledamo lepe stvari, ki nas obdajajo. Pa nam vendar lahko dajo moč, nas razveselijo in nagradijo. Poleti sem se potikal po svetu. Videl sem lepe stvari, a ko sem se vrnil, sem bil začuden, v kako lepem svetu živimo, in vesel. Niti ne zavedamo se, kako lepo zelen je Trzin. Kako zdravo je tu življenje in kako lepi kraji nas obdajajo! Naši predniki so dobro izbrali. Kako bomo ohranili in nadgradili njihovo dediščino našim zanamcem? V času, ko poslušamo in se vživljamo v norenje politikov, bi se morali zamisliti tudi nad tem. Naši predniki so nam deželico na sončni strani Alp zgradili in ohranili s trdim delom, trudom in premišljenostjo. Precej bolj so spoštovali Zemljo, po kateri hodimo, in ta jim je dala moč. Lahko so in smo obstali. Ni bilo lahko, a omogočili so nam boljše življenje, kot so ga imeli. Zdaj, ko se naš planet pregreva in ko našo visoko življenjsko raven ogrožajo kremplji svetovne krize, pa dopuščamo, da nam pozornost s pravih vprašanj preusmerjajo povzpetni, lako-mni politiki, ki razmišljajo o tem, kako bi zase in svoje podrepnike nagrabili kar največ skupnega bogastva. Tisti, ki hočejo biti prvi na gnojišču, pa čeprav za njimi ostane pogorišče, zagotovo niso pravi za dobrobit naše, že malo izsušene deželice. Urednik ■V Županov kotiček Ena najpogosteje rabljenih besed v zadnjih treh letih je gotovo beseda kriza in v zvezi z njo še besedna zveza gospodarska recesija. Če že sami ne izgovarjamo in ne zapisujemo teh besed, jih vsak dan vsaj nekajkrat slišimo ali preberemo, največkrat seveda v različnih poročilih, od radijskih do časopisnih. Pa vendar je mogoče sklepati, da nam vse tisto, na kar te besede merijo, še vedno ni prišlo v zavest v zares ustrezni meri. O tem priča tudi početje politike na državni ravni, ki bi se že davno morala vsaj poskusiti poenotiti o ključnih nujnih odločitvah za to, da prepreči vsaj nadaljnje poglabljanje krize v Sloveniji, če že ni mogoče doseči, da bi se razmere začele izboljševati glede na to, da smo v zelo veliki meri popolnoma odvisni od tega, kako uspešno se bodo s krizo tudi v nadaljevanju spopadali v naših t.i. partnerskih državah (zlasti v Nemčiji) in seveda v EU ter še posebej znotraj Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. ^^^^ petek 8. - 13. Elektronski na'š^v:' info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. evrske skupine v celoti. Žal se včasih zdi, da slovenska politika v največjem delu krizo pravzaprav izkorišča kot dobrodošlo priložnost za zaostrovanje medsebojnih sporov, za obračunavanje zaradi starih zamer ipd. Žrtve tega prostega teka, ki smo mu priče v Sloveniji, in ki vedno bolj spominja na brezvladje in popolno odsotnost orientacije, smo v prvi vrsti državljani in tudi številna podjetja oziroma zaposleni v njih, ker se je v teh zadnjih letih samopašnost nekaterih lastnikov in menedžerjev samo še stopnjevala. Krizo pa seveda vedno bolj občutimo tudi po občinah, in prav v zadnjem času postaja jasno, da jo bomo že v naslednjem letu občutili še precej bolj kot že doslej. Realno zniževanje občinskih proračunov Prav v dneh, ko pišem ta prispevek, potekajo tudi z zakonom predpisana vsakoletna pogajanja med združenji slovenskih občin in ministrstvom za finance o višinai t.i. povprečnine, na osnovi katere se bo določila višina primerne porabe za občine v letu 2012. Za lažje razumevanje naj povem, da povprečnina predstavlja nekakšno oceno, kolikšen znesek občina potrebuje za izvrševanje svojih predpisanih nalog glede na posameznega prebivalca občine s stalnim bivališčem v občini. Ko se povprečnina pomnoži s številom prebivalcev ob upoštevanju nekaterih dodatnih faktorjev, kot so število starejših od 65 let, število otrok, skupna dolžina vseh lokalnih cest in javnih poti v občini itd., dobimo znesek, ki predstavlja, po oceni države, zgornjo mejo primerne porabe v občini, in ta znesek mora občini zadoščati za vse tekoče stroške na področjih delovanja same občine (plače in materialni stroški), program otroškega varstva, stroški osnovne šole, stroški s področij sociale, kulture, športa in rekreacije, dela z mladimi, dela s starejšimi občani, stroški civilne zaščite in reševanja (tudi gasilstva), dotacije društvom, razne oblike pomoči in subvencij gospodarskim subjektom, urejanje vseh zadev s področja prostorskega načrtovanja itn. Ostali del proračuna, ki se polni iz drugih virov, ki pa pod udarom krize tudi vedno bolj presihajo, mora občina v celoti nameniti za financiranje lastnih investicij in za investicijske transfere javnim zavodom ali po potrebi tudi javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je (šola z vrtcem, knjižnica, zdravstveni dom, JKP Prodnik, JKP Centralna čistilna naprava ipd.). Pogajanj o povprečnini se, kot že nekaj zadnjih let, udeležujem tudi pod- pisani kot član predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Povsem jasno je, da bodo občine v letu 2012 deležne manjših prilivov tako za pokrivanje stroškov s področja primerne porabe kot tudi za investicije. Odprto je le še vprašanje, ali bo zmanjšanje v celoti šlo na račun povprečnine ali v celoti na račun investicijskih sredstev, kar bi precej bolj prizadelo manj razvite občine kot razvite, ali se bo skušalo zmanjšanje razporediti deloma na povprečnino in deloma na investicijska sredstva. V pogajanjih skušamo pogajalci občin doseči predvsem to, da bi država (Vlada RS, Državni zbor) pristala na začasni suspenz določenih nalog in iz njih izhajajočih stroškov, ki jih zakonodaja nalaga občinam, saj drugače občine preprosto vseh nalog ne bodo mogle izpolnjevati ali pa se bodo morale celo dodatno zadolževati. Žal pri ministrstvih, ki pripravljajo zakone, s katerimi država nalaga naloge občinam, ni veliko posluha za te predloge in tako se tudi letos, kot že vsa leta, vrtimo v začaranem krogu. Število nalog in višina stroškov, ki jih prinašajo te naloge, pa tudi v zadnjem času samo še naraščata, ker država skuša ob težavah z lastnim proračunom prevaliti izvajanje določenih nalog na občine. Tako so, recimo, občinski redarji v zadnjem času dobili čez 30 novih nalog, zdaj skušajo prenesti na občine nekatere dodatne naloge s področja inšpekcij, za občine so se s sprejemom novega Zakona o zemljiški knjigi povečali stroški zemljiškoknjižnih vpisov, tudi stroški postopkov prostorskega načrtovanja vrtoglavo naraščajo, ker država predpisuje, da je potrebno znotraj postopkov naročiti tudi razne dodatne študije, ki bi jih morala v resnici naročiti država (npr. poplavne študije ipd.). Zategovanje pasu Nauk zgodbe je preprost. V proračunu za l. 2012 bomo morali tudi v Občini Trzin opustiti financiranje nekaterih namenov, ki smo jih doslej še financirali, četudi morda ne v ravno zelo velikem obsegu. Gre zlasti za namene, ki ne izhajajo iz zakonskih obveznosti, čeprav jih občani pogosto jemljemo kot samoumevne. Gre za nekatere subvencije za razne namene tudi v zvezi s šolo ali z drugimi področji t.i. družbenih dejavnosti ali v zvezi z urejanjem okolice ipd. V večini primerov pa bomo morali preprosto ostati na isti ravni financiranja kot v letu 2011, čeprav se bo vmes seveda zgodila tudi inflacija. Na srečo bo, kot napovedujejo, vsaj ta tokrat minimalna (okrog 1 %). Tone Peršak Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Prizadevanja, da ne bi bilo novih zamud pri gradnji vrtca Ko se začne novo šolsko leto, tudi v vrtce sprejemajo nove malčke. To se je letos v Trzinu tudi zgodilo, vendar naših najmlajših občanov niso sprejeli v novem vrtcu, kot je bilo napovedano, zato smo tokratni pogovor z županom naše občine g. Antonom Peršakom začeli o težavah pri gradnji novega vrtca v Mlakah. Ali lahko pojasnite vzroke za prekinitev pogodbe z izbranim glavnim izvajalcem gradnje novega vrtca v Mlakah? Ali pričakujete, da bo po prekinitvi prišlo do kakšne tožbe? Kako se je novi glavni izvajalec lotil dela in kdaj pričakujete, da bo novi vrtec dokončan? Do prekinitve pogodbe z izvajalcem, ki je bil izbran na podlagi javnega razpisa, je prišlo zlasti iz razloga, ker dela niti na ravni projektiranja niti na ravni izvajanja del na terenu niso potekala v skladu s terminskim planom, ki je bil del izvajalske pogodbe, poleg tega pa je prišlo tudi do zapletov v zvezi s skladnostjo projekta s projektno nalogo itd. Pogodba je bila po nizu sestankov, na katerih smo skušali doseči, da bi dela stekla tako, kot je bilo predvideno, prekinjena na zahtevo Občine, vendar je bil potem sklenjen sporazum o prekinitvi ravno zato, da ne bi prišlo do tožb, ki bi lahko ustavile gradnjo vrtca tudi za celo leto, dve ali še za več let. To pomeni, da so bila že izvedena dela plačana, hkrati pa je bil s strani izvajalca za ta dela obračunan popust kot kompenzacija za penale, ki bi jih drugače Občina obračunala. S sporazumom sta se obe stranki zavezali, da druga proti drugi ne bosta več uveljavljali nobenih ukrepov, kot so tožbe, dodatni zahtevki ali kaj podobnega. Na ta način si je Občina omogočila takoj izpeljati novi postopek oddaje javnega naročila, ki ga je na podlagi postopka s pogajanji prevzel glavni predvideni podizvajalec prejšnjega izvajalca, in tako so dela lahko stekla v nekaj tednih in, kot je mogoče videti na gradbišču, sedaj tečejo v pospešenem tempu. Vrtec bo predvidoma (osem oddelkov) vseljiv januarja, februarja, dva oddelka pa kak mesec kasneje. V osnovni šoli ste uredili začasne nadomestne prostore za vrtec. Število malčkov, ki čakajo na vrtec, pa se bo kmalu povečalo. Bodo morali počakati na dograditev vrtca? Prav tako bo zaradi številčnejše generacije v kratkem začelo primanjkovati prostorov za šoloobvezne otroke. Kako se boste lotili reševanja tega problema? Trenutno so, kolikor vem, v vrtec vključeni vsi otroci, ki so 1. septembra izpolnjevali pogoje in so bili prijavljeni. Kot je znano, mora občina ustanoviti dodatni oddelek, ko število otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, doseže določeno minimalno število, ker ni mogoče, da bi že za enega ali dva dodatna otroka ustanovili nov oddelek, saj bi v tem primeru morala občina kriti plače vzgojitelja oz. vzgojiteljice in pomočnika ali pomočnice vzgojitelja/ vzgojiteljice, kajti ne glede na število otrok v oddelku morata v vsakem oddelku delovati tako vzgojitelj/vzgojiteljica kot tudi pomočnik ali pomočnica. Kaj takega pa iz razlogov razumnosti ni dopustno in tudi po zakonu ne dovoljeno. Po naših informacijah tolikšno število čakajočih otrok z izpolnjenimi pogoji za vpis še ne bo tako kmalu doseženo. Potrebno je tudi upoštevati, da se je število rojstev z lanskim letom že začelo zmanjševati. Odbor za območje OIC je imel pred kratkim sestanek, na katerem so obravnavali možnost drugega vhoda in izhoda v OIC Trzin. Za kakšne možnosti gre in kdaj lahko pričakujemo, da bi se v cono lahko prihajalo ali jo zapuščalo po novem dostopu? Gre za dve že znani možnosti: 1. Za drugi vhod/izhod preko območja med Mlakami in OIC Trzin, seveda z glavne ceste (štiripa-sovnice), ki bi bil enakovreden obstoječemu vhodu/izhodu. 2. Za možnost vhoda/izhoda, ki bi bil namenjen predvsem za osebni promet in bi potekal po trasi sedanje »divje« ceste, ki poteka čez zasebna zemljišča od izteka ulice Špruha do križišča na Dobravi pri Črnučah, kar je povezano tudi z našimi pogovori z Mestno občino Ljubljano, saj je del te ceste že na ozemlju MOL. V obeh primerih pa so glavna ovira zelo težki pogoji za pridobitev potrebnih zemljišč, saj gre na obeh straneh za podedovane, zelo zapletene razmere (nedokončani dedni postopki, posebne zahteve lastnikov^). Poleg tega pa si občina prizadeva uskladiti stališča z Direkcijo RS za ceste glede možnosti vsaj delne razširitve obstoječega vhoda/ izhoda, kar bi omogočilo delno olajšanje razmer vsaj v času popoldanskih konic ob izvozih iz OIC Trzin. Ali je res, da športno-rekreacijskega parka ni mogoče širiti, ker lastniki sosednjih zemljišč teh niso pripravljeni prodati po predlagani ceni, in ali je res, da so v zgodbo o tistih zemljiščih vpleteni zaslužkarji, povezani s propadlim podjetjem Vegrad? Res je. V preteklih letih je namreč prišlo do transakcij s temi zemljišči, ki so že ves čas v zasebni lasti, in so bila vedno tudi zelo visoko ocenjena, za katere občina ni vedela, in dejstva so trenutno takšna, da so zemljišča v lasti ene od Vegradovih hčerinskih družb in so, po vsej verjetnosti, danes del stečajne mase. Pred kratkim ste na Občini zaposlili Matjaža Erčulja. Ali lahko pojasnite razloge za njegovo zaposlitev, kakšna dela opravlja in kako številna je zdaj občinska uprava? Odgovor mora biti podan v dveh delih. To, da je sploh prišlo do razpisa delovnega mesta, je posledica sklepa, ki ga je sprejel občinski svet na podlagi polemik o tem, ali naj Občina Trzin ima javni zavod za kulturo, izobraževanje, šport itd., kot jih imajo vse druge občine po Sloveniji, ali ne. Občinski svet je sprejel sklep, da se zavod ukine in na Občini zaposli oseba, ki bo izvajala večji del nalog, ki naj bi jih izvajal javni zavod (načrtovanje in organizacija občinskih prireditev s področja kulture, športa, izobraževanja, dela z mladimi, tudi turizma ipd., načrtovanje in skrb za sodelovanje z različnimi društvi - javni razpisi, pomoč društvom pri organizaciji njihovih prireditev in drugega njihovega dela ipd., izvedba nalog s področja sodelovanja z drugimi subjekti na teh področjih, kot so razne državne službe, skladi ipd., sodelovanje z drugimi občinami na teh področjih, skrb za investicije na teh področjih idr.). Ko je bil razpis objavljen, se je poleg več deset drugih prijaviteljev prijavil tudi g. Erčulj, in ker je izpolnjeval vse zahtevane pogoje (stopnja izobrazbe, delovne izkušnje, izkušnje na teh področjih dela, poznavanje razmer v Trzinu idr.), je bil izbran. V izogib dodatnim vprašanjem naj takoj pojasnim še to, da je delovno razmerje sklenjeno za določen čas. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Poročilo julijske seje Občinskega sveta občine Trzin Občinski proračun prilagodili razmeram Čeprav se je za mnoge čas dopustov takrat že začel, so se trzinski občinski svetniki in svetnice 20. julija odločno lotili zadnje, pred-počitniške seje občinskega sveta, ki je imela na dnevnem redu 9 točk s celo vrsto podtočk. Najprej so se lotili lanskoletnih poročil ustanov, ki so v pristojnosti občine. Poslušali in obravnavali so poročila predstavnikov Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, Zdravstvenega doma Domžale, osnovnih šol Trzin in Roje, Knjižnice Domžale, Medbočinskega muzeja Kamnik in Glasbene šole Domžale. Pravzaprav vse te ustanove dobro delujejo, in ker je razen za osnovno šolo Trzin trzinska občina le solastnica oziroma soupravljalka z drugimi občinami, se je trzinski občinski svet lahko več ali manj zgolj seznanil s poročili o njihovem delovanju. Poročila so bila dokaj obsežna, svetniki in svetnice pa so se med razpravo zgolj seznanili z nekaterimi podrobnostmi delovanja ustanov, ki so jih obravnavali. Zagotovo največje spremembe doživlja centralna čistilna naprava v Študi, kjer so v preteklem obdobju spremenili lastniški sistem, v kratkem pa bodo začeli s temeljito prenovo in širjenjem njenih zmogljivosti, saj morajo do leta 2015 zadostiti strožjim zahtevam Evropske unije v zvezi s kakovostjo in temeljitostjo čiščenja odplak. Zaradi lažjega pridobivanja evropskih sredstev pa tudi zaradi gospodarnejšega delovanja čistilne naprave je zelo pomembno, da so nanjo priključili tudi kanalizacijska omrežja iz občin Moravče in Cerklje na Gorenjskem, skupaj z letališčem Jožeta Pučnika na Brniku. V zvezi s čistilno napravo je treba omeniti tudi to, da so v letu 2010 sprejeli manj industrijskih odplak, tako da se industrijska kriza in propadanje večjih podjetij na našem območju pozna tudi na tem področju. Zanimivo pa je, da to hkrati pomeni manjše onesnaževanje okolja. Seja se je nadaljevala z obravnavo polletnega poročila o izvrševanju letošnjega občinskega proračuna. Ker so poročilo obravnavala že delovna telesa Občinskega sveta, po podanem poročilu ni bilo razprave, župan g. Anton Peršak pa je ob tem podal oceno o možnostih za uresničevanje občinskih načrtov v tem letu. Tudi na tem področju so opazne posledice gospodarske krize in usihanje denarja, zato bo v prihodnje treba še previdneje načrtovati in nekatere želje prestaviti na kasnejša obdobja. Občinski svet je zadolžil župana in občinsko upravo, da naj si prizadevata najti in izkoristiti kar največ možnosti za sofinanciranje naložb v občini s pomočjo evropskih virov in državnega proračuna, upoštevata pa naj tudi možnosti financiranja iz drugih virov in tudi možnosti za javno-zasebno partnerstvo v skladu s predpisi države. Občinski svet je ob tem ocenil, da je v okviru obrazložitve polletnega poročila župana o gospodarjenju z letošnjim občinskim denarjem predstavljeni program večjih naložb Občine Trzin v obdobju 2011 do 2014 ustrezen. Ob tem Občinski svet ocenjuje, da je koncept trajnostnega razvoja občine smiselno dograditi s težnjami za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kar je tudi v skladu z novo usmeritvijo države. Sledila je obravnava rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Po novem naj bi prihodki občine v tem letu znašali 4.706.095 EUR, odhodki pa 5.588.168 EUR. Zaradi večjih stroškov kot prihodkov se občina v tem letu lahko zadolži za nekaj več kot 300.000 EUR, predvsem zaradi naložb v ceste (novogradnje in obnove), v objekte za šport in rekreacijo, nakup oz. gradnjo stanovanj ter naložbo v izgradnjo vrtca Žabica. Sledila je redna točka vseh sej Občinskega sveta, pobude in vprašanja občinskih svetnikov. Udeležence seje je najbolj zanimalo dogajanje v zvezi z gradnjo novega vrtca, zato je župan pojasnil, kaj je pripeljalo do zamenjave glavnega izvajalca in kakšne bodo posledice zapleta. Govorili so tudi o izplačevanju sejnin, košnji občinskih zelenic, razpisu za novo delovno mesto na Občini ter o roku razpisa za posodobitev Ulice Rašiške čete. Po skrajšanem postopku so nato sprejeli sklep o prenehanju Odloka o določitvi pomožnih objektov ter o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi četr-tnega odbora za območje OIC. Sledile so volitve in imenovanja. Med razpravo je občinski svetnik Frane Mazovec opozoril, da naj bi bila v gradivu za sejo napisana velika nepravilnost, saj tam piše, da so bili do 5.7.2011, ko se je iztekel kandidacijski rok za zbiranje predlogov za člane delovnih teles Občinskega sveta , le predloge treh svetniških skupin, ki so v delovnih telesih že imele svoje člane, medtem ko naj bi druge svetniške skupine, ki do takrat še niso imele svojih predstavnikov v teh telesih, tega ne storile. G. Mazovec je zatrdil, da to ni res, saj so tri svetniške skupine na prejšnji seji županu dale dokument, s katerim so predlagale svoje člane v komisije in odbore. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja jih tudi ni uradno še enkrat pozvala, da naj oddajo te predloge. Poudaril je, da je župan v roke dobil predloge, ki naj bi bili v skladu z volilnimi rezultati, vendar teh predlogov niso upoštevali v sklepih, ki so jih predlagali za sprejem na julijski seji. G. župan je pojasnil, da bi morali predloge formalno vložiti, volilna komisija pa naj bi svoj poziv poslala dvakrat. V nadaljevanju seje so prisotni svetniki in svetnice večinsko potrjevali spremenjene sestave delovnih teles občinskega sveta. Pred koncem seje pa so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi novega Sosveta za varnost občine Trzin in Policijske postaje Domžale. Miro Štebe Šola z nestrpnostjo čaka na novi vrtec September je čas, ki ga številni otroci pa tudi njihovi starši čakajo z velikimi pričakovanji pa tudi strahovi. Prvi dan v mesecu se spet oglasi šolski zvonec, in to pomeni veseli živžav, srečanja in spoznavanja z novimi in starimi prijatelji, seveda tudi nova spoznanja, učenje, nove naloge pa tudi nove stroške in skrbi. Vsako šolsko leto v osnovno šolo prinese kup novosti, največ o tem pa zagotovo ve ravnateljica, zato smo, čeprav je prav zdaj zelo zaposlena, go. Heleno Mazi Golob naprosili, da za naše bralce vseeno predstavi nekatere novosti v trzinski osnovni šoli. Koliko učencev ste sprejeli v prvi razred osnovne šole in koliko malčkov v vrtec? V prvi razred smo letos sprejeli 40 učencev, v vrtec pa 60 nadebu-dnežev. V šoli imamo tako letos 389 učencev, v vrtcu pa 230 otrok. Ker novi, večji vrtec še ni zgrajen, ste morali urediti v šoli začasne prostore za sprejem malčkov v vrtec. Kakšne so zdaj prostorske razmere v vašem zavodu? Ali že čutite stisko s prostori, saj so zdaj tudi v osnovni šoli številčnejši letniki otrok, tistih, ki so bili do zdaj v vrtcu? Tako kot povsod po Sloveniji je povpraševanje po varstvu predšolskih otrok tudi v Trzinu praviloma vsako leto večje, kot so naše zmogljivosti. Prostorsko stisko v našem zavodu občutimo že dalj časa, saj so bile zaradi treh oddelkov vrtca, ki so v šoli, šolarjem odvzete že tri učilnice, lani pa je svoj namen izgubila tudi čitalnica, v kateri zdaj poteka pouk tujega jezika. Pravkar smo za potrebe 13. oddelka vrtca v igralnico preuredili še pisarno pomočnice ravnateljice, ki sedaj dela v prav nemogočih razmerah. Poudariti moram tudi, da niti prostori starega vrtca Žabica ne ustrezajo več spremenjenim normativom in standardom, tako da vsi skupaj komaj čakamo, da bo novi vrtec nared. Kako ste izrabili šolske počitnice za obnovo, posodobitev prostorov in ali se na področju opremljanja šole lahko pohvalite s kakšno vidnejšo pridobitvijo? Poletne počitnice vsako leto izkoristimo za generalno čiščenje in redna vzdrževalna dela vseh prostorov šole in vrtca. Letošnje šolske počitnice smo izkoristili predvsem za beljenje in obnovo parketa v treh igralnicah vrtca Palčica. Večjo investicijo je predstavljala reklamacijska zamenjava talne keramike v centralni kuhinji, saj obstoječa keramika ni izkazovala predpisane drsnosti. Proti koncu počitnic nam jo je za nameček zagodla še ena pozno-poletna nevihta, ki je rahlo poškodovala streho nad garderobo II. in III. triade - ravno dovolj, da nam je dodobra namočilo strop in odluščilo omet v garderobi. Tako smo tik pred začetkom pouka sanirali tudi to. Kar zadeva nakup opreme, smo levji delež sredstev namenili 13. oddelku vrtca, večino sredstev, namenjenih opremljanju šole, pa smo vložili v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Preko razpisa MŠŠ smo s sofinanciranjem Občine Trzin kupili dve interaktivni tabli, štiri projektorje in tri računalnike. Do konca koledarskega leta nameravamo prenoviti še kabinet za naravoslovje, posodobiti razsvetljavo v nekaterih učilnicah in vse vhode v šolo opremiti z videokamerami. Precej nujna je tudi še ureditev dostopne poti pred vhodom v I. triado, saj ob deževnih dneh tam zastaja voda in otežuje vstop v šolo. Kakšne pa so novosti pri delu šole in mogoče tudi v učnem procesu? Kar nekaj vsebinskih novosti bodo v šolo prinesli Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, ki je izšla v juliju, in prenovljeni učni načrti, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Za vse predmete v 1. razredu so bili sprejeti novi učni načrti, ki upoštevajo razvojno stopnjo učencev in način učenja, primeren za otroke pri šestih letih starosti. Pomembni standardi znanja, kot npr. pisanje, branje, so naravnani na postopno in temeljito, pa tudi individualizirano pridobivanje znanja, kar pomeni, da je doseganje ciljev razdeljeno na celo prvo triletje, seveda za tiste učence, ki tak tempo potrebujejo. Učni načrti so prečiščeni zlasti z vidika odvečne faktografije, cilji pa so oblikovani tako, da posegajo na različna področja učenčevega razvoja - od čustvenega, preko socialnega, spoznavnega, gibalnega, moralnega. V nove učne načrte so vgrajene tudi različne metode in oblike poučevanja, ki naredijo pouk bolj raznolik in zanimiv, hkrati pa vključujejo metode in oblike poučevanja, ki so še posebej primerne za mlajše učence. Tudi v učnih načrtih za učence višjih razredov je še posebej velik poudarek na eksperimentalnem in problemskem učenju. Učni načrti so pripravljeni tako, da bo učiteljem in učencem ostalo dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi, za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja, skratka več časa za pogovore in vzpostavljanje pristnejšega stika med učiteljem in učencem. Kakšne obšolske dejavnosti ste pripravili za letos? Letos smo že tako pestro ponudbo krožkov še razširili. Športnim navdušencem bomo kot novost ponudili krožek teeballa, ki je v bistvu za otroke prirejena različica bejzbola, in šolo smučanja v sodelovanju s Smučarskim društvom Trzin. Jezikovnim sladokuscem bomo ponudili fakultativni pouk španščine, logično razmi-šljajočim pa krožek logike. Prijavili smo se tudi v projekt Šah v vse slovenske šole, ki ga organizirata Svetovna šahovska organizacija FIDE in Šahovska zveza Slovenije ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport. Poleg navedenega smo obogatili tudi nadstandardni program šole, v okviru katerega bomo sedmošolcem »premierno« ponudili tridnevni tabor smučarskega teka na Pokljuki. Se pri delu srečujete s kakšnimi težavami? Kakšne so potrebe šole, ki bi jih bilo potrebno čim prej na nek način rešiti? Vse težave, ki nas pestijo pri delu, ustvarjalno pretvorimo v izzive in v skladu s tem potem delujemo. Kot sem že prej omenila, je v šoli ta trenutek največji problem prostorska stiska. Z otvoritvijo novega vrtca bo ta, upam, odpravljena, potem pa je največji zalogaj, ki nas čaka, zamenjava oken v starem delu šole, saj so obstoječa dotrajana in predstavljajo velikansko izgubo energije. Ko bo zgrajen novi vrtec, pa bomo za dostavo hrane malčkom v vrtcu potrebovali večje dostavno vozilo. Kako se bo vaš Zavod v tem šolskem letu, razen na področju izobraževanja otrok, vključeval v življenje občine? Šola in vrtec se trudita, da se čim bolj dejavno vključujeta v družbeno življenje občine, saj se zavedamo, da na ta način vzgajamo bodoče občane in občanke, državljane in državljanke. Tako radi sodelujemo na večini prireditev v kraju in z vsemi trzinskimi društvi, ki si našega sodelovanja želijo. Povezujemo se tudi širše - z različnimi organizacijami v regiji in na nacionalni ravni. Naša velika želja pa je povezati se tudi mednarodno, priložnost se nam obeta že v tem šolskem letu. Miro Štebe Slike s prvega šolskega dne, foto Zinka Kosmač Projekt Šolski ekovrtovi »C -i-. -- ' 1 Manjkajoči vezni člen v vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj je pomanjkanje živega stika otrok s pridelavo hrane in s procesi v naravi. Trajnostna lokalna potrošnja in proizvodnja je eden ključnih elementov trajnostnega razvoja. Strokovnjaki menijo, da ima pri tem vodilno vlogo pridelava in potrošnja hrane. Prihodnje generacije, današnji otroci, se bodo glede tega soočale z velikimi izzivi, na katere pa jih žal ne pripravljamo ustrezno. Danes mnogi otroci nimajo več predstave o tem, kako hrano pridelamo in da ta ne »raste na policah« v trgovinah. Vse več otrok in mladih veliko časa preživlja v »virtualnih svetovih« za računalnikom in izgublja stik z resničnostjo. Mestni otroci ne vedo več, kako »nastane« hrana. Otroci na podeželju, ki to izkušnjo morda še imajo, pa večinoma nimajo ustreznih izkušenj s sonaravno-ekološko pridelavo, ki jo bomo zaradi okoljskih in zdravstvenih izzivov morali vse bolj uveljavljati. Posledica je tudi to, da na takšen način prikrajšani otroci in mladi hrane ne cenijo več, da ne poznajo posledic, ki jih intenzivna pridelava in prireja ter dolgi transporti povzročajo okolju in zdravju. Zaradi pomanjkanja tega zavedanja pa bodo kot odrasli le težko postali odgovorni in okoljsko osveščeni tudi kot potrošniki. Prav zato smo se na OŠ Trzin odločili, da pristopimo k projektu »Šolski ekovrtovi« ter v okviru vrtičkarskih krožkov uresničujemo zastavljene cilje. S projektom želimo prispevati k izboljšanju izobraževanja in vzgoje mlade generacije za uveljavljanje trajnostnega razvoja družbe. Šolski ekovrt lahko pomaga otroke vzgajati v solidarnosti in prepoznavanju pomena sodelovanja ne le med človekom in naravo, temveč tudi med ljudmi samimi. Učitelji in vzgojitelji večinoma nimamo možnosti, da bi otroke učili in vzgajali skozi opazovanje procesov v naravi, na vrtu, polju ali v sadovnjaku, ali pa takšna priložnost pride le nekajkrat na leto preko naravoslovnih dni. Za razumevanje narave in procesov pridelovanja hrane pa je pomembno, da lahko dogajanje spremljamo nepretrgoma, skozi več letnih časov in razvojnih faz živih bitij oziroma ekosistemov. Projekt Šolski ekovrtovi pa omogoča prav to. Načrtovali in oblikovali smo svoje šolske ekološke vrtove, ki so postali izkustvena praktična podpora izobraževalnega procesa. Povezali smo se v nacionalno mrežo, ki zagotavlja izmenjavo izkušenj in podporo delovanju. Pri izvajanju projekta nam pomaga švicarski partner FiBL s svojim bogatim znanjem in izkušnjami, s primeri dobre prakse v Švici ter s finančno podporo v okviru švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Nancy Vake, mentorica vrtičkarskega krožka Trženje oglasnega prostora v glasilu Odsev: ^ grafex agencija t: 041 617 927 Poletne počitnice 2011 z DPM Trzin v Društvu prijateljev mladine Trzin smo tudi v času letošnjih poletnih šolskih počitnic organizirali počitniško varstvo s številnimi aktivnostmi za trzinske osnovnošolce. Z najmlajšimi smo se družili prvi julijski, 4. do 8.7., in zadnji avgustovski teden, med 22. in 26.8. D^PM Trzfn Program je c^bse^^zal vel^l, re usni|zkuusil nlketnju riic ketaioime ploščice... V arboretumu smn s i n^ure lO nfar z^a ie^.:^jš i z^^ž^^^e^s^io^i del dnevnega obiska ^n rikc^r/kli učk^lisSe, si ogledovali dreveSia in zbir^žili t^j^loove li-stei Ktrt |k^^vi |:)i^^Ljir(^rsa^ci iorsirs ^irm^l1 ^^^zorce trat^^, piroti in oodi;, race itk požr^črSnsk krape, doc^olt ča^^ p^ drt^o niameuiili tsjcii sl a^ciole(s^im radostim in prostemu času, to ju^ jjvr^rij.am n^ čucio^ vrih iij^^eo ^ž^risUs^jos^^vie is^A^e^Va. Nismo d^izpJL^^tilir^iti 09;l^(da polntnlnran:iiita^ r^eltuy^vl, ni^ntti^(Ot/ in o^idej. Gusarsko zabavo sta nura tinirtfdila iiUrašni tuos^ri^lri Ir.af3il^an ie rijeeCiO£i |^on^(r-^in|ca, ^n^alrk smtr se" raka^isli obitrruni^ tiorčijat, 'iti r^r^upaj pa smo uganjali gusarske vragolije. Vrhunec zabave je bil gotovo iskanje gusar^af^gk 2:ablada in merjenje moči med trzinskimi gusarji in ^pitarn m. Čofotanje in vodne igre na domžalskem kopališču so kriie nra rpii rrl 'enedne poletnih spominov. Spuščanje po toboganu, ise^op^ljcc^, skal