Iz naše vasice
(Piše Janko LiarlO.)
xn.
Jna se, da tudi njega ne smcni pozabiti! Kakoi da bi ga imel naslikanega,
'" tako se ga še spominjam!
Malo je takih na tera božjem svetu. kakeržen je bil Matesanov Tioe Niti je oral, niti sejal, a vender je životaril. Gororili so, da rau ni v glavi vse v pravem redu, pa saj mu res ni bilo, to si spoznal na prvi pogled. Bil je majhen,
-^*< 111 >¦—
glavat: nos mu jt> bil širok iu pl6sk, ustne debele, čelo mu je stopilo Dekako naprej, in delal je korake, kakor trije drugi. Pult mu je bila nokako rumenkasto-črna, a na zabuhlem licu bi opazil, če bi ga uataučneie gledal, sarao dve tri dlačice, da-si jih je imel vže blizu trideset ua lirbtu. Nii, saj se mn ne bi niti podala brada, ker je ost.-il vedno otročji, rarao tak. kakoršen je bil tnkrat, ko je začel trgati prvc hlai"e, a to je bilo pied kakimi dvajsetiiui leti. Morate redeti, da on • ni bil tako srečen, kakor ste vi, prijateljžki rnoji Ijubi, ki ste komaj shodili, pa ste vžo imeli hlačice, kakor kak baronček. nii, on je bil vie v osincm letu, ko je dobil prve hla6e, — šivokc bregcše a belcga platna. Poproj je hodil v dolgej srajei dopetači. Saj je pa tudi bilo joka. predno je oblekel one široke Llače. Ni-kakor se ni hot(jl posloviti od srajue in kar sramoval se ju v hlačicah pred ljudi. Kaj je hotel, ker je bil malo prisiriukiijeji! —
Koinaj ste bili v šestem letu, kaj iu% ko so vas vaši dobri stariši zapisali v
šolo. Ali pa znate, koliko jih je imel Matesanov Tine, ko je šel prvič v Solo? Nič
lnanje nego dvauajst. Ker je bil ves uckako slabotcn in nadložen, ni mogel poprej,
pa šo tediij,  kakor da je bil [ireiieumej] za aank.    A bU je ravDO tak,   kakor se
,    poje v pesni:
,,V ^olo 'hodi sedeui let,
J>a se čudi celi svct,
Pa ne zna ne čitati
A še manje pisati!"
Ta pesenca kakor da bi bila zložena o Matesanovem Tinctu. Pa vender ne smem biti prestrog. Matesanov Tine se je vender uekaj naučil — in to je bil krščanski nauk, katerega je znal od besede do besede, da-si je komaj kako črko poznal. V tera ga moram polivaliti — čast, komur čast)
Naposled so se ga tudi v Loli naveličali in moral je zapustiti nank. Ali kam zdaj ž ujim ? Za gospoda ni bil. bil je prenoumen. za hlapea a]i rokodelca tudi ne, bil je preslab, ostal je zatorej doma. a vse njogovo opravilo je bilo pohajko-vanje. Igral se je z nami vaškimi otroci, hodil po vasi, prišel k pastirjem na pašo, ali pa v gozd. Veiiel je za vsako ptifje gnezdn — to DajveSjo otmijo skrirnost — in znal oponašati vsako žival. Goičal je kakor golob, knkal kakor kukaviea, drandial kakor drozeg. pivkal kakor pitra, kokodakal kakor kokoš. mijavka! kakor mačka in kdo vc, kaj še vse dnigo. Tudi orgljati je zual, ali brez orgelj. Zložil je vseh deset prstov ravno jednega poleg drugega, začel jib raztegovati, da se nabere v mebovih sape, in zdajci so se oglasile piSBali, sprva kakor one debele, katere gospod učitelj kar z nogo pritiskajo, potem pa une tenke, a naposled te in one. 0 jej. da vam ga je biio tedšij videti, ko se je napiboval in trudil, da oponaša s svojim glasom cerkveno godbo. Počil bi Hovek od sracha. Drugekrati je opouašal tkalea. Sedel je, premikal hitro noge, z rokama dclal, kakor bi metal čolniček z jedne strani na drugo. a z nstmi je opouašal 6ni ropot: ntek. tek!" Še nekaj je znal, v čem mu ne bi nasel jednakega na dalež in široko. Matesanov Tine je bil posebno nadarjeu za lonfiarstvo, pa je gnetel ilovieo in naa oskrboval s pišfialkami in drugirai igračami. Oj ti Smencani Tiue, česa vse ni znal napraviti! Delal je vsakorrstne pptelinčke. jagnjičke, ptice, krave, človeSke glare, sašil jili na solncu, a vse so imele to posebno lastuost, da so piskale in še kako?  Kar je hotel, vse
je napravil Matesaiiov Tine. Bil je ravno takrat v nafcej vasi nekak budonm&ni tigovec, pa je rekel Tinetu, da mu uaj naredi tistega rogatega — poteri ga sv. kii/. božji — da mu bode ilobro plafal. Hm, da ste videli Tiueta. Glcdal je trgovca debelo, kakor bi ga ne bil razume! dobro, ali pa, kakor bi nekaj prevdarjal, potem se pa moško odrezal:
—   jKaj, iistpga rogatega naj vam napravitn? Ki treba, priSei bode sam po v&6, ker ste tako hudabni,  pa SB 6 takimi stvarrai norSujete." — In nikdar ni mogel  pozabiti  tega.   Oe je  le kje slišal trgorčevo ime,  vprašal je takoj:   nKaj tisti, ki je dejal, da mu naj napravim rogatega?"1  — Nikdar ni več šel k trgoveu.
Da je vsako inubo, ee je bila Se tako hitra precej na sebi ubil, o tem vam ni treba pripovedovati. Izuril se je t tem poslu tako, da mu ni ušla nobena.
Poinali so Tineta tudi v sosedujih župnijah. Ker so bili njegcm stariši sito-mašni, odšel je često k raznim duhovnim gospodom, ki mu so podelili kaj malega. Vrbovski gospod kapelan oskrboval ga je vedno z obuvalom in pokrivalora, pa je tako imel Tine često črevlje na škrip, le škoda. da niso dolgo take ostale, ampak v njegovej porabi kmalu pokazale usta.
Prišel sem Sez nekoliko let zopet v svojo vasico. Malo pred vasjo sem srečal Tincta. sovcdii poznal sem ga takoj. saj se oiti za las ni izpremenil, le malo inanjši je bil.
—  Nu, Tine kako je, še vedno živ id zdrav? —
NiL ni odgovoril, le debelo me je.pogledal in se cudil, da ga pozuarn.   Ni        1 me poznal.
—  Lej ga, Tine, kaj me ne poznaš? — Še vedno uiž.
—  Saj sem tvoj rojak? — /Maj  kakor l)i  se mu nekaj posvetilo, zasmijal se je na vcs glas, pokril si sramežljivo z roko liee in pokazal proti mojemu domu:
—  Jemnasta — gospod! — izgovoiil je požasi.
Tak je bil Tine do svoje smrti. D«M je pišfalke, orgljal, tkal, živali opona^al iu se igral z otroci. Volike starosti ni učakal. Ko je prekorafil trideseto Ieto, začel J je vkupe lesti, glava mu je postajala bojj zabulila, spomin ga je zapušfal jn bil I še bolj prismukDJen. Nu. neke vzpomladi srao ga zakopali. Sieer ni bil ne vem .1 kako paraeten, niti slaveo, a vender nam je bil vsem ljub iu drag — ilatesaoov '¦ Tine. Bil jc vse svoje iivljenje otvok.