ST. 32. V CELJU, SOBOTA 5. APRRLA 1919 LETO I, Izltafa »»all torek, öetrtek in mob o to* — Cena i Za celo leto 24 K. za pol leta 12 kron, za četrt lela 6 K, za 1 mc-sec 2 kroni. Posamezna 6Scv»S'.a starce 30 vinarjew. Na pismene naročbe brea pošiljatve iwiarja s« ne imorsmo oziraM. XTaročniki naj pošiljajo naročnino po postni nakazniei. Reklamacije «Ude lista so poštnine proste. Ne- Srankirani dopisi se ne sprejemajv. Na dopise brez podpisa se ne ozira. B^BB H I Bv II III I l^^k II Ureiffiiäftvo i» upravniötvo se nahaja v Zvezni dsKarni v Celju, SchilZerjeva ccsta etev. S. Oglasi se računajo po porab!jerte«i prostoru in sicer 1 mm visok tor 63 mm širok prostor za enkrat 18 y. za veckrat popust. MaEi oglafri itanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inserato» 1. dr. je treba priložiti za odgovor doplsnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. •— Telefon štev. 65. IZOAJA BN TflSKA ZVČZNA TISKARMA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Korupcija na Hrvaskem. | Celje, 3. aprila. Nikdar nisrno stali na stališcu enostranskega kritiziranja in brezvzroč- nega boja. Tudi je naše načelo, da moramo biti napram svojim bratom v marsičem, kar vidimo pri njih nozdra- vega, prijenljivi in dobrohotni. Tako smo tudi molčali doslej, dasi smo v bratski nam hrvatski deželi videli marsikaj, kar smo globoko obžalovali in obsojali. Naše slovensko časopisje, «sobito ljubljansko, se je zadnje mesce neiStetokrat bridko pritoževalo nad po- stopanjem nažih bratov v Hrvatski, ki so — mi smo še vedno pr«pričani, da it delal to večinoma židovski del hr- vaškeja prebivalstva! — nam Sloven- cem zapirali vrata svöjih bogatih za- kiadnic na živilih,- v velikih množinah pa ista izvažali in vtihotapljali v Nem- ško Avstrijo, Madžarsko in celo v Ita- lijo, samo zato. ker so se jirrt tarn plačevale naravnost nečuvene svote za uvažana živila. Pohlep po mamonu — to je danes karakteristika, katera ozna- žuje velik del naSih bratov onstran Sotle. Zadnje case p;t se godijo tarn stvari, ki niso več samo izliv pohlepa po obogatenju, ampak ki ksžejo glo- boko-žalostno črto na značaju poedin- cev tega naroda, ki }ih je pa žal na stotine. in c> vidimo, da uganjajo to ne le razni židi, ampak tudi pristni s'ni hrvaškega naroda od uradnika pa fori do čianov vlade, potem je naša dolinost javno nastopiti z vso odloč- nostjo proti tern razmeram in dogod- kom, ki značijo popolno korupcijo v velikem delu hrvaškega naroda. Edinstvena država smo, meje so padle. Toda hrvaška vlada je držala sotelsko mejo do trenutka, ko je bila Proglašena svobodna trgovina. Gospo- darski urad v Celju je imel Že daVno •d beogradske vlade dovoljenje za iz- voz prešičev iz Mrvatske v celjski •kraj, kjer smo v svrho aprovizacije nujno rabili. Hrvaška vlada se je po- stavila nad centralno vlado in ni dovolUa prevoza, ampak je zavlačevala "devo tako dolgo, da je prišla svo- bodna trgovina. Takih slučajev poznamo več. Naši bratie onstran Snti« w a" iotle bi nas bili magari mirno pustili poc-inif; i ^ w K-1 a vx t! Lladu> samo da bi bilo 2adoščeno niih« • ^ l no nnhovi državopravni, avtonomistični trrnj. H ' Pred menoj je*f r„v .ospodarske^a ^* „f"" . »^ega ki ie nalcupl? v Slavon ^s^ üne žita in je blago PirtlI^ ^ od tarn. In v tem računu čitarno skladiščnik v Putincih dobii k '20--~ post, načel. „ „ „ ^ 2üO"~- žel. uradnikv „ „ >% 200'— post, načel. v Kukojevcih „ H 500-— skladiščnik v „ „ „ 40"— vlakovodja „ „ „ „ 200*—- uradnik „ „ „ „ 100'— P°st. načel. v Martincih .. „150"— skladiščnik v „ „ „ 20'— vlukovodja Arnold za dovoz in odvoz dobil „ 400 — Äradnik v Mitrovici dobil Jf 200*— Post.načelnik vMitrovici dobil „ 150 — vl ,lonici za školsku rnladež „ 200'— Vlako2v°dja 2a Martince „ „ 100"- s . 2aČudenjem sem vprašal pri- |no mesto, zakaj vse to. Odgovor je bil: moraio se je dati, ker sicer ni büo na razpolago ne strojev, ne olja, ne drugih priprav za nadaljni prevoz; ko pa se je pokazal denar, je takoj bilo vse na razpolago. — Pa na vsaki postaji? — Na vsaki postaji. — In čemu je dobila štedionica za školsku mladež200K? —Tam smo imeli vlo- žen svoj denLr. Načelnik nam ga ni hotel drugače izročiti nego da smo na tak načtn »mazali«. Tako si torej pustijo na Hrvaškem plačevati izpolnjevanje svoje narodne in državljanske, predvsem pa uradne dolžncsti, In posledica za nas? Že zgorajšnji mäli račnn kaže, da se je dotična pošiljatev žita podražila za več tisoč kron. da se je s tem zvišala sa- moobaebi umevno tudi cena moki iz tega žita. Se en slučaj: Zadružna Zveza v Celju je kupila v Slavoniji krompir. Blago je naloženo in se vozi. V neki postaji zastane in stoji že 5 dni. Na telefonično vprašanje, zakaj blago stoji in ne gre dalje, se glasi odjovor: treba je »mazati«. — Koliko pa hočete imeti? — To morate vi sami določiti. In zopei je Šlo par tisoč kron, da se je gospodu uradniku v X. »nama- zalo« — in blago je šlo srečno naprej. Do katere postaje, bog ve, in bogve, kolikokrat je trebalo še »mazati«, da je prišlo blago na mesto. Tretji slučaj; Vlak 7. več stotinami potnikov stoji v postaji M. na Iirva- škem. Stoji eno, dve uri •— in nihče ne ve ;:akaj. Postajenačelnik pia stoji ob strani z nekim Židorn in se pogaja ž njim za 2 vagona., katera bi rad imelŽid na razpolago. Zediniti pa se ne moreta glede »mazanja«. 2id premalo ponuja. In tako je vlak stal tri ure na postaji in se za toliko zakasnil, ker je gospod načelnik moral voditi diplo- matska pogajanja glede ,mazcnja'. Ali naj navajamo še več slučajev? Ne, — gnusi se num. To ni več trgo- vina, to ni več špekulacija, to je uma- zano izrabljanje, to je korupcija naj- nižje vrste. * V takih razmerah se ozračje na- polnjuje s strupenimi prlini boljševizma. In če ne bodo merodajni krogi na Hrvatskem z Železno roko vr.es po- segli in brezobzirno zatrli smrad, ki se širi v ozračju lepe dežele, bodo ne- kega dneva brez obrambe stali napram razmeram, , ki jim bodo zrasle ce'z glavo ter strmoglavile v brezno ne- sreče nje in celo deželo. Da bomo trpeli Ž njimi obenem mi Slovenci, je jasno in gotovo. Zato dvigamo svoj glas in kliČemo odločujočim činiteljem v sosedni deželi: zatrite korupcijo, da ne upropastite celega naroda! Milan Pribičevič in — jugoslovanski kmef. Bivži polkovnik . Milan Pribičevič Je te dni v razgovoru z dopisnikom »Juga<( izjavil med drugim: Ne smemo govoriti našemu kmetu samo o narodnem edinstvu, kraljestvu, republiki, centralizmu, 0 avtonomiji in decentralizaciji, ker so mu ti pojmi državnega življenja man? važni in raz- umljivi. On razume pravo demokracijo v obliki, v kateri se ona tudi besedno javlja, v praktični razdelitvi zemljišč, v boljšem, kulturnejšern in naprednej- šem iiivljenju kmeta v vseh pravcih. Pri nas je 50% kmetov. Kako moremo imeti srcčno Jugoslavijo, če ne prepo- rodimo življenja svojega kmeta? V tem vpr&šanju leži giavni problem naše mlade države. Predvsem je pa potrebna organizacija. Naš kmet posluša danes razne boljševiške agitatorje, ne zato, ker bi bil sam njihov pripadnik, ampak zato, ker mu kdo drug ne zna ali noče govoriti enako a!i 0 onem, 0 čemur govore ti agita^orji. Za socijalizem v nažem knietijstvu ni korena, ker je naš kmet najodločnejši nasprotnik ko- munističnega pojmovanja lastnine, ka- terega odobravajo boljševiki. Naš kmet hoče zemljo, ali hoče samo svojo lastno zemljo, katera pomeni zanj svet, njegovo kra'jestvo. Ta agitacijanemore imeti trajnega in resnega uspeha, ker tem agitatorjem ni do resne in orga- nizirane r šitve kmečkega problema. Oni nimajo pred očmi posebnega se- stava tega problema, ampak žive od, nezadovoljstva in nestrpnosti. Aloj ideal je modern» demokrat- ska Jugoslavia z ravnopravnim in popoliioma osigaranim delavstvom, brez velikih kapitalislov, z inoško in žensko inteügenco, ki sledi zapadni moderni kuituri, spominjajoč se vsak čas, da je bogastvo in glavna moč našega naroda v krnetijstvu. Srbski kmet. je glavno orožje, ki je osvobodüo Srbi: , in jugoslovanski kmet je glavno bogastvo nove države. Jugoslovanska demokracija, podpirajoč in dvigajoč kmetijstvo, zida za svoje pleme jugo- slovansko »Ameriko*. Kmet je dajal dosedaj in bo dajal v bodoče ministre in pesnike, slikarje in trgovce. Naža vseučilišča niso od darov milijonarjev, temveč so zidana od dela žuljevih rok našega kmeta. Katero vprašanje naj bi bilo bližje naSemu »gosposkernu« sreu če ne njegovo? POLITIČNE VESTI. Iz Narodnega predstavnistva. V seji 2. trri. je vložil Slovenec dr. Lovrenčič inter- pelacijozaradi italijanskegapreganjanja slo- venskega prebivalstva na Goriškem, dalma- tinski poslanec Biankini pa zaradi odprav- ljanja našega prebivalstva iz zasedenega ozemlja v Italijo. Nato je bila sprejeta kre- ditna predloga fin. ministra za april obenem s predlogom istega ministra, naj se vladi dovoli kredit 130 milijonov tudi za maj, če ne bi bilo mogoče prej sprejeti rednega pro- računa. — Dne 3. tm. je bila tajna seja, v kateri je min. predsednik Protič poročal o pogajanjih s socijalisti in Narodnim klubom zaradi vstopa v vlado in zakaj so se poga- janja razbila. Demokratski kiub se je v svoji seji 2. tm. bavil s političnim položajem in z nalogo, katero je prevzel njegov clan dr. Poljak kot minister za agrarno reformo. Klub zahtevačim najhitrejšo in najugodnejšo pospešitev rešitve te reforme. Tudi opozicija za obrambo na- rodnega in državnega edinstva. „Slovencuu se poroča iz Beograda, da vse stranke, tudi opozicija, stoje na stališču, da se mora varovati narodno in državno edinstvo. Opozicija vladi ne bo delala ovir in ji bo dovolila vse državne potrebščine. Kaj bo s Prekmurjem? Iz Ženevč je prišlo 1. tm. poročilo, da teritori- jalna komisija mirovne konference spo- četka ni bila za to, da bi Prekmurje pripadlo Jugoslavs. Pozneje pa ji je bila nredložena natančna etnografska meja napram Madžarski. Odiočitev še ni padla. Italijani priredili ljudsko glaso- vanje v zasedenem ozemlju ? Ljub- Ijanski ,Vecerni List* poroča, da ljudje, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja, pripovedujejo, da je italijanska vlada na Goriškem ter v nekaterih krajih zasedene Kranjske in Trsta pričela z ljudskim glasovanjem za pripadnost k Jugoslaviji ali Italiji. Dozdajni uspeh je za Lahe neugoden. Še celo mnoff© Lahov glasuje za Jugoslavijo. Spletke bivšega Črnogorskega Kral ja Nikite. 1z Pariza poročajo, da daje bivši črnogorski kralj Nikita ši- riti po Francoski in v Švici spomenico, v kateri v 14 točkah laže 0 srbskih grozovitostih v Črni gori. Bivši črno- gorski minister objavlja sedaj v list» jžurnai de Debä' izjavo, v kateri pro- testira proti Nikitinim klevetam naprarn Srbiji in izjavlja, da je vsa Črna Gort prostovoljno in navdušeno izrazila sveje ujedinjenje z Jugoslavijo. PašiČ zapustil Pariz? !z Bern* je prišlo 2. tm. porocüo, da je PašiC zaradi ogrskih dogodkov zapustil Pariz in se odpeljal v Beograd. Noke italijanske spletke. 1z Pariza poročajo, da so jeli Italijani na nov način spletkariti proti jugoslovanskim zahtevam na Koroškem. Sedaj progla- šajo, da spadata Celovec in Beijak pod območje Adrije in se raditega sme to vpraSanje rešiti le skupno z jadran- skim problemom in se ne sme sma- trati za izkljuČno zahtevo napram Nemški Avstriji. Za čehoslovaškega poslanlka v Beogradu je imenovan poslanec Kaiina, član narodno-socijalne stranke. V Dalmacijj nadaljujejo Lahi svoja nasilstva. V Kistanjih pri Zadru so dale italijanske oblasti sneti vse napise s cirilico in jih namestiti z italijanskirni. Duhovnikom so zapovedali pfidigati v laškem jeziku. Vse listine 0 ljudskem glasovanju za Jugoslavijo so Lahi zaplenili in uničili. Češke meje. Glasom poročila iz Pa- riza z dne 3. tm. so bile na mirovni konfe- renci dne 2. tm. končno določene meje čeho- slovaške dr2ave in bodo prihodnje dni ob- javljene. Na Poljskem je ministerski svet nad vsem ozemljem kongresne Poljske proglasil obsedno stanje. V Nemčiji se zopet širi stavkarsko gi- banje. V ruhrskem ozemlju stavka skoro pol milijona mo2. Na Ogrsko poSlje svet četvorice v smislu svojega sklepa z dne 2. tm.generala Smutsa, da preišče probleme, ki so nastali vsled premirja in v kojih hoče vrhovnt svet natančnih informaeij. — Madžarske čete s« začele napadati čehoslovaške čete. Izgon Habsburžanov In rodbine Bourban-Parma iz Nemške Avstrije je sklenila nemško-avstrijska narodna skupščina. Italija. Socijalistična stranka }a poglasila soglasje z ruskimi boljševikii Časopisi (ne italijanski, ampak izven Italije!) poročajo 2. t. m. 0 velikih izgredih v italijanskih mestih Genovi, Milanu in Novari. Prišlo je do spopa- dov in streljanja. Socijalističnega spre- voda v Milanu se je udeležilo 60.000 delavcev. Rusija. Ljenin je v svojem zad- njem govoru v Petrogradu izjavil, da je položaj glede prehrane Rusije obupen. »N C? V A D Ü S A« Štev. 32 — Tako torej izgleda v boljševiškem paradižu, ki je vzor slovenskim soci- jalistom! MARIBOHSKE NOVICE (Od našega poročevalcaj Na Cast francoskl mislji, ki jo tu zastopa častnik general, Staba dr. g. Reverdy, so v pondeljek večer pri- redili tukajšnji Slovenci v hotelu Meran sprejemni večer. Zastopani so bili predstavniki vojaških in civilnih oblasti, ter sploh vseh stanov. Cerkveno oblast je zastopal knezoškof dr. Napotnik. Da je bil pri tej priliki v častnem številu zastopan tudi cvet narodnega ženstva, je samoobsebi umevno. Manj umevna pa je govorica, da je lastnik tega hotela, znani Friede], prejšnji večer Slovence — vsaj moralično — vrgel ven, češ, če hočejo govoriti slo- vensko, naj gredo v Narodni dom. Slovenski gostje so namreč zahtevali v slovsnskem jeziku jedilo, toda nata- karica in Friedel nista hotela razumeti. Vsekakor je splošno začudenje, če takorekoč izbrani cvet (elita) Slovencev za take prireditve nima primernejega prostora, kakor ravno v hotelu Meran. Italijanska komisija, adijo ! Prvi viden vspeh nedeljskega obiska an- gleške in francoske komisije (iz Ljub- ljane) v Mariboru se je pokazal, ko je takozvana italijanska komisija pri- čela se pripravljati na odhod. Danes (v sredo) se gospoda odpelje proti Dunaju. Za njimi bodo jokali le Nemci, še huje pa — Nemke. Koliko zlä je ta komisija tu obrodila, o tem se bo dalo še le po odhodu jasneje govoriti. Mem tem pa: adijo! Velika železniška nesreča pre- prečena. V torek pop. se je peljal neki posestnik iz Ruš po Tržaški cesti mimo rezervne bolnice v ,Maribor. Za njim pride nek avtomobil, pred katerim so se konii splašili. V trenotku ko konja zdirjata v divjem skoku proti železniškemu prelazu, se zapro zatvor- nice in po progi prihaja tudi že stroj. Konia skočita z vozom vred preko železniške ograje, zdivjata še preko obeh tirov. Skušala sta še drugo (onostransko) ograjo oodreti, toda zapletla sta se z nogami med žično omrežje in padla med podrto ograjo. V istem hipu pa je ravno po tej ograji najbližje stoječem tiru privozil želez- niški stroj, ki pa se je v kritičnem trenotku tik voza ozir. konjev vstavil. Sekundo pozneje, pa bi bilo vničeno vse, 3 ljudje na vozu in oba konja. Tako pa se niti konjem ni veliko zgodilo. Polomljeni pa sta obe želez- niški ograji. Vse šolstvo v mariborskem o- kraju je višji šolski svet v Ljubljani preustrojil v popolnoma slovensko, tako nemško kakor utrakvistično. SumljJvega begunca je 31. sušca izročila vojaška oblast v Mariboru tamošnji policiji, nekega Franca Baršija, ki so ga prijeli v Radgoni. Legitimiral (se je z izkažnico čehoslovaške vojske kot nadporočnik in zatrjeval, da je bil kot častnik v Budimpešti, ter da je pobegnil pred napadi boljševikov. Imel je namen, odpotavati na Čehoslovaško. Njegovo obnašanje pa je zbudilo sum, da |so njegove navedbe neresnične, vsled Cesar so ga pridržali v zaporu. Aretirana sumljiva oseba. Dne 31. sušca so v Špilju v vlaku aretira- li Jaroslava Kalkusa, nameščenca v upravi grofa Bombellesa v Vinici. Na- šli so pri njem razna v Nemško Av- strijo naslovljena pisma, ki jih je na- meraval vtihotapiti čez mejo. Vsled sumliivega obnašanja so ga zaprli. Mlado tatinsko družbo so izsle- dili 31.suŠca v Mariboru. Kradla je živila iz transportov za mestno apro- vizacijo. Tatovi so povečin; iz Karčovine, 14 do 18 let stari, vmes tudi nekaj deklet. CEUSKE NOVICE. Skupna seja odbora Podružnice SploŠnega slovenskega ženskega društva v Celju in Podružnke CMD v Celju se yrSl v nedeljo 6. tm. ob 10 uri 30 min. dop. v mali dvorani Narodnega Doma v Celju. Velevažna narodna zadeva. — Ela d. Kalanova, predsednlca. Mestno gledišče v Celju. Z ozi- rom na dobrodelni namen dijaških predstav v tuk. gledališču v nedeljo in v sredo, se napovedana ponovltev Igre »Dobri sodnik« clanes zvečer ne vrši. Dramatično društvo. Dijaški kuhinji v Celju je daro- vala gospa Tilka Supanc, veletrgovčeva soproga v Rogatcu, velik zaboj jajc. Da bi našla mnogo posnemovakev! »Deseti brat.« Celjsko dijaštvo priredi v nedeljo 6. aprüa ob pol 4. urä in v sredo ob pol 8. uri ljudsko igro „Deseti brat" v Mestn'em gledališču v Celju v prid Dijaški kuhinji. Vojni Inval.di! Pisäl sem že svoj čas o organizaciji invaiidov. Dozdaj se jih je žal Ie malo zanimalo zanjo, ako- ravno bi bila marsikomu zelo koristna. Nemci imajo že skoro povsod invalidna društva. Tudi nam je treba sestanka, skupnega pogovora o pokojnini in mno- gih drugih vprašanjih. I< organizaciji vas vabi — brivec v Rotovški ulici. Celjskemu doplsniku »Napreja« se je očividno razpočil žolč. Zaradi kon- statiranja dejstva, da se pojavlja med vojaštvom z gotove strani bolj- ševiška agitacija (upamo, da tudi so- drug dopisnik razlikuje med socijaliz- mom in boljševizmom!), se je izlil ta žolč v „Napreju" na našega urednika, katerega pa to prav nič ne razburja in bo imel še zanaprej ravno tako mirno spanne ko doslej. S tistim straš- nim gradivom, ki ga imate nak'upice- nega, sodrug dopisnik, pa le mirno na dan. Prepričani smo, da bo naše spanje tudi potem še prav — mirno. Zelo moti se pa sodrug dopisnik, če misli, da se bomo prerekalu ž njim. Naša pot v boju proti vsem škodjivcem naroda in države naše je ravna. Če se pa cenjeni sodrugi identificirajo z boljševišktmi fantasti, svobodno jim, vsaj tem bolj vemo, pri čem da smo. Iz Gaberja. Občni zbor pros, ga- silnega društva za Gaberje minulo' ne- deljo pri Plevčaku je bil zelo živahno obiskan ter se zahvaljujemo g. načel- niku gasilske župe, tov. dr. Bergmann, za njegov navdušen govor, pa tudi za- stopniku obične Okolica Celje ter vsem gasilcem. — Odbor. »Dobri sodnik«. Duhovito in efekt- no to burko, bolje rečeno satiro, so. nam predočili minolo sredo vrli dile- tante našega Dramatičnega društva v Celju. Odkrito povcmo, da so nas to- krat iznenadili. Zdi se nam, da s tako dovršenosijo naši igralci še niso na- stopili v nobeni igri v tekoči sezoni. Da je občinstvo bilo popolnoma uza- dovoljeno, je dokazal aplavz koncem vsakega, posebej koncem zadnjega de- janja. Odkrito moramo pov^dati, da nismo našli prav nobenega razločka mod nastopom naših diletantov ta ve- čer in o:/>im poklicnih igralcev iz Ljub- ljane pred nekaj tedni, nasprotno še več temperamenta in več plastike. Upamo, da nas iznenadijo v kratkem zopet z novo prireditvo, saj je občin- stvo — kakor je zopet pokazalo polno gledaliSče — naravnost žejno kultur- nega užitka. Razmah našega kultur- nega in družabnega življenja v C-lju izza naše osvoboje je naravnost ogro- rnen. Da je vrlo Dramatično društvo k temu izredno mnogo pripomoglo, mu štejemo v posebno zaslugo. Dvokolesn! voz ukraden je bil v noči od 30. na 31. sušca Francu Kalanu i;i Ceija iz voznega podstrečja hotela pri Zamorcu. O tatu še ni sledu. Za velikega trgovca, uradnika itd. se je izdajal neki Janez Rodušek, doma s Ptujske gore, ki hodi brez posla po Celju; policija ga je prijela. Zaradi nošnjf- vojaškega samokresa je plačal 30 K globe. Vagon krrne zgcrel je 1. tm. na celjskem kolodvorü. Bil je last g. Petra Majdiča Otroke kgubiJa je neka Ogrinc, doma iz Kalobja. Bila je na Westfal- skem, odkoder so jo pred nekaj dnevi z otroci vred odposlali. Dne 31. sušca je prižel vlak v Line; Ogrin: je izsto- pila, da bi prinesla vode; nazaj grede je pa vlak zgrešila in oba otroka, 10-letna Marija in 6-letni Franc sta se s prtljago vred odpeljala neznano kam naprej. Izgubil se je 12-Ietni Ivan Reoer- šek iz iirastntka. Dne 3isfka in bBagajr&ISaHka v veletrgovsko podjetje. Ponudbe se naj na- slove na upraynistvo tega lista pod «Trajno 1000» in v istih navede dosedajno službo- vanje, naobrazba, plačilni zahtevki in dan mogočega vstopa. Ženitna ponudba. Trgovec v ßeogiadu s kapitalom 100 do 200 tisoč kron, 29 let star, 2eli se spoznati z gospodično Slovenko radi ženitve. Pogoji: neomadeževana proSiost in ra domačica. Predizobrazba nekaj realr^ :imnazije in npkaj znanja v trgovini. Premoženje po- stranska stvar. Naslov z sliko naj se pošlje pod »Volja št. 99«, poštno ležeče Zemun. Diskrecija aajamčena. 486 3—1 Sprejme se v trajno delo proti dofcri plači sodarjev Plača dnevna ali pa v akordu. Ponuiuie na: DelniSka pivovarna v Laškem trg«, Spodnje Štajersko. 461 3—2 Pri fwdki se dobivajo vsakovrstne barve, suhe in oljnate, posteklinaste (emajlne barve), lake, pristni firnež in vsakovrstni čopiči po ' najnižjih cenah. Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52—2 Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to strokö spadajoča dela. — HqIsbH Martin, Broška cesta. Delo solidno! Dnevne cene! Sprejme se priden oženjen viničar ali pridna ženska, ki ima tudi ene«. otroka za pasti. Plača po dogovoru. Vpraša se pri Karol Gregoriču, Rovska ulica SL 7 (Grabengasse) v Celju. 477 3—1 Stara jugoslouanska trgo- S uina mešanega biaga S Qlauni Cf\{lf Qlauni trg vV-LLIv- trg 323 13-13 Trgovina s špecerij- skim biagom in dež. pridelki Ant. Eolencuu: Ant- Ermenc Celje Or ask a cesta 22 VBletpgonIns in rozpoSil|aInä I Sf epmeclif, Gelje priporoča popoinoma sortirano zaiogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, raznekonfekcije,čevTje, modnega, kratkega in falanterijskega blaga, ter pošlje na želio vsakemu cenike in vzorce zastonj. 214 52—13 Za Veli&to hoc rozine, mandeljne, riž, kavo, testenine, olje ter vse drugo specerijsko blag» priporoča specerijska trgovina FE. EOLENC 213 VyJüjJuJÜi 52-12 NAEODNI DOM «Karbid vedno v zalogi. Naznanilo! 478 1 Uredniätvo vojnega albuma piejšnjega pešpolka štev. 87 placa vsem naročnikom albuma vplačane svotd nazaj. Zneski, ki ne bodo zahtevani od dae razgla- šenja v dobi šestih inesecey? pripadejo invalidnemu fendu Celjskega pešpolka, Dne 11. aprila 1919 ob pol 9. uri predpoldue se na lieu mesta y Kasazili hiš. št. 55 proda na prostovoljni sodni Mi y Kasazili ležeče Hribarjevozemljišče, obstoječe izhiäe št+ 55? njiv in travnikov. Izkjicna cena: 7500 K; pod to ceno se ne proda* Podrobnosti se izve na okrajnem sodišču v Celju, soba st 5., l CM © Stev. 3* -NOVA b O B «« Stran 3 OOPISI. Prekopa. V na§i občini se nahaja stara tovarna, ki je biia do izbruha vojske popolnoma zapuščena, a je z vojsko naenkrat ozivela.'W 1, 1915 so nam poslali okrog 300 Poljakov, mož, Žen in otrok-beguncev iz "ialicije. Bilo je to revno, zanemarjeno Ijudstvo, za katero se listi, ki so ga sem poslali, niso skoro prav nič brigali. Ljudstvo je stradalo v pravein potnemi besede. lzbruhnilo so tudi med njimi nalezljive bolezni. Vcndar niso bili ti Ijudje niti celo leto pri nas. Takoj, ko je bila osvojena Galicija od avstrijskega vo- jaštva, poslali so Poljake nazaj, dasi- ravno so bili njihovi dotnovi popol- noma uniiieni in razbiti. Takoj viiato smo pa clobili v lovamo nad 300 Židov iz Galicijo in Bukovine. Veseli smo bili, da smo se izuebili Poljakov, a sedaj je prišlo §8 večjo zlo nad naSo občino in vso okolico. Tnkoj prve dni so že prepiavili ti Ijudje vso bližnjo in daljno okoliro z vrečo in košaro v roki t*r začeli naküpovati in preplaceyali vsa najpoirebnejša živiia. Kupčevaio je vse, moSki in žcnske, f iaro in iniado. Sitna- rili in prosjačiJi so povsod. ~ kakor že znnjo ti Ijudje .....• tako dolgo, da so dobiü, kar so želeli. MotII bi se pa, kdor bi mUlil, da so ti Ijudje rabili na ta nn?ln dobljena üivüa za fobe. No- sili so jih v mtsto, v Ccljo in dnigam ter prodr-vaü za drag dtMi-ir. Če niso dobili pri ljude.h /. lopa, zaeV-'i so krasti. Lastniki jabolk ob državni c -ti bi ve- deli o tem innogo poved1 ;. V Časti, ko je zorolo gadje, kro:npir i. dr., vit del si te Ijudi ob vsaki no?ni nri z vreto na lirbtu od kranjsko meje pa tja do Ceija. Ljudslvo je bilo radi teh Ijudi os>orc"eno in to povsem naravno, saj so nam odjodli siraSno množino živii in s tem povzroaü v celi okolici neznosno draginjo. Vrh tega je pa vlada za te Ijn.di, ki sicer niso prijeli za prav nobeno delo, silno skrbe'a. Dobili so prav vse, kar so hoteli. Ne sfimo, da se jim ja na pol razruscna tovarna popolnoma prcuredila za starsovanja, da so se jim postavile lepe kuhinje, kopališčo, moüinica itd., dobivali so tudi zivil iz Celja vednoN v izobilju. Medtem, ko ni bilo za drugo ijndstvo ne moke, ^ne sladkorja in ne peiroleja, so imeli Ziüjo v tovarni vseM. v izo- bilju. Tovarna je bila razsvei.'jynn cele noči, kakor da bi v njej delalo v istini na stotine rok. Dobivali so poleg vsa- kovrslnih zivil tudi obleko in cevüo in vrh tega še mastno begunsko podj oro. l'slanoviü so za njiliove otroke dvo- razredno solo ter nastavilj naduiiitelja in učiteljico, seveda oba Žida. Obisko- val jih je redno zdravnik in poleg tega se imeli nastnvljeno Se neko gospo- dično, ki jim je izpirala in obvezovala vsak dan Vane, ki jih povzroča nesnaga. Kuhan in pečen je bil v tem židovskem taboru dr. Burghauser, komisar iz Celja, ki je imcl tu pravzaprav svoj-e uradne dneve. Tu so se ob tej priliki reševale tudi proSnje za vojaške podpore. Ženske so romale ob takih prilikah v tovarno ter nosile in vozile omenjenemu ko- rnisarju vsakovrstna Äivila: mast, špeh, ?ito, moko, fižol, jabolka, češplje itd. ludi denar je igral znatno vlogo. Na- ¦ll-\Q Že ^sovor, da odločuje o vo- jaskili podporah »kantineika« v tovarni. Končale so se vojaäke podporej mi_ nila je vojska, dr. Burghauser je zginil nil! S0 Pu Se vedno v tovarni. Ne moemo se j,h znebiti, dasiravno so že lenoljudstvo^'J:/^---« liudi nc nažene tia kam« i - l Na.igori.ki inJU^J^ gunci se pa potikajo po raziiCnih uši- vih m vlažmh barakah in stradajo Če že moramo imeti še vodno begunce dajte nam naše liudi, ki so jozd in pašnik, ki sta se sedaj i Veliki del paSnika so kmctje pr , , drugi, ki nimajo konjev, pa za < :'--oclniiio sekajo drevesa, kjer kaj ra^;«?. Njive so si napravili taki kmetje, ki ?e svojih prejSnjih ne morejo sami ol-:k-'.vvati. Ubogi kočlar ni dobil nič in se tudi kravice ne more več pasti. Če so že dobi svet, naj se poSteno in prnvično iazd.Ii, da dobi vsak upravi- čenec kfii. A'r riso to boljSeviSke raz- i mere? Iz ii-'.,-.- , ClSil obleke, nA«A vsulcovrstiio \3\jL%j perilo, poka- tcro poSIjc b'rezplarno na dom, ' svotlo lika oyratnike, zappst- nice, srajce. 345 10-9 Jos. Reich Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip siev 4 Podružnica: Šelenburgova ui. št. 3. Postna naročiia se točno izvrčujejo IMtäSiä podgane, ste- XT&AS&ft nice In ščurkl ter ves tnrces mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mlši .5 K, za podgane in mi?J 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unif evalec moljev 2 K, pr ašek proti mrče- soin 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, m&silo za uši prl živini 2 K, prašek za uši v obleki in pcrilu 2 K, tinktura za boihe prl pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavoö xa elüsporl M. Junker, 85 -21 Zagreb 37, Lirlnjs!m ulica 3. Stavbena in galant. hlepaFsha obrt A. Joss a nam« 243 104-27 CeSJe, Gražka c. 8 (naspp^ie „bellega vola") Prevzema vsa v lo stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. KupiitB ali vzamem v najem posestvo zds^siže^o z lesno industrijo na vodo ali parno moč blizu postaj med Celjein in Mariborom. Ponudbe na upravništvo „Nove Dobe" v Celju. 469 3-3 Išče se primeren lokal z« mesarij-o. — Po- nudbe na upravništvo »Nove Dobe«. 465 —I Pi-oda sa pokrit voz (kope) takoj za 2000 K. Izve se pri gostilniüarju v Nar. Domu. Istotam se pioda še skore novo'kolo. 250 -24 Pposfovoijua \mm dražba se vrši Une 8. aprila tl. predpoldne ob 9. uri pri g. Cvetanoviču, tapetniku v Rovskl ulict v Celju. Prodajalo se bode: 1 postelja, posteljna vloga, žim- nica, nočna oinarica, umivalnik, dve omari, toaletna miza, miza, 2 stola, pisalna miza in omara v. nastavkom. 468 2-2 Mnozetypce! 100.000 kosov finega umivalnega mily, 5O°/o v kosih po 100 g a K 2'10 raz- poSilja po povzetju v 5 kg poštnili za- vojili franko: Importna In cksportna dru2ba HROVAT & KOMP. Ljubljana. 46i 3-3 Fran STRUPI Celje 2L a 1 © g a stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih sip Prevzetje Ste- klarskf h del Gra§ka cesta Sl-W 39S Najstarejsa in edina slov. 324 pekarna v Celju 26~n Franc E.Yošnakl, y lastn! liiši BrašEia cesta št. il se priporoča cenj. obcinstvu. Prodüjd SB fudi Ms in sla^orčkl. Gostilna Plevcak Oaberje priporoča syolo izurstno tcpio in mrzlo ^uhinjo fer nai&oijšo, pristno 240 52-13 nil !z wr ä isri i^ o. Slav, občlnstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v go»tllno pri „Jugoslovanua A J- A \A* &*. M, j\ w4 Jl 1JB ^ö ^^ M ^^ ^^ *j| ^^ Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. 264 ^^H Bflü ^Z^s ^Z^^^^^^^8fc ^^^^^^^^^zW ^H^^^^^^S ^^^BL ^mr^ .^^^^^^^^^0 Ljublja9iaf Šelenburgova ulica 7.JI 377 4 4 (nasproti glavn» post ) Trjovina s pisalnimi, razmncževalnimi in računskimi str«ji, (lisamiSkim |i«- hištvom ameriknnskefa sistema ter vsemi pisarniškimi potrebš^insmi. Sprejemajo se vsa tovpstna popravlla, m --^ fsrm ffll ¦ Velikonočni prazniki niso yeč daleč, zato prosim gospode trgOTce, da takoj pošljejo naročila za PfÄllr»iaöß pecilni prašek in vaniljin sladkor, da zamorem naročila pravočasno izvräiti in vse ssadovoljiti. — Nadalje priporocam: pravi Skrob, čaj, Adria-kavo s sladkorjem, testenine i. t. d* Naročila se izvräujejo takoj in točno! „Hdria^-IzcgelkE F. Šibenik, Ljubljana;, Gospofika taääca 96. Ne naročajte tujih znanik, ker imate dobr» in cen» blajt il«ma; dtmaCi izdelUi naj zavzemajo prvo mcsto! 420 8-6