—   190   —
Od davkov, ki si jih ljudje sami nakladajo.
Pogovor med Anžetom in Blafcetom.
2.   Tobak.
B. V zadnjem pogovoru si mi žugal dokazati, da tobak se ne more prištevati k prijetnostim človeškim. Rad bi slišal, kako bodeš to spričal.
A.   Če bi vse na svetu tako lahko dokazati bilo, kakor to, pač malo modrih ljudi bi potrebovali. Povej mi: je li to prijetnost, ktere se skor vaak le z bljuvanjem navadi? In kadar se je navadil s težavami, kaj ima potem od tega? Suho gerlo, prazen želodec in omotično glavo, ako je tobak prehud. Povej mi: kaj nek od te trojkle je prijetnega? Tobak je prav nepotrebna reč za človeka; koliko ljudi je na svetu, ki ga ne špogajo na nobeno vižo, in vendar so živi in zdravi; tudi meni nikoli ne pride na misel.
B.  Zakaj pa meni skor ni obstati brez njega, da bi laglej brez kruha bil, kakor brez tobaka?
A.   Zato, ker si se ga navadil. Ako bi se ga ne bil navadil, bi ti tudi uikoli ne prišel na misel, kakor meni ne; navada je železna srajca! Sicer pa mi prijatelj ne čenčaj, da bi laglej bil brez hruha, kakor brez tobaka. To je bosa! Ce bi stradal, boš pač pred za kos kruha kakor za tobak prijel. Hočeš, da te na sku-šnj o denem?
B.  E, čmu bi mogel človek ravno vse sam skušati!
A' Vidiš, kako prazne kvantate tobakarji! Verjemi mi: nič, celo nič druzega ni pri tobaku, kakor zgol navada. Sin vidi očeta, otrok mladenča tobak piti, se mu zavoljo tega zdi bolj moški, ker ima lulo v ustih, želi tudi biti moški, začenja ga piti kakor vidi pri družin, in s tem se navadi in misli, da mu je tobak potreben, dasiravno mu je škodljiv.
B. Kaj pada: tobak je še celo škodljiv ?
A» To je resnično; tobak je strupeno zeliše. Ako tobak piješ, se meša dim s slino; če slino požeraš, se ti kri kazi; če jo pljuješ, se sušiš in slino zgubljaš, ki ti je potrebna k razbavi jedil in scer k zdravju. Iz tega pridejo bolezni, posebno jetika, ktera je že dosto mladih ljudi zarano pod zemljo  spravila.
B. H kakemu pridu mora pa vendar tobak biti, zakaj pa ga je Bog vstvaril?
A. Da bi bil Bog tobak zato vstvaril, da bi kdo ta prah v nos tlačil, in ta dim v usta vlekel, si stroške
delal, zdravje in čas zapravljal, kaj tacega so si le tobakarji izmislili. Tobak je strupeno zeliše, in je, kakor druge strupenine, ob pravem času dobro zdravilo, io iz takega namena ga je modri Bog vstvaril.
B. Pa vendar  ne  boš mislil,   da  tobak  nosljati ali piti je celo greh ?
A.   Tega sploh ne mislim, vendar včasih tudi brez vsega greha tobakarija ni. Sosed Luka ima lulo v ustih celi dan in dosto krajcarjev potrosi za tobak, — žena in otroci so pa brez potrebnega oblačila, brez zabelje, soli in kruha, in stanujejo v nezdravem berlogu. Kaj misliš? ali je li Luka celo brez greha, da zavoljo tobaka opusa tako velike dolžnosti? Matjah ima, kakor veš, svojega Toneta v šoli, in si mora marsikaki krajcar pri-tergati, da ga da Tonetu. Tone se je navadil tobak puhati, si je kupil gosposko pipo, si špoga dragi tobak in zapravlja s tem dosto očetovih žuljev. Ali je to mar celo brez greha? Oče prepoveduje sinu, gospodar hlapcu, predstojnik podložnim itd. tobaka ne piti,— vprašam : al si leti celo brez greha, če ne marajo za dolžnost svojo? Hlapec, delavec, služabnik, zapravlja s tobakom mar-siktero uro, in dela tako gospodarju škodo, ker manj stori kakor je dolžan. Ali to ni greh, plačilo jemati, pa delo zanemarjati? Hlapec si zvečer natlači lulo, gre spat, se vleže na seno, zaspi, lula mu pade iz ust, seno se zažge, pohištvo pogori in velika škoda se naredi. Ali je tak hlapec brez greha in ni kriv vse škode, ki se je naredila? Mladeneč se navadi tobaka, kmalo spozna, da mu škodje, začne pokašijevati, se sušiti in blediti, dobi jetiko, umerje in postane sam svoj ubijavec. Kako mora to biti brez greha ?
B.   Nehaj, nehaj mi pridigov&ti od pregrešnosti to-bakarske, scer bom še jez mislil, da sem se pregrešil v 30 letih, kar že pijem tobak !
A< Gotovo ta dolgi čas tudi pri tebi ni bilo brez vsega greha, in ako bi že druzega ne bilo, si svoja sina pohujsal, da sta se ga tudi navadila, in da ti morebiti kradeta,da si ga moreta kupovati.
8. Ce je tobak tako nepotreben, škodljiv in še celo pregrešen, zakaj pa dobivamo to nepotrebo , to škodljivost in ta greh v vsakem kotu na prodaj? Zakaj se ne prepove ?
A. čeravno sem rekel, da tobak je vsim nepotreben, vendar nisem rekel, da je vsakemu škodljiv in da se vsak ž njim pregreši. Me moraš prav razumeti. Ker se z nožem zamore otroče do smerti raniti, bojo li prepovedani noži? — če je lis p obleke že djalo marsikako hišo na kant, bo li za tega voljo štacunar-jem prepovedano, prodajati zale oblačila? — če sta vino in žganje že jezero pijancov spravila v ker-tovo deželo, se li zatega voljo ne bo smelo prodajati vino in žganje? Vidiš, prijatel, taka je tudi s tobakom.
Janez Jažirk.