Poštnina plačana v gotovim, itev. 52. i Lfiibllani, dne 27. decembra 1934. posamezna štev. Din i«-, Leto xm Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Gzhala vsak četrtek Naročnina ta Imemsivo: četrtletno » Din, polletno IS Din, celoletno St Din; ta in*« temstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«.' i Amerika letno I dolar. — Račnn poStne hranilnice, podrnžnic« » LjnM]anl, It 10.711. i v S REČNO i ^ O V O LETO B R A L C E M IN BRALKAM - ¥ Bogol V petek je izšla službena objava, iz katere povzemamo: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki vzeli na znanje ostavko, ki jo je podala vlada Nikole Uzunoviča, razrešili vse ministre dolžnosti, jih postavili na razpoloženje in imenovali: za predsednika ministrskega sveta in za zunanjega ministra Jevtiča Bogoljuba, ministra na razpoloženju; za ministra vojske in mornarice častnega adjutanta Nj. Vel. kralja, arniijskega generala Živkoviča Petra, ministra na razpoloženju; za finančnega ministra dr. Siojadinoviea MIlana, ministra v pokoju; za ministra pravosodja dr. Kojiča Dragutina, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za gozdove in rudnike dr. Popo-viča Svetislava, ministra v pokoju in narodnega poslanca; za ministra notranjih zadev Popoviča Vell-inira, bana drinske banovine; za ministra brez portfelja dr. Hasanbegoviča Avda, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušlča Dragotlna, bana dravske banovine; za ministra za trgovino in industrijo dr. Vrba-niča Milana, senatorja; za prometnega ministra Vujlea Dimitrija, narodnega poslanca; za ministra za prosveto Čiriea Stevana, narodnega poslanca; za ministra za gradbe dr. Kožuija Marka, narodnega poslanca; za ministra za telesno vzgojo dr. Auerja Ljudevita, narodnega poslanca; za ministra za kmetijstvo dr. Jankovlča Dra-gutlr.a, odvetnika v Beogradu. Zvečer v petek so člani novega kabineta prisegli v predsedništvu ministrskega sveta. Ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtic je no zaprisegi novih ministrov sprejel v salonu 1@ sestavil jevtic vladnega predsedništva novinarje in jim podal naslednjo izjavo: «V pogledu nadaljnjega dela vlade, kateri imam čast načelovati, vam zdaj še ne morem dati posebne izjave. V kratkem bo dala o tem potrebna obvestila vladna deklaracija. Od trenutka, ko sem bil odlikovan z najvišjim zaupanjem, da sestavim vlado in to z velikimi pooblastili tako glede sestave vlade kakor glede njenega delovnega načrta, ste bili vsi priča mojili naporov in prizadevanj, da izkažem in ponudim vse možnosti za sodelovanje tudi onim političnim ljudem, ki so stali doslej ob strani in v opoziciji. Dolžan sem izraziti priznanje in zahvalo za pripravljenost in dobro voljo, na katero sem naletel pri vseh, s katerimi sem se o tem razgovarjal. Dovoljujem si javno izraziti spoštovanemu g. Aci Stanojeviču posebno zahvalnosf v tem pogledu. Važno je naglasiti, da nisem mogel ugotoviti v času teh razgovorov razlike glede pojmovanja v odnošajih na državno ureditev, prav tako pa tudi ne razlike v pogledu glavnili črt državne in narodne jugoslovenske politike To je moje ugodno upanje za bodočnost dela moje vlade še posebno okrepilo. Načelo sporazuma in sodelovanja je bilo do-sedaj glavna odlika naše zunanje politike in je rodilo dobre uspehe. Moja želja je, da tudi v no. tranji politiki čimprej dosežemo pričakovan« uspehe.» opleenfe deearfa doma . Je škodljivo Ni še dolgo, ko so poročali listi o vlomu na Bledu, kjer je vlomilec odnesel neki gospe iz omare 5000 Din, k sreči pa ni našel še skritih 25.000 Din. Potem je bilo čitati v listih, da je neznan vlomilec odnesel tvorniški delavki v Spodnjih Duplicah pri Kranju 8000 Din, ki jih je imela shranjene pod železnim loncem v kuhinji. Več sličnih primerov se je pripetilo med letom na deželi, tako da so utrpeli neznani skrivači domačih zakladov občutne izgube. Vsi ti primeri jasno dokazujejo, kakšno neumestno nezaupanje vlada med narodom do denarnih zavodov. Rajši kopičijo svoje prihranke doma, kjer jih izpostavljajo nevarnosti, da zgorijo, da jih odnesejo vlomilci ali jih zglodajo miši, namesto da bi jih vložili na obresti v varne hranilnice na nov račun. Po novi odredbi morajo denarni zavodi na vložnikovo zahtevo takoj izplačati vloge, ki so bile vložene na nov račun. O teh vlogah se iz- dajajo posebne vložne knjižice. Ako bi bili orne* njeni zneski naloženi, bi tatovi odnesli le knjižice, na katere ne bi inogli dvigniti ničesar, zlasti ako zavaruje vlagatelj knjižico z geslom. Skupni znesek takih skritih prihrankov po deželi predstavlja brez dvoma ogromno glavnico. Težki milijoni so odtegnjeni prometu, kar le še povečuje stisko in povzroča pomanjkanje gotovine in tlači cene kmetijskim pridelkom. Denarni zavodi so morali ukiniti dovoljevanje raznih posojil zlasti za zidanje novih hiš, katerih se j< poprej zidalo vsako leto lepo število prav s po^ močjo denarnih zavodov. Pri vsaki novi stavb) dobi -zaslužek 24 panog obrtnikov od navadneg« kopača do zidarja in stavbnika. Imetniki prihrankov, ven z denarjem in vlo« žite ga v varne hranilnice! S tern boste koristili sebi, ker boste dobivali obresti, obenem pa pomagali uničevati gospodarsko stisko! Načrt ustanovitve zavoda za' zdravljenje z radijem v Ljubljani! Jugoslovensko društvo za preueavanje in zatiranje raka, pododbor v Ljubljani, nam jo poslal izpod peresa g. dr. Blumauerja Roberta nastopni članek: Nujnosti ustanovitve zavoda za; zdravljenje z radijem v Ljubljani, v katerem bi se zdravili vsi oni nesrečneži, oboleli za rakom, ki danes iščejo duševno in gmotno strti zdravja v tujini ali sličnih zavodih sosedne banovine, menda ni treba posebej poudarjati. Tudi ni namen pričujočega spisa, to utemeljevati, kajti o tem izčrpno poroča članek gospoda predsednika naslovnega društva (v zadnji številki «Domovine>), temveč smatramo da-1 našnje razmotrivanje kot poziv, kot obupen kl:c vsem onim, ki danes lahko omogočijo uresničenje tega človekoljubnega načrta. Ljubljanski pododbor si je takoj v začetku svojega delovanja stavil za nalogo prosvetljevanje naroda o obolenju za rakom glede na njega zgodnje in pravočasno spoznavanje in uspešnost zdravljenja. V drugi vrsti pa deluje z vsemi silami na to, da bomo dosegli tudi možnost, da bomo lahko nudili vsem, tudi najsiromašnejšim slojem uspešno in moderno zdravljenje doma. Zato stopamo danes pred javnost z načrtom in primernimi predlogi in s prošnjo za dobre nasvete in podpore. Naš načrt je nastopen: V Ljubljani, vseučili-škem mestu in mestu največjih zdravstvenih ustanov v dravski banovini, kamor že več desetletij teže vsi bolniki s hujšimi boleznimi, naj se ustanovi zavod za zdravljenje z radijem. Ta zavod naj bo opremljen z vsemi sodobnimi zdravilnimi pripomočki, ki spadajo v to stroko. Načeluje naj mu strokovnjak z izurjenim osebjem. To bi bil v glavnem predlog, katerega stavi društvo javnosti v razmotrivanje in kateremu bi dodali približen pro-Tačun, da I »i javnost spoznala možnost uresničenja te Človekoljubne in prepotrebne ustanove. Parcela bi se menda dobila v območju obstoječih državnih zdravstvenih zavodov brezplačno. Poslopje bi moralo biti zgrajeno za vso dravsko banovino. Na podlagi mednarodne statistike o obolenjih za rakom bi moral imeti zavod nad 40 bolniških postelj iu vse potrebne pritekline in vso opremo, kar bi stalo dva milijona dinarjev. Nabava 300 mgr radija, ki bi bila za naše prilike potrebna in s katerim bi se lahko izvršilo v teku enega leta čez tisoč obsevanj, bi stala nekaj Čez en milijon dinarjev. Ako k temu prištejemo vse potrebne radijske pripomočke, skupno približno 1.200.000 Din. Zdravnik specialist, ki bi se moral približno eno leto izobraževati na enem izmed večjih zavodov za zdravljenje z radijem v tujini, je stavljen V proračun s 100.000 Din. Ako zaokrožimo to proračunsko vsoto navzgor, lahko rečemo, da potrebujemo za ustanovitev predlaganega zavoda približno 3.500.000 dinarjev. Zdaj pa nastaja najvažnejše vprašanje, namreč, kje dobiti potreben denar. Tu se obračamo z za-npanjem in s prošnjo zlasti na državo in banovino, ki naj v ta namen stavita v svoja proračuna primerna zneska za začetek uresničevanja tega načrta. Dalje so naprošene vse socialne ustanove, ki so s svojimi člani v veliki meri zainteresirane pri ustanovitvi takega zavoda, tako okrožni urad za zavarovanje delavcev in bratovske skladnice, ki letno izdajajo ogromne vsote za izvenbanovin-sko zdravljenje svojih za rakom in podobnimi boleznimi obolelih članov, ki pa morajo večkrat za- radi prenapolnjenja in tehnične preobremenitve zavodov za zdravljenje z radijem čakati po več tednov, da se uvrstijo, kar lahko najneugodneje vpliva na nevarno obolenje, ki v tem času dolgega čakanja nevarno napreduje. Tudi pokojninski zavod kot eno najmočnejših socialnih ustanov prav nujno vabimo k sodelovanju. Dalje pozivamo vse občine, zlasti mestne, tako posebno ljubljansko, mariborsko in celjsko, da prispevajo svoj delež ter tako tudi s svoje strani omogočijo svojim občanom možnost zdravljenja z radijem, katerega se marsikdo izmed njih ne more poslužiti spričo nezadostnih gmotnih sredstev-. Kako obupni so občutki teh bolnikov, ki gledajo neizogibni smrti v obraz, a jim zaradi uboštva ni dana možnost, iskati uspešne pomoči izven meje naše banovine, vemo poleg njih samo še zdravniki, ker jih dan na dan srečujemo. Naj ne ostanejo gluha in slepa za naše predloge tudi vsa večja denarna, trgovinska in industrijska podjetja, ki bi lahko, četudi z majhnim prispevkom, bodisi v obliki darila ali posojila, podprla to zasnovo. Ako bomo v poznejši bodočnosti videli množice gotove smrti otetih naših bližnjih, v zavesti, da smo s svojimi skromnimi močmi vsaj delno pripomogli k izboljšanju narodovega zdravja, bomo nekako pomirjeni gledali na ta spomenik, kajti z njim smo izpolnili del oporoke našega velikega kralja; Čuvali smo Jugoslavijo! Politični pregled Madžarska vlada je doma polnih sedem dni tajila ženevski poraz za Madžare. Njeno časopisje je iz poraza napravilo celo pretirano lep uspeh, vendar se v javnosti to slepomišenje ni dalo dolgo vzdrževati. Počasi prihaja na dan resnica in madžarska javnost je danes že poučena o pravem stanju iz tujega časopisja. V isti meri naraščata razburjenje in ogorčenje proti vladi, ki stori vse mogoče, da bi kolikor le mogoče, odložila dejansko poročilo o ženevski resoluciji, v kateri je Društvo narodov obsodilo Madžare, ki so podpirali strahovalce in atentatorje. Predsednik vlade Gombos se je več dni ogibal poslancev in je le svojim zaupnikom dajal navodila, kako naj pobijajo nezadovoljstvo v vladni stranki, ki je začelo prav opasno naraščati. Zunanji minister Kanva ni imel poguma, da se vrne iž Ženeve naravnost domov. Poteklo je polnih sedem dni, preden je čisto tiho in brez vsake javne pozornosti zopet prišel v svoj urad. Opozicijski tisk pravi, da je za Madžarsko nastopila doba popolne osamljenosti. Zato da je zavladala v političnih vrstah silna poparjenost. Francoski zunanji minister Pierre Laval je te dni govoril na seji zunanjepolitičnega odbora francoskega senata o smernicah francoske zunanje politike. Med drugim je naglasih Naj se evropska politika izpremeni kakorkoli, Francija bo ostala na svoji dosedanji poti in svojih smernic ne bo izpremenila. Francija in Jugoslavija ostaneta prijateljici do konca. Francija se ne bo odtujila od Jugoslavije, pa naj bo razvoj političnih dogodkov v Evropi kakršenkoli. Isto velja tudi za naši ostali dve vzhodni zaveznici, Češkoslovaško in Rumunijo. Današnjih mej ni mogoče izpremeniti. Francija se bo prva postavila v obrambo pridobitev mirovnih pogodb. To naj pomnijo vsi, ki upajo, da bi morda moglo v kratkem priti do izpremeinb mej. Francija je svojo zavezniško zvestobo dokazala, je nadaljeval Laval, z vztrajnim prizadevanjem v Ženevi, da se Jugoslaviji zaradi marseilleskega zločina da popolno zadoščenje, in Jugoslavija je to zadoščenje tudi dobila. Ponavljam: karkoli bi se v bodoče zgodilo, Francija bo vselej ostala zvesta državam Male antante. Kakorkoli naj se tolmači morebitno zbližanje Francije z Italijo v bližnji bodočnosti, ki bi bilo naposled le v korist miru, Francija se tudi v tem pogledu ne bo oddaljila od Male antante. Naj bo prijateljski sporazum z Italijo tak ali tak, prijateljski odnošaji Francije z Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo bodo ostali neizpreme-njeni. To poudarjam zaradi tega, je rekel Laval, ker bo Francija sklenila sporazum z Italijo iz-ljučno v okviru svoje zavezniške politike nasproti Mali antanti. V soboto se je sestal angleški zunanji minister John Simon s francoskim ministrskim predsednikom Flandinom in zunanjim ministrom La-valom. 14 FARAONOV DEDIČ Splazita se mimo Beduina in široka odprtina jima zazija nasproti. Sodnik seže vanjo z roko in otiplje na obeh straneh zid, pod nogo pa stopnice, ki vodijo navzdol. Brez obotavljanja potegne Neli za seboj. Spu-Btita se v globino po kakšnih desetih stopnicah, potem pa zavijeta ob desnem zidu naprej. Nad seboj vidita še vedno temno nebo, posuto z zvezdami. Iznenada pa stopi Neli narobe. Kamni pred njo se podajo, sama pa se omahujoč njame za bližnji steber. Tudi ta se zmaje. Dekle v strahu zakriči, da se pogreza, a Sodnik jo z vso močjo potegne k sebi. Za njima se s silnim truščem ves zid podre. Sodnik stisne tresočo se Neli k sebi in beži z njo naprej, kajti vsak trenutek ju lahko pokoplje zidovje. Toda vse ostano mirno. Ustavita se, ker se ne spoznata več. Taka tema je, da niti za ped daleč ne vidita. Zato vzame Sodnik vžigalice in prižge plamenico. Plapolajoči plamenček posveti na obokan hodnik; strop in stene so iz kamenitih plošč, izhoda na prosto ni nikjer. «Nazaj morava!* pravi. «Pojdiva rajši naprej po tem hodniku!* predlaga Neli. «Kdo ve, ali niso zapazili najinega bega in mogoče naju že zasledujejo? Nazaj na noben način!* «Tiho!» šepne Sodnik v tem trenutku. Nad seboj zaslišita govorico, hitro tekanje in zamolkle glasove. Res ju že zasledujejo Bcduini, ki jih je prebudil ropot. Napeto poslušata. Sodnik se čudi, da jima ne sledijo sem. Ko postane čoz nekaj časa vse mirno, nažge plamenico, ki jo je bil prej ugasnil. Kreneta nazaj, a hodnik je zasut s kamenjem, ki se je prej sesulo. Razumljivo je torej, da ju Beduini niso mogli zaslediti. Zato pa tudi sama ne moreta več nazaj. Odhitita naprej po neznanem hodniku. Strah se ju poloti Kam ju bo pač privedel ta hodnik? Ali na prosto, ali pa morda še bolj pod zemljo? Neli se trese od groze. Hodnik vodi čedalje globlje in čedalje ožji postaja. Komaj stopata še vštric. Ta hodnik je pred tisočletji gotovo vezal kra ljevo palačo z mogočno stavbo, katere razvaline stoje na drugem hribu proti severu. Najmanj tri sto korakov sta že prehodila pod zemljo. Težko sopeta v zatohlem zraku. Iznenada pa no moreta več naprej. Pot jima zapira obklesana. skala. Vanjo so vsekani hieroglifi in podobe. «Kam zdaj?* zakliče Sodnik ves obupan. Ko pogleda plošče bolj natanko, opazi, da jo pritrjena med dvema stebroma. Obupan sune z nogo ob njo. Plošča se zmaje. Še en sunek in zvrne se z votlim bobnenjem na drugo stran. Odpre se jima napol okrogel prostor. Po stopnicah dospeta v dvorano, katere vhod stražita dva leva s pozlačenimi krili. Vstopita in se čudita. Kod sta vendar? Na sredi vidita podstavek in na njem devet čevljev visok kip puščavskega kralja iz marmorja. Podstavek jo pozlačen. Napisi pričajo, da kaže ta kip kralja Kaueza. Hierogrifov seveda ne zna brati ne Sodnik ne Neli. Zato tudi ne vesta, koga kaže kip. Hitro gresta mimo levov v naslednjo dvorano. Tu se jima od začudenja korak ustavi. Pod oboki se razprostira dvorana iz marmorja. Strop podpirata dva stebra. Tudi stene in tla so obloženi s pisanim marmorjem, ki je ves pokrit s prastaro pisavo. «Kaj je to morda kakšen slaven grob?* si misli Sodnik in posveti s plamenico na vse ftrani. Med obema stebroma sta postavljeni dvte mizi iz črnega marmorja. Na teh mizah so razne posode in orodje, ki kar žari ob svitu plamcnice. Tudi ob stenah so razložene take posodo v dolgih vrstah. Na stebrih vise zlati ščiti. Vse se jima zdi kakor nenaden čudež. Grob to ne bo. Posode, sk' ° kozarci, vaze, vsa je iz zlata in srebra. Ta sestanek je zdaj predmet obširnih obravnav pariškega tiska. Kakor poročajo listi, je Simon razpravljal v Parizu o saarskem plebiscitu, vrnitvi Nemčije v Društvo narodov in o pogajanju med Italijo in Francijo. Listi naglašajo, da se je tudi ob tej priliki pokazalo popolno soglasje stališč angleške in francoske vlade. Kot zelo važen znak soglasja in sodelovanja se poudarja dejstvo, da je Simon povabil v London Flandina in La-vala, kjer naj bi se nadaljevala posvetovanja med angleškimi in francoskimi državniki. O kakem Lavalovem potovanju v Rim tako zaenkrat ni nobenega govora, ker mora Italija poprej še izpolniti neke važn^ francoske zahteve. Za božične praznike je avstrijska vlada izdala amnestijo, ki se letos nanaša tudi na politične krivce. Tako je bilo izpuščenih iz zaporov okoli 300 narodnih socialistov in komunistov, katerim je bil črtan ostali del kazni. Med temi jih je okoli 170, ki so bili obsojeni zaradi revolucije. Mimo tega je vlada izpustila iz taborišč tudi veliko število manj obremenjenih udeležencev februarske in julijske revolucije. Prav tako je bilo tudi ustavljeno postopanje proti onim socialistom in narodnim socialistom, ki bi morali šele . priti pred sodišče, pa njihova krivda pri februarskih in julijskih dogodkih ni bila neposredna. Na ta način je bilo iz preiskovalnih zaporov izpuščenih doslej že preko 2000 ljudi. Pričakuje pa se, da jih bodo do novega leta izpustili še okoli 1000. Londonski listi poročajo: Pri ruski trdnjavi Dunijinu na vzhodni meji Mandžurije je prišlo v zadnjem času do hudih spopadov med ruskimi in man-džurskimi četami. Listi ugotavljajo, da so čete Mandžurske (Man-džukua) oblegale rusko trdnjavo, utemeljuje pa to s tem, da je to trdnjavo Rusija namenoma zgradila v območju Mandžurske. Ruska letala obletavajo mejo in pregledujejo ozemlje. ČEPLJE. Gasilska četa je 17. t. m. vsadila pri cerkvi spominsko lipo v spomin viteškemu kralju Aleksandru I. Uadinitelju. Poleg gasilcev je bila navzočna tudi šolska mladina z učiteljico. Delo in požrtvovalnost kralja mučenika nam je orisal tajnik čete g. Slavko Fugina. Med sajenjem je mladina deklamirala in pela. Vmes so odmevali streli. Po končanem sporedu se je napotil sprevod otrok do šolskega poslopja, kjer je tudi mladina vsadila svojo spominsko lipo pod vodstvom učiteljice g. Potočnikove. GORENJI LOGATEC. Tudi letos nas je obiskal Miklavž v Sokolskem domu. Bil je precej radodaren, kar je zelo razveselilo naše malčke. — Dne 8. t. m. se je vršila v gostilniških prostorih gospoda Tavčarja v Gorenjem Logatcu seja sreske organizacije JNS za logaški srez, kjer so se obravnavala razna vprašanja. Dne IG. t. m. pa je bila svečana zaprisega vojaških obveznikov pred Sokolskim domom v Dolenjem Logatcu. Odziv je bil polnoštevi-len. >— Dne 30. t. m. ob pol 20. bo gostoval Sokol iz Hotedršice z igro v Sokolskem domu. MOZELJ. Naša sokolska četa 'epo deluje. V času globokega žalovanja se je vršil 11. oktobra žalni sestanek za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. Prosvetarka s. Chro-batova je imela lep žalni govor. Na dan 1. t. m. se je izvrši'a svečana seja, na kateri je bila pre-čitana sokolska poslanica in je članstvo priseglo mlademu kralju Petru II. Tudi dečja akademija je imela zadovoljiv uspeh. Sokolski Miklavž je letos obdaroval siromašno deco z oblačilci. 16. t. m. smo imeli občni zbor. Novoizvoljeni starosta brat Aber je v lepem govoru naglašal strogo sokolsko disciplino. MALA NEDELJA. Tod občinskim predsedstvom g. Franca Špindlerja se je naposled popravila cesta v Kuršencih, ki pa je na nekih mestih še zelo potrebna popravila. Dobili aro nove stopnice izpod cerkve za smer Radislavci. kar je bilo seveda nujno potrebno. Potrebno bi bilo, da bi se stopnice dajale redno čistiti, ker se nanje nanosi mnogo zemlje. Občinsko upravo prosimo, naj poskrbi, da bodo stopnice v ledenem zimskem času vedno čiste, ker bo sicer nevarno stopati po njih. Če še malo premotrimo ostala občinska dela, smo lahko zadovoljni z delovanjem občinskega pred-stojništva, posebno pa s predsednikom g. Špindler- MEINL CAJ NEPOSREDNI UVOZ jem in tajnikom g. Prejacem. Veliki trud g. tajnika bi bilo potrebno nagraditi z večjo plačo. Občinski upravi priporočamo, da gre z odločnostjo naprej po sedanji poti, saj bodo uspehi dela vsem v korist. Izginejo naj tudi vsi strankarski boji. — Sokol tudi napreduje in se zaveda besed kralja Uedinitelja: »Čuvajte Jugoslavijo!* Zal se dobe ljudje, ki hočejo škodovati delovanju Sokola. Razsoden človek se ne bo oziral nanje. Sokol naj si vzame v letu 1935. še posebno za smoter vzgojo mladine proti pijančevanju in grdim mladeniškim razvadam. Tedenski tržni pregled VINO. Mrtva kupčija. Cene stalne, kolikor ponekod ne pojemajo. Domača vina od 3.50 do 4.50 Din za liter gredo laže v denar kakor dražja vina. Veliko konkurenco delajo našim vinom cenena banatska in dalmatinska vina, ki so po 1.60 do največ po 3 Din za liter. ŽITO. Na ljubljanski borzi so ponujali (vse franko nakladalna postaja): pšenico po 106 do 118 Din, turščico, baško, sušeno, po 65 do 67 Din, riioko «0», brez prometnega davka, po 157.50 do 192.50 Din. Zakladnica mora biti. Velikanski zakladi so nakopičeni, pokopani več tisoč let pod razvalinami. Pozabljeni od vseh leže že od takrat, ko je bilo to mesto razdejano. Nihče še ni tu kopal, ker nihče ni vedel, kje je zakladnica kralja Kaucza. Prav tako kakor ta zakladnica pa sta zaprta in ločena od sveta tudi Sodnik in Neli. Deseto poglavje. Začudena ogledujeta oba begunca — Sodnik in Neli — prečudui podzemeljski prostor, kamor sta bila tako slučajno prišla, ko sta iskala izhoda iz razvalin. Nekaj časa gledata umetniške, bleščeče se posode in ščite in ne dvomita več, da se nahajata v zakladnici. Tudi Sodnik pozabi za nekaj trenutkov na veliko nevarnost. Ko začne Neli vse te čudeže pozorneje ogledovati, jo opomni: «Ne izgubljajva časa! Hitiva rajši, da prideva kar mogoče hitro odtod!* »Počakajte vendar!* vzklikne Američanka, ki jo je zlato čisto omamilo. »Oglejva si vsaj malo te prekrasne vrče in posode! Zares, čisto zlato je vse to. Kako čudno srečo imava! Kako je mogoče, da ni nihče pred nama tega našel? Kdo ve, kako dolgo je že vse pokopano pod razvalinami te nekdanje ]Talače!» »Zaenkrat naju to no sme zanimati! Pomislite vendar, v kakšnem položaju sva!* odgovori Sodnik in osvetli stene, da bi našel kakšen izhod. Nikjer ga ne vidi. »Nazaj morava!* pravi nato. »Hitite, gospodična Neli! Vsaka minuta je dragocena!* «Res je! Kaj pa ta neizmerni zaklad? Ali ne bova ničesar vzela s scboj?» doda in se ne more odtrgati od dragocenih predmetov. »Tale vrč na primer!* Pri tem vzdigne pol metra visoko posodo. »Oj, kako težka je!* »Pustite jo v miru in hitite!* opominja Sodnik, ki je ves vznemirjen. «S temi rečmi so zaenkrat ne moreva otovoriti. Mogoče se pozneje vrneva. Potem boste lahko izbirali po svojem srcu in okusu!* Zelo težko se loči Neli iz zakladnice in hudo se čudi, da zlato ne zanima prijatelja. Kako more prenašati pogled na te masivne zlate posode tako ravnodušno, kakor bi gledal samo ničvredno pločevino? Sodnik je zdaj že v predsobju in zato mu mora slediti. Kmalu sta spet na hodniku, a so morata ustaviti. Cel hrib kamenja jima zapira pot. Stropovje se je podrlo in skozi odprtino vidita lopo jasno noč. Zvezde so pa že nekoliko bledt jšo. «Tu skozi morava priti!* pravi Sodnik. Takoj spleza na kopico kamenja. S težavo se obdrži na njej. Odprtina je dosti preozka, da bi lahko splezal človek skozi njo. Razširiti jo morata. To delo ni težavno. Komaj pa sta delo začela, že pridrči zviška proti votlini težka marmornata plošča in zapre vhod. Zastonj se upira Sodnik z vso silo ob kamen. Skala se ne zmaje. Ker pa je tu edina pot do rešitve, sta begunca izgubljena, če se jima ne posreči skale izpodkopati. Pod zemljo zaprta bi morala poginiti od lakota in žeje na kupih zlata in srebra. Zato gresta rajši na delo. Neli vidi, kako nevaren, skoraj obupen je položaj. a vendar ostane hrabra. Pogumno zleze za Sodnikom na gomilo kamenja. S slabotnimi rokami pomaga tovarišu pri delu. Marmornato ploščo izpodkopujeta tako dolgo, da izgubi podlago. Roke, ki niso vajene takega dela, so kmalu vse opraskane, a mlada dama jim noče prizanašati. Že dolgo časa se upirata brez uspeha v karno-11 je nad seboj. Naposled se velika skala nad njima vendarle zmaje. Spet sta v novi smrtni nevarnosti. «Previdno!* zakliče Sodnik. Deklico potegne na stran in skala zbobni v globino. Pot je odprta in dovolj široka za oba. ' Sodnik se oddahne in povleče Neli za seboj na piano. Noč prehaja že vidno v dan, čedalje svetleje postaja. Sodnik so skrbno ozira naokoli. Še zmerom sta med razvalinami. ( Sovražniki so nedvomno v bližini. Kakor hitro se zdani, ne bo več mogoče misliti na beg. Neli pohajajo moči zaradi silnih naporov t« roei. Sede, čeprav si prizadeva z vsemi silami naprej. Kolena ji klecajo. lanskih 138 na lanskih 89 milijonov zlatih dolarjev. Nazadovanje danarnih pošiljk izseljencev je neugodno vplivalo tudi na našo plačilno bilanco. Po podatkih naše Narodne banke so znašale vse denarne pošiljke izseljencev leta 1929. še 888 milijonov dinarjev, lata 1930. 740 milijonov dinarjev, leta 1931. 573 milijonov dinarjev, leta 1932. 206 milijonov dinarjev in v letu 1933. samo 122 milijonov dinarjev. Od leta 1929. so torej denarne pošiljke izseljencev padb pod eno šestino prejšnjega zneska. Ti podatki ss nanašajo na vse pošiljke izseljencev iz raznih držav. Društvo narodov pa navaja posebne podatke o tem, koliko so izseljenci v Zedinjenih državah poslali v posamezne države. Po uradnih ameriških podatkih so znašale pošiljke naših izseljencev, iz Zadinjenih držav leta 1931. 5 milijonov dolarjev, leta 1932. 3.4 milijona dolarjev in lani 1.3 milijona dolarjev. V enakem razmerju so padle pošiljke italijanskih izseljencev v Zadinjenih državah, ki so leta 1929. poslali v domovino 46 milijonov dolarjev, lani pa le še 16 milijonov dolarjev. * Zadnji dar pokojnega kralja Aleksandra Sokolom. Ves Prizren je nedavno prisostvoval lepi slavnosti, ki jo je priredil tamošnji Sokol, ki je slavil 251etnico obstoja ter blagoslovil zastavo, ki mu jo je podaril blagopokojni kralj Aleksander I. Uedinitelj. Sokol v Prizrenu je dobil svoj prapor iz kraljevih rok nekaj dni pred njegovim zadnjim potovanjem. Poseben pomen pa je imela lapa slavnost tudi zaradi tega, ker je prevzel kumstvo novega prapora Nj. Vel. kralj Peter II. Visokega pokrovitelja j a zastopal general Vukanovič. * Ljubljansko vseučilišče svojemu zaščitniku. O priliki rojstnega dne pokojnega kralja Aleksandra I. 17. t. m. je sklenil senat vseučilišča kralja Aleksandra I. v Ljubljani pod predsedstvom rektorja dr. Ramovša, da odpotuje na Oplenac vse-učiliški profesor dr. Matija Slavič in da se v imenu vseučilišča in profesorskega zbora pokloni spofriinu pokojnega kralja. Dr. Slavič je prišel 18. t. m. popoldne na Oplenac in krenil naravnost v kripto, kjer se je poklonil, nato pa ostal dalje časa poleg groba kralja Aleksandra, zaščitnika univerze v Ljubljani, v globoki molitvi. * Skrb kraljice Marije za siromašno deco. Nj. Vel. kraljica mati je t?! dni sprejela v avdienci v Beogradu predsedništvo glavnega odbora Slovanske unije za zaščito dece. Predsednik, senator gospod Silovič, se je zahvalil Nj. Vel. krajici materi, da je pravzela častno predsedstvo unije in poklonila svojo visoko pozornost uniji in deci. Nato pa so člani glavnega odbora poročali o uspehih dosedanjega dela in o delovnem načrtu za bodočnost. Nj. Vel. kraljica mati je pokazala popolno razumevanje za podrobnosti dela glavnega odbora in je sama dajala nasvete. Zlasti je priporočila, naj sa prehrani otrok posveti največja pažnja, saj je znano, da Nj. Vel. kraljica mati sama vzdržuje dijaške kuhinje v mnogih večjih krajih naše države. * Francoski bojevniki pridejo v Ljubljano. Društvo vzhodnih bojevnikov «Pollus d'0iient» v Marseilleu se bo poklonilo na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja na Oplancu. Člani društva odpotujejo iz Marseillea 29. t. m. Med potjo se ustavijo v Ljubljani. Na Oplenac prispejo 1. januarja. Na povratku v Francijo se francoski bojevniki ustavijo v Zagrebu. * Proslava kralja Uedinitelja v Varšavi. Organizacija mladih Slovanov v Varšavi je priredila svečanost v spomin pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Proslave so se poleg mnogoštevilnega odličnega občinstva udeležili tudi jugoslovenski poslanik Lazarevič, člani diplomatskega zbora in odposlanci posameznih društev in ustanov. Nekateri izmed njih so prihiteli z društvenimi zastavami. Prvi je govoril bivši poslanik Filipovič, ki je pozval prisotne, naj z enominutnim molkom počaste spomin pokojnega kralja, nato pa je novinar Opehovski predaval o življenju in delu velikega kralja. Svečanost se je končala s koncertnim delom. * Škoda, ki so jo napravile povodnji in toča v dravski banovini. Letošnje poyodnji, ki so se v dravski banovini vrstile od pomladi do pozne je-iseni, in pa hude nevihte s točo so povzročile po raznih krajih v banovini nad 38 milijonov dinarjev škdda, kakor so jo ocenile razne komisije. * Koliko davkov plača dravska banovina. Znamo je, da je naša banovina najrednejša plačnica davkov. Lani je plačalo čez 380.000 slovenskih davkoplačevalcev skupno blizu 249 milijonov dinarjev neposrednjih davkov, okrog 24 milijonov trošarine in okrog 41 milijonov na raznih taksah. * Na banovinskih trtnicah in drevesnicah v Kapeli (pošta Slatina-Radenei) in v Pekrah (pošta Limbuš pri Mariboru) se bosta prihodnje leto vršila od 1. marca do 30. novembra devetmesečna vinarska, sadjarska in kletarska tečaja, v katara se Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (prišteje se premija v znesku 28.50 odstotka): 1 holandski goldinar za 23.08 do 23.19 Din; ' 1 nemško marko za 13.67 do 13.77- Din; 1 angleški funt šterling za 168.15 do 169.75 Din; 1 ameriški dolar za 33.85 do 34.13 Din; 100 francoskih frankov za 225.23 do 226.35 Din; 100 češkoslovaških kron za 142.57 do 143 43 Din; 100 italijanskih lir za 291.47 do 293.87 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.10 do 8.20 Din. Vojna škoda se je trgovala po 336 do 336.50 Din. Kratke vesti = Društvo za zaščito koristi vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani je imelo 11. t. m. ustanovni občni zbor. Na lijam je pripravljalni odbor poročal o dosedanjem delu glede nabiranja prijav interesentov ter povedal, da je zbral toliko materiala, da bo mogal novi odbor društva započeti akcijo na odločilnih mestih. Potem ko so se prebrala in sprejela pravila, so bili izvoljeni v odbor gg.: dr. Stanko de Gleria iz Kranja, Ivan Lipoglavšek, Franc Klemene, Josip Živic in Viljem Gregorič iz Ljubljane; za namestnika gg.: Viktor Damjan iz Ljubljane in Ivan Jarnovič iz Ligojne pri Vrhniki; v nadzorstvo gg.: Josip Gantar, Josip Kokalj in Josip Benolič iz Ljubljane. Iz odbora so bili izvoljeni: za predsednika g. Lipoglavšek, za tajnika g. Klemene in za blagajnika g. Živic. Članarina je na leto 2 Din in enkratna pristopnina 1 Din. Za stroške akcija ostane ie naprej prispevek za male vložnike za vsakih 100 kron 1 Din, pri večjih zneskih, posebno pri večjih ostankih tekočih računov industrijcev in trgovcev pa po dogovoru. Ker je naša poštna hranilnica že stavila vladi pradlog, da se izplačilo izvrši, bo novi odbor napel vse sile, da doseže, da bo ta predlog čimprej in čim ugodneje rešen. Društvo bo uspelo samo, če bo lahko dokazalo, da zastopa res vse interesente. Zato ponovno poziva interesente, ki se mu še niso javili, da to čimprej store. == Pošiljke naših izseljencev padajo. Po podatkih, ki jih je sestavilo Drušfv'o narodov, so znašale vse denarne pošiljke izseljencev (zlasti iz Zedinjenih držav,'Francije in Kanade) v letih pred gospodarsko krizo okrog 6000 milijonov dolarjev na lato. Lani pa so te- pošiljke ztiašale le GO odstotkov prejšnje vsote. Posebno so nazadovale pošiljke izseljencev v Zedinjenih državah, in sicer od pred- »Samo za trenutek naj se odpočijem!« jeclja in sram jo je, ker je tako slabotna. «Hiteti morava! Vsaka sekunda naju lahko pogubi!« pravi Sodnik, ki je še uneraj čil, in jo prime s krepkimi rokami. Neli se ga oprime, a glava ji zdrsne na njegova ramena. Malo da ne pade od utrujenosti v nezavest.,, I(f|. : , „,., Sodnik obupuje. Zdaj vidi, da ne more z njo bežati dalje. »Pogum! Hitite!« jo hoče izpodbosti. «Če pa-deva zdaj Beduinom v roke, je po naju. Ne bodo poznali usmiljenja!« •Pustite me, naj sama ostanem tu! Rešite vsaj samega sebe!« stoka obupano, h »Nikoli vas ne bom zapustil, gospodična Neli!« odgovori odločno. »Naj pride karkoli. Poiščiva-si skrivališče!« Nato vzdigne lahko deklico, jo stisne k sebi in hiti z njo čez razvaline, dokler tudi njemu ne poidejo moči. Močno sopeč se ustavi. Zdanilo se je. Solnce vzhaja in v njegovih žarkih se kopljejo robovi razvalin. »Prepozno!« zakliče Sodnik. »Tu morava ostati!« »Ali ni tamle oaza?« vpraša Neli, ki se je medtem opomogla. Ni virleti več daleč. Tekla bom!« Hoče že steči naprej, a Sodnik jo povleče nazaj za širok steber. Začul je korake in glasove. Nekaj se zgane. Beduini so v njuni bližini. Tudi Neli iačuje sirove glasove preganjalcev in trepetajo se stisne k svojemu zaščitniku. »Za božjo voljo, skrijva se!« zašepeče. «Tamle za zid rim! i Sodnik in Neli sta na nekdanji terasi med po-drtinami in ostanki stebrovja in kamenja. Skrivališče ni preveč varno. Zato si hočeta poiskati boljšega. Beduini so že za njima in ju bodo nedvomno opazili. Zavijeta okoli dolga stene. V daljavi ugledala oazo. Tam bi S9 lahko bolje skrila. »Naprej!« se Sodnik odloči. »Spodaj ni videti nikogar. Beživa!« Hitro prime Neli za roko in oba tečeta kar se da previdno po kamenju navzdol. Toda iznenada zaslišita glušeča kričanje, ki jima pove, da sta izdana. Ne da bi se ozrla, hitita še hitreje kakor prej. Neli se spotika nad kamenjem, ker ima preozko krilo, a Sodnik jo vselej ujame. Za njima se podijo Beduini in begunca sta komaj ob vznožju hriba, ko ju dohiti vsa četa. Obkoljena sta in izgubljena! Sodnika zgrabijo železne pesti roparjev in ga vlečejo stran od Neli. Z rjavih obrazov sijejo besneči pogledi. Poglavar pridrvi k Sodniku iu zavihti svoj meč nad njim. Ostro jeklo obstane nad Sodnikovo glavo. Neli se je iztrgala paznikom in se s pretresljivim krikom vrgla med Sodnika in Baduina. Oklenila se je njegove roke. «Ropar!» je zakričala v smrtnem strahu. »Preden umorite njega, morate pokončati mene!« Presenečen spusti Beduin orožje. Neustrašenost Američanke ga zmoti, a njegove jeze ne more potolažiti. »Pes mora umreti!« vzklikne. »Hotel nas j a ogoljufati za odkupnino!« »Odkupnino dobite, toda samo, če mu ohranite življenje!« odgovori Neli odločno. Beduin pogleda dekle, ki se trese od strahu in je vsa bleda v obraz. Jezen posmeh preleti rjavi obraz s črno brado. «Bomo videli. Zapravil je svoje življenje. Ali ga hočeš ti odkupiti?« »Moj oče ga bo!« «Dobro! Pisala boš svojemu očetu. Če plača zate pol milijona piastrov, si prosta!« «In koliko zahtevate za mojega prijatelja?« vpraša Neli, ne da bi trenila z očesom, ko je navedel to ogromno vsoto. »Tudi pol milijona!« odgovori Beduin. »Kaj? Cel milijon za naju dva?« vzklikne Neli ogorčeno. »Pa, niti piastra manj, sicer ga cbesimo!« odgovori suhoparno voditelj čete in pokaže na Sodnika, ki se niti ne oglasi. Da mu preti ta roparska drhal s smrtjo, ga ne vznemirja. Pač pa bi najrajši pobil s pestjo pre-drzneža, ki s poželjivimi pogledi skoraj požira lepo dekle. (Dalje prihodnjič.) sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16 let in so dovolj razviti. Tečaj je internat, na katerem dobe učenci popolno oskrbo in mesečno po 30 Din na roko za nabavo potrebnih učil in drugih potrebščin. Pouk je praktičen in teoretičen. Prosilec mora vložiti svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s kolkoma po 5 in 20 Din, ki ji je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in za mladoletnika dovoljenje staršav ali varuha, da pusti sina ali varovanca v tečaj. Tako opremljene prošnje je vložiti najkesneje do 15. februarja upravama zgoraj navedenih ustanov. * Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Celju. Celje je po velikosti tretje mesto v naši banovini in je zgodovinsko važno izza davnih dni. Zato ima pravico in tudi dolžnost, da na viden in trajen način slavi spomin na blagopokojnega velikega kralja. Spomin naj bo izraz naše velike hvaležnosti za vse njegovo življenjsko delo. Iz kamna izklesani kraljev lik naj bo veren izraz vseh onih lastnosti, ki so pokojnika krasile. Razodevajo naj se iz njaga njegov pogum, njegova modrost, dobrota in ljubezen. Kakor nas je v življenju srečno vodil, kakor se je še v zadnjih zdihljajih spominjal Jugoslavije, tako naj nam v bodočnosti hvaležen spomin na mrtvega kralja utrdi našo voljo in krepi naše sile, da bomo delovali po njegovem svetlem zgledu v prid narodu in domovini. Veliki kralj iz naroda je mrtev, njegov duh živi in bo živel med nami! Njemu se klanja Jugoslavija! Pripravljalni odbor, knjigo. Ker je list prav poceni, saj stane za vse leto samo 62 Din, z mehko vezanimi knjigami pa 99 Din, in ker dovoljuje uprava tudi plačevanje v mesečnih obrokih, nedvomno ne bo nikogar, ki si ga ne bi naročil. Ne pozabite torej še danes pisati na upravo »Prijatelja* v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10 d. * Cesta Višnja gora—Polica je dograjena. Le nekaj kanalov v bližini Police ji še manjka. Cesta se pričenja v Višnji gori pri postaji, drži ob železnici do Codellijevega mlina, prekorači po nadvozu železnico, se dviga proti vasi Spolnjemu Bre-zovu in odtod drži proti Polici. Cesto so začeli .n ...... „ , „„a______ j. graditi pred približno petimi leti, in sicer tako, da Beograd posebno odposlanstvo, ki so'ga je plačala bivša občina Polica 17 odstotkov stro- stropje, kjer bodo štiri učne sobe, risalnica, fizikalna soba, pisarna, gospodinjska soba in trije kabineti. Z gradbo drugega nadstropja bo prezidano tudi posebno stopnišče za prvo nadstropje, tako da bo osnovna šola imela svoj vhod, meščanska pa svojega. S tem, da se je upravna občina zavezala poskrbeti za šolo potrebne prostore iu prispevati k vsakoletnim vzdrževalnim stroškom, ni od te strani nobene zapreke proti ustanovitvi in otvoritvi za vso Savinjsko dolino važne šole, ki bo imela kmetijski značaj. * Odposlanstvo železniških upokojencev v Beogradu. Zveza združenj upokojencev jugoslovenskih državnih železnic, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je poslala v sestavljali zastopniki združenj Zagreba, Ljubljane Subotiee in Sarajeva. Odposlanstvo je na odločilnih mestih predložilo spomenico, v kateri je izražena prošnja, naj se skladi bivših železniških upokojencev ne glede na to, v katerem upravnem področju so člani službovali pred uedinjeiijem, preneso v last države in izplačujejo iz proračuna ministrstva za finance, kakor onim upokojencem, ki so bili upokojeni po novih zakopih. Prejemki staroupokojencev naj bi se izenačili s prejemki škov, ostalo pa sta prispevala cestni odbor litijski in banovina. Ker je denar neredno prihajal, je bilo delo večkrat prekinjeno in zato se je gradnja tako dolgo zavlekla. Pa tudi svet je bil za gradbo skrajno neprikladen. Cesta je občinska. Vodstvo gradbe je imel v rokah g. Jože Erjavec, predsednik občine višnjegorsks, za palirja je bil g. Zavod-nik, a zadnje čase je poslal cestni odbor litijski svojega palirja. Delavci so bili izključno domačini. * Potres. V okolici Celja, Trbovelj in Zagorja novih"'^upokojencev," kar" ni več"težavno" ker je so čutili predzadnjo sredo zjutraj precej močan ostala pri življenju samo še ena tretjina staroupokojencev. Spomenica vsebuje še druge prošnje, tako o voznih olajšavah in o kurjavi za vdove železniških upokojencev. * Preiskava o marseilleskem atentatu se pribli- ki mu predseduje g. dr. Juro Hrašovec, za mesto' žuje zaključitvl. Francija ni mogla izposlovati, Celje in politične sreze Celje, Gornji grad, Slovenj- j kakor poročajo iz Pariza, da bi se ji izročili osum-gradec, Konjice, Šmarje, Laško in Brežice. Zato: ljenci, ki so v zaporih ali pa na svobodi izven fran-se bo nabiralna akcija omejila samo na te sreze.1 coskega ozemlja, zaradi česar se bodo morali za- * Cigarete brez nikotina. Pred tedni je mono-1 govarjati v Franciji pred sodiščem samo oni otrokom na orsih zraven štedilnik polska uprava razveselila kadilce z novimi ciga-' sokrivci atentatorja, ki so jih prijeli na francoskem *°tu ?ena z retami »Morava, in »Neretva*, ki so se izboljšale,» ozemlju. Proces bo v AhcuMizu Marseillea, kjer, j«^em potresni sunek, ki pa ni povzročil nobene škode. * Slika bede ob meji. Te dni je šla skupina izletnikov iz Maribora proti Sv. Urbanu. V jarku, ki drži v Bresternico, stoji hišica. Ko so izletniki šli mimo te hišice, je nekdo od njih pogledal skozi odprta vrata. Pri pogledu se mu je nudil pretresljiv prizor. Izletniki so na njegovo pobudo stopili v hišo in videli v tesnem, temnem prostoru osem otrok, starih od šest mesecev do osem let. Sredi med njimi je sedel oče, 351etni krovec Maček, v po obliki pa prilagodile dražjim vrstam. Te cigarete zaseda pristojno porotno sodišče, in bo trajal pri-1 ? so prišle v promet po 20 kosov v lepih ovojčkih biižno teden dni. Sestava sodišča še ni znana iz kartona. Zadnja novost monopolske uprave pa 1 kone pa bo tožbo zastopal kot državni tožilec gosp. so raznikotinjene cigarete «Vardar*. Vsebina niko- j Rol, Nj. Vel. kraljico Marijo bo zastopal kot pri-tina v teh cigaretah je zmanjšana toliko, da se vatno tožiteljico Paul Boncour, eden izmed naj-more raznikotinjenje smatrati skoro za popolno, j slovitejših francoskih odvetnikov, bivši predsednik Vzlic temu pa ima tobak svoj neizpremenjeni vonj vlade in zunanji minister. Zastopnikom tiska je in okus. Za tiste, ki jim zdravniki odsvetujejo na- i Paul Boncour o prevzeti dolžnosti izjavil med dru vadne cigarete, bo torej raznikotinjena »Vardar* j gim: kar najporabnejša. Raznikotinjene «Vardar» se prodajajo v oranžnobarvnih škatlicah po 20 kosov. Za 2 Din so dražje od navadnih cigaret « Vardar*, kar se je pač moralo storiti, ker je raznikotinje-vanje tobaka precej zamudno in drago. Te vrste cigaret se izdelujejo v naši največji tobačni tovarni a Brž-!šno cur"° okoli trepetajočega telesca. Ob vstopu ' tujcev so se splašeni umaknili, pri čemer je bilo opaziti, da so jim od mraza šklepetala usta. Prizor je bil takšen, da bi najbrezbrižnejšemu človeku stiskalo srce. Na ležiščih nobene odeje. Le nekaj starih cunj je ležalo naokrog. V prostoru je bil hujši mraz kakor zunaj na prostem. Oče je brezposeln in ne more otrokom nuditi lepšega im: »Častne dolžnosti, ki mi le bila poverjena, . ... ... . . . ... M - . . . ' • xi i i življenja. Vest o silni bedi, v kateri živijo Mac- nisem spreie samo kot pravnik in človek zakona,', . . , ,. .. D . ^ . v . , .. , ' . . , , ;kovi, je prispela tudi v Maribor. Prvi se je za temveč tudi kot prijatelj jugoslovenskega naroda | „J„ „„*.,,,„,. „0 MariK, in kot človek, ki je neposredno občutil, kolika1 krivica in bolest sta bili povzročeni Nj. Vel. kraljici, mlademu kralju in jugosiovenskemu narodu. Sodišče bo storilo vse, da se ugotovi prava res- v Nišu. Na škatlicah in tudi na samih cigaretah je niča in da se kaznujejo krivci. Zase pa moram reči, napis: denikotizirano. da bom zastavil vse svoje znanje za upravičenje * Zahvala. Ob svoji 651etnici sem prejel nešteto zaupanja, ki mi je bilo^ izkazano. Nič ne bo zane- čestitk. Zategadelj se s tem vsem, ki so se me spominjali, najtopleje zahvaljujem in jih prosim, naj mi ostanejo še nadalje naklonjeni. Franc Ose t, veletržec, Ljubljana-Sv. Peter v Savinjski dolini. * Savinjska dolina dobi novo meščansko šolo. Že davno pred vojno se je trg Žalec prizadeval, da bi dobil meščansko šolo, toda razmere so čas prehitele tako, da je bila Žalčanom ta želja izpolnjena šele v Jugoslaviji. Zaradi neurejenih gospo- marjeno, kar bi moglo doprinesti k resnici, in jugoslovenski narod naj bo prepričan, da bo pravici zadoščeno.* * Vsak dom postane pust, če ni v njem ničesar, kar bi človeka razvedrilo. Dolgi zimski večeri, ko človek ne ve kaj početi, postanejo lahko neznosni, če nimamo ničesar, s čimer bi preganjali dolg čas. Vsako razvedrilo pa mora biti takšno, da nam prinaša tudi koristi in nam širi obzorje. Brez kakšne- darskih razmer pri vzdrževanju šole pa je bila me- ga učenja na pamet mora večati njegovo znanje, ščanska šola v Žalcu leta 1926. spet ukinjena, j Biti mora bolj prijatelj kakor učitelj. Tak prijatelj Sedanja občinska uprava je pod predsedstvom; mesečnik »Prijatelj*, ki vam ga prav toplo pri- t , . t , , i n ,. .. . 1 1 ... M. ___ nnrnlinmn Vso Lnr si hnstfi 7.plfli in iskali, bost« g. Lorberja Rudolfa soglasno sklenila, da se v Žalcu spet otvori državna meščanska šola. Takoj je bil sprejet tudi sklep, da se v ta namen dvigne poslopje, kjer je nastanjena državna osnovna šola, za eno nadstropje in da se vse to izvrši v vedni spomin na blagopokojnega kralja Uedinitelja, po katerem naj dobi tudi nova meščanska šola svoje ime. Ta sklep jo predložila občinska uprava sre-skemu načelstvu v Celju, ki je za prejšnji četrtek sklicalo komisijski ogled prostorov, kjer naj se nastani snujoča se šola. Komisija je ugotovila, da so za prva dva razreda potrebni prostori takoj na razpolago v risalnici in eni učni sobi, ki se zdaj ne uporabljata, pisarna iu drugi stranski prostor pa bodo za prvi dve leti v enem kabinetu, sicer poročamo. Vse, kar si boste želeli ia iskali, boste našli v njem. S svojimi lepimi zgodbami, ki jih prinaša v vsaki številki obilo, se vam bo takoj prikupil. Poučni članki z vseh področij znanosti, ki so pisani preprosto, da jih bo vsakdo razumel, in okrašeni s številnimi slikami, vas bodo poučevali o zanimivih novostih in posebnostih naše zagonetne prirode. Slike tujih krajev vas bodo seznanjale z daljnim svetom. Duhovite smešnice vas bodo spravljale v dobro voljo, spletene uganke z obilnimi nagradami pa vam bodo krajšale čas. To pa še dolgo ni vse, kar vam bo nudil «Prijatelj». Vsega vam kar popisati ne moremo, saj je tako pester in zanimiv! Razen vsega dragega izdaja tudi vsak mesec po eno zanimivo knjigo. Pišite še malo tesni, toda primerni. Najkesneje v šolskem danes na upravo »Prijatelja* in brezplačno vam letu 1937./1938. bo občina zgradila drugo nad-' bo poslala na ogled eno številko in eno leposlovno vzel za uboge ljudi sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Senekovič, ki je dal takoj napraviti po meri otrokom oblekce in perilo ter oskrbel druge potrebščine. Tudi drugi ljudje naj se usmilijo teh in drugih siromakov, kakršnih je še mnogo po Kozjaku. * Obsodbe komunistov pred sodiščem za zaščito države. Sodišče za zaščito države v Beogradu je razglasilo sodbo proti skupini 21 obtožencev, ki so letos izvrševali komunistično propagando, razmnoževali in razširjali letake komunistične vsebine ter organizirali skupine mlajših delavcev nalogo, da vzpostavijo organizacije bivše zvezo komunistične mladine. Obsojeni so: Skeriovid Slo-bodan na štiri leta strogega zapora, Pap Pavle in Radosavljevič Dobrivoje na tri leta strogega zapora, Radovanovič Dragoslav na tri leta ječe, Zdravkovič Aleksander iu Sokič Peter na eno leto ječe, Djalski Nikola in Nikolid Vidoje na eno leto strogega zapora, Simic Aleksander, Kostic Stevan, Simic Marko, Veljovid Velizar, Konca Rada, Fili-povid Filip in Antonid Živko na eno leto strogega zapora, Stojanovid Milenko na osem mesecev strogega zapora. Obtoženci Grahoijski Andrej, Basic Vesel, Kovačevid Hristina, Krapid Sime ia Kurto-vid Voja so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov o njihovi krivdi. * Javna dela v radovljiškem srezu. Tz Radovljice pišejo: I)a se čimbolj ublaži brezposelnost, ki se v velikem obsegu pojavlja zaradi zastoja gradbene delavnosti in krize v lasni industriji, in da se izvrše čimprej nujna javna del.i, predvsem gradba novih in zboljšanje sedanjih čast in potov, gradba novih mostov in regulacija rek in potokov, je prejel radovljiški sr-=z iz sredstev banovinskega bednost-nega fonda doslej okrog 252.000 Din, iz sklada za javna dela pa približno 313-000 Din. Poleg tega te je porabilo za razna dela še iz rednega banovln-nkega proračuna 198.000 Din. Za navedene vsote, ki so namenjene za izvršitev najnujnejših javnih del, se delno že izvršujejo, delno pa so v načrtu razna javna dela, tako gradba občinske ceste Je-reka—Podjeije—Koprivnik—Gorjušo. Popolna dograditev to ceste je preračunana na okroglo sedem sto tisoč dinarjev in bo v letošnji proračunski dobi na razpolago okrog 250.000 Din. Dalje.se bodo preložili razni nevarni ovinki na banovinskih cestah, ki so najvažnejše za tujski promet. Vsa dela se bodo izvedla iz sredstev banovinskega bednost-skega sklada po programu, ki je že izdelan Za naslednja leta pa so določena še naslednja javna dela: rekonstrukcija ceste na Vršič, gradba mostu v Krnici, gradba dovozne ceste v Mojstrano, gradba dveh mostov v Soteski, gradba banovinske ceste Gorje—Mrzli studenec—Rudno polje—Uskov-nica—Srednja vas, preložitev banovinske ceste v Predtrgu, gradba banovinske ceste Sorica—Bohinjska Bistrica in podaljšek nove ceste iz Radovne v Mojstrano. Izmed vseh del pa je najbolj nujna gradba mostu čez Savo na Javorniku. Žal pa jo gradba mostu odvisna od regulacije Save v tem okolišu. Vsi načrti za zavarovanje bregov in pa domov. Andrej Hlede je ponoči z ogljem zakuril v pečici, da se usmrti. Ker se plin zgosti v višjih plasteh prostora, je Hlede zlezel pod strop, da mu ue bi bilo treba predolgo čakati poslednjega sna. Vzrok, da je Andrej Hlede šel'v smrt, je bilo baje nesoglasje v hiši. * Hutterjeva tvornica v Mariboru je gorela. Veliko Hutterjevo tkaninsko podjetje v Mariboru je zgrajeno tako, da sestavlja osrednje poslopje predilnica, v pritličju so nameščeni stroji, v prvem nadstropju pa je velikansko skladišče bombaževine. Ko je bil nedavno zvečer predilniški mojster Pete-1,'nšek zaposlen na dvorišču, je opazil, kako se iz skladišča v prvem nadstropju valijo skozi okna ogromni oblaki dima. Takoj je stopil v prvo nadstropje in ko je odprl vrata skladišča, se mu je nudil strašen prizor. Skladišče je Bilo napolnjeno z dimom. V tej megli pa je ležalo raztegnjeno človeško truplo. Takoj je sklical tovariše in delavec Zameri, ki je prvi-vdrl v skladišče, je privlekel na hodnik 31 letnega delavca Otona Krebsa, ki je bil nezavesten in hudo ožgan. Imel je skoro vso obleko požgano, po gornjem telesu pa hude opekline. Takoj poklicani reševalni oddelek je odpeljal Krebsa Arji vasi v Savinjski dolini. Hitro so bile na mestu požara gasilske čete z brizgalnami iz Arje vasi, Drešinje vasi, Celja in Žalca, katerim se je v kratkem času posrečilo pogasiti požar. Zgorel je le zgornji del, ki je bil napolnjen s senom in raznimi poljskimi pridelki, medtem ko je ostal hlev, ki je obokan, nepoškodovan. * Smrt z žganjem zastrupljenega dečka. Te dni je umrl v Spodnji Kokri Ivan Arnež, devetletni sinček gozdnega delavca Petra Arneža. Nekaj dni prej mu je mati Marija izročila prazno steklenico, ki naj bi jo izročil v šoli sošolcu, da bi mu ta potem prinesel naslednjega dne pol litra domačega žganja za očeta. Res mu je prinesel sošolec steklenico z žganjem, ki jo je opazil tudi učitelj g. Sosic in vprašal, kaj je v steklenici. Ko je zvedel, da je v steklenici alkohol, mu jo je vzel in mu jo izročil šele po končanem šolskem pouku. Pri tem je strogo zapretil otrokom, naj ne nosijo več v šolo alkohola, četudi bi to zahtevali starši. Na poti proti domu pa so otroci začeli žganje piti. Ivan je kmalu zaostal; najbrž je odprl steklenico in izpil vse žganje. Kaka dva kilometra od šole se je zgrudil pijan ob cesti in obležal v jarku. Domači so ga našli ne- v bolnišnico, kjer je prišel k zavesti. Medtem so! zavestnega in poleg njega prazno steklenico. Od- gradbe mostu »o žo zdavnaj izdelani, a še ni j pridirjali v tvornico tudi vsi vozovi mariborskih prišlo do popolnega sporazuma med prispevnimi; gasilcev, ki so takoj stopili v akcijo. Reševalci so' činitelji. Z regulacijo Save na tem mestu in z na-i pravo mostu bi bilo za povzdigo tujskega prometa! v tem okolišu mnogo storjenega. Avtomobilistom, ki vozijo iz Bohinja in z Bleda v Kranjsko goro in obratno, bi ne bilo treba delati ogromnega ostrega ugotovili, da je začela v skladišču tleti bombaže-vina. kije tam nagromadena v ogromnih množinah. Zaradi izredno gostega dima. ki je napolnil vse skladiščne prostore, je bilo delo reševalcev zelo otežkočeno. Reševalci so opravljali svoje naporno ovinka preko Lesc, pač pa bi avtomobili lahko po' delo s krinkami, vendar ni mogel posamezen reše-mnogo krajši poti vozili iz Kranjske gore preko; valeč vzdržati v zadimljenem prostoru več kakor Javornika na Gorje po izboljšani cesti na Mrzli I deset minut. Naposled se je posrečilo pogasiti tleči studenec—Rudno polie—Srednjo vas—Bohinjsko | bombaž in odstraniti vsako nevarnost, ki je pretila jezero ali v obratni smeri. - j temu največjemu mariborskemu podjetju. Kolikor * Odbor za postavitev spomenika viteškemu! se j* moglo ugotoviti, je nastal požar v stroju za j Mervič po dolgi odsotnosti vrača kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani je pre-' čiščenje vate, in sicer zaradi iskre, ki jo je povzro- g0rel tudi kozolec Mervičevih. ^ jel te dni prvi znatni denarni dar v znesku 50.000 čil kr.k kos železa ali kamna, ki je bil v bombažu, dinarjev, ki jih je odboru naklonila »ZorkaV. tvor-. Od tam se je razširilo tlenje na skladišče, ki je na-nica kemičnih izdelkov v Subotici Plemenito in; polnjeno z velikimi zalogami očiščenega bombaža. rodoljubno darilo naj bi našlo še več posnemovalcev zlasti v industrijskih vrstah nrše banovine. , * Pometamo! Vse bkigo lanskega leta in kar ni več moderno, hočem prodati za novo leto, in sicer za vsako c< 110, samo da pride iz trgovine. S t e r -m e c k i, Celje. * Išče se niati. Pred kratkim ponoči je neka ženska izpostavila pred vrati porodniškega oddelka mariborske bolnišnice svojega triletnega otroka. Na prsih je imelo dete samo listek, na katerem mati sporoča najditeljem, da je malemu ime Silvester Vidie, da se je rodi! leta 1931., da pmsi zanj usmiljenja dobre ljudi, ona sama pa da je nesrečna ženska in da mora v smrt. Po pripovedovanju neke bolnice, ki je ponoči po naključju videla skozi okno Hutterjeva predilnica je bila zgrajena šele lani in ie po zgradbi in po strojni opremi ena izmed najmodernejših tovrstnih podjetij v Srednji Evropi. Predilnica sama zaposljuje okoli 400 delavcev, vse podjetje pa ima okoli 1500 uslužbencev. * Žrtev poklica. Ob priliki požara v Hutterjevi tvornici v Mariboru se je opekel po vsem telesu nesli so ga domov in poklicali banovinskega zdravnika g. dr. Viktorja Valiča, ki mu pa ni mogel pomagati. V nekaj dneh je nastopila smrt zaradi za-strupljenja z alkoholom. Ta žalostni dogodek n:\j bo v opomin staršem, naj ne dajejo otrokom v roke žganja. * Zagonetka rudarjeve smrti. Te dni so našli mladega rudarja Petra Merviča, ki se je bil vrnil iz Belgije, ustreljenega uro hoda od Razbora pri Sevnici, kjer jc imel dom. Truplo leži že nekaj dni v zemlji, oblastva pa si še niso na jasnem, ali gre za umor ali za samomor. Usodne noči, ko se je al domov, je po-V bližini hiže so našli Mervičevi zjutraj Petrov kovčeg, ki je bil odprt. MervIČevi trdijo, da Petra zdaj sploh niso videli ter se še niso nadejali njegove vrnitve. Če bi si bil mladi rudar res končal življenje, bi se morali vprašati, kaj ga je pognalo v prostovoljno smrt. Če pa je bil umorjen, je treba iskati morilca. * Posrečena operacija ranjenega srca. V Stari vasi pri Vidmu si je izkušal vzeti življenje mladenič Maks Ivačič. V duševni potrtosti je segel po samokresu in se ustrelil v levo stran prsi. Takoj so neko žensko, ki se je motala pred vrati, je bila, stal ogenj v trgovini in hiši posestnika Žige Primo neznana mati srednjevelike postave, kmečko ob-j žiča pri Sv. Barbari v Halozah. Goreti je začelo na- kurjač Anton Kreps. Tovariši so ga rešili iz pla- ga prepeljali v občinsko bolnišnico v Krškem, kjer menov in ga hudo ranjenega in nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Kljub vsem naporom mu pa zdravniki niso mogli rešiti življenja 111 je po hudem tridnevnem trpljenju umrl. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Ogenj je upepelil veliko domačijo pri Sveti Barbari v Halozah. V eni izmed zadnjih noči je na- lečena, z rumeno ruto na glavi in ograjena v zelen sviter. Otroka so zdaj sprejeli na notranjem oddelku mariborske bolnišnice, za materjo pa policija išče sled. enkrat na več straneh in sta bili v plamenih stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Domači, ki so vsi spali, so si komaj rešili golo življenje. Vzorno urejena domačija je bila kmalu uničena. Pogorelo poljskih pridelkov, drago pohištvo, obleka in drugo. Iz trgovine so regili le nekaj blaga, a še to * .. , ».vi,, .... -i ie net zgradb; osta o ,e samo golo zidovje. S po- * Nenavaden samomor v Šiški. V prijazni lnsici ^ [ . , ' ,J , 1., T, ., . . T. ... . , - a slonu vred so pogoreli tudi oO voz sena m drugih v Dremkovi ulici v Ljubljani so nnsli mrtvega oO- D i J 1 0 letnega sejmarja Andreja Hledeta, ki je na prav čuden način izvršil samomor. Večer poprej se je, Andrej IUedo z niearjem in kij znani gostilni na Kavškovi cesti. Bil je prav dobre - n -i • „ volje. V gostilni so ostali do policijske ure. nato oddaljenih Stojncev na-pomoč. Gasilci o cL-nna 1 ndnr-JiK nrnfi F.rfen ! seveda takoj prihiteli s svojo bnzgalno, niso pa mogli več dosti pomagati. Škoda je izredno velika; Kakor C.V1DLI adlllUUJUI. * t ^ i. JU fl , V, ......... . V n '1 z dvema prijateljema, nekim želez-1 brezvestni ljudje ki jim ui mar nesreča drug,h, ljucavničarjem, iz Šiške zasedel v odnesh Nesreča je bila zato tem večja ker m tam KnvikJl e.Isti Ril ie nrav dobre! domačih gasilcev 1,1 so poklicali gasilsko četo ,z pa so se skupaj odpravili proti domu. Eden izmed, BO pivce v ga je spremil še prav do veznih vrat 11 je-i ... , .... , .. ' . , . , , , • 1 ' , I ceniio in na okrojr pol milnona dinarjev. l»ove hise. Ko pa ie drugega utira Andrejev brat.' \ . ,., n i . . J vv ?. , v . „ f . . . f . . ■ i zatiMioio ie bil oireni podtaknjen >z maščevanja, ki služi pri zeleznici n, stanuje pri njem, opazil,'*■■ ■ ■[ J „,b , i.1 . . . , . , , • • , , . 1 1 t . 1 Orožniki so uvedli obširno preiskavo, da Andreja dolgo ni na izpregled, jf pogled,u po 1 1 prostorih skromne hišice za njim. Ko je odprl vrata v shrambo, je ostrmel nad groznim prizorom Iz tesnega prostora mu je najprej bnš.il v obraz * Požar na železniški progi. Na železniški progi . I med Fragerskim in Racami, kjer je v poletju zgo-' rel italijanski vagon jute, so imeli zdaj nev požar. A'« l\ ' UVJjlV 1 . . »/I J V ** *.|i/ "■•»•• X ' 1 • 1 • 1 oster vonj po strupenem plinu iz žganega oglja. Ob I Plameni so zajeli vagon s°na ter ga upepehli do štelaži kraj zidu je bila prislonjena lestva, na ka- j železnega ogrodja. Vagon je bil naslovljen na gar-tere predzadnjem klinu je mrtev sedel Andrej nilsko upravo ♦ Mar,boru. Požar je povzročila Hlede. glava pa mu je podprta z rokami lcltla na ^jbiž iskra, ki je odletela iz lokomotive.^ najvišji polici. Tako ga je našla tudi njegova žena, * Požar v Arji vasi. Nedavno zvečer je začelo ki so je prav tedaj s sejma v Karlovcu pripeljala goreti gospodarsko poslopje posestnika Sitarja v sta mu zdravnika operirala srce. Rana je bila tik pod levo prsno bradavico. Fant si je prestrelil srco in pljuča, Rano sta zdravnika v nekaj sekundah zašila s tremi šivi. Medtem ko sta šivala, je srce vedno počasneje utripalo. Ko pa je bila operacija dovršena, se je zače!o srce vidno popravljati. Seveda pa je bolnikovo stanje še vedno resno zaradi velike izgube krvi. To je ena izmed prvih operacij srca v Sloveniji. Izvršila sta jo primarij občinske bolnišnice v Krškem dr. Julij Murgelj in sekundarni zdravnik dr. Rajko Fenc. * Konja in voz je odpeFal. V petek zjutraj ie pripeljala kakor redno vsak dan v Ljubljano po-sestnica Amalija Trkova z Ižanske ceste na za-pravljivčku mleko svojim strankam. Okrog pol sedmih se je ustavila z vozičkom na Mestnem trgu pred Hamannovo trgovino in mleko raznesla strankam. Ko se je čez kakih deset minut vrnila, ni bilo o konju in vozu ne duha ne sluha. Posest-nica je najprej mislila, da se je konj morda spla-šil in sam odrinil naprej, vse njeno poizvedovanje pa je bilo zaman. Kakor vse kaže, ji je nekdo konja in voz odpeljal. Voziček je skoro popolnoma nov, saj je bil šele lani zgrajen, in ima monogram «T. M.» z letnico 1933., a njegova posebna značilnost so vzmeti v obliki kače. Na vozu je bilo tudi več posod mleka, zelena odeja in po-sestničin pled. Konj je rjaveč, precej močan in je bila oprema skoraj popolnoma nova. Kdor je konja in voz odpeljal, bo izkušal najbrže oboje prodati in zaradi tega se vsakdo resno svari pred nakupom. * Ustavljena preiskava zaradi umora na Starem trgu v Ljubljani. Po dolgotrajni sodni preiskavi, ki je trajala od srede avgusta iu v kateri so bili osum- Ijeni umora delavca Franceta Serše na Starem trgu v Ljubljani večkrat zaslišani, je preiskovalni sodnik g. Ciril Golouh predložil spise državnemu tožilcu v nadaljnje postopanje. Državni tožilec je izjavil, da ni podlage za obtožbo proti osumljencem: vojnemu invalidu 361etnemu Ant. Rozmanu, dalje proti ženi umorjenega (SOletni Ivanki Serševi in njeni hčerki 191etni Francki, ki so bili vsi trije osumljeni soudeležbe pri umoru Franceta Serše, rojenega v Trnjavi, občina Rafolče pri Kamniku. Državni tožilec je vrnil spise preiskovalnemu sodniku, ki je izdal rešitev, da se kazensko postopanje proti vsem trem osumljencem ustavlja in da se vsi trije takoj izpuste iz preiskovalnih zaporov na svobodo. Grozni umor je bil izvršen, kakor smo svoječasno poročali, v soboto zvečer 29. julija letos na stanovanju Serševih na Starem trgu. Umor je zbudil splošno razburjenje, kajti umorjeni je bil po izvršenem zločinu razkosan in so bili deli trupla odneseni na Golovec, kjer so jih pozneje našli. Zagonetko umora pa je nesla s seboj v grob 381etna Josipina Cepudrova, ki je pozneje po umoru skočila v Gruberjev prekop in utonila. Njeno truplo so našli šele po desetih dneh ob narasli Ljubljanici, ki je utopljenko naplavila blizu Fužin. Fo dolgotrajnih policijskih poizvedbah so bili tega umora osumljeni in aretirani omenjeni trije ter odvedeni v sodne za-porr. Zdaj so vsi trije izpuščeni, ker ni dokazana njihova krivda. * Žsnitbeni slepar iz Maribora. Zagrebška policija ima mnogo opravka z ženitbenimi sleparji. Med take tiče spada tudi neki Mariborčan. Nedavno se je seznanil z neko sobarico H., kateri se je predstavil za Janoša H., poslovodjo državne tiskarne v Zagrebu. Zlagal se ji je, da bo državna tiskarna premeščena iz Zagreba v Kumanovo in v tem primeru bi se moral ločiti od nje, ki jo vendar tako srčno ljubi. Rekel ji je tudi, da bi odprl lastno tiskarno v Zagrebu, če bi imel dovolj denarja, in jo vprašal, ali bi mu na zanesljivo jamstvo posodila nekaj denarja. Dekle je verjelo in mu dalo tri tisoč dinarjev, a kmalu je slepar spet potrkal pri nji. Zatrjeval ji je, da je že naročil stroje za tiskarno in da potrebuje še 4000 Din. Sobarica mu je dala svoje poslednje prihranke, okrog 3500 Din, a slepar v jamstvo dobro zapečateno vložno knjižico z dozdevno vlogo 37.000 Din. Dekle je bilo prepričano, da govori čisto resnico in zato ni niti odprlo zapečatene kuverte s knjižico. Ko je imel mož denar v rokah, ga je vzela noč. Ker ga le ni bilo blizu, je sobarica odprla zapečateno kuverto in videla, da jo notri samo nekaj kartona. Zato je zadevo prijavila policiji. Ker mož policiji ni bil prijavljen, ga sprva niso mogli najti, naposled ga je pa policija vendarle iztaknila, pri neki Mariji Š., s katero je, živel v skupnem gospodinjstvu, odkar je bil zapustil svojo zakonsko ženo. Detektiv ga je zalotil prav v objemu njegove druge ljubice. Mož je priznal, da je porieveril denar, in povedal, da ga je zapravil v družbi veselih ljubic v Ljubljani, Celju in Maribora. Policija ga je izročila sodišču. * Sodna preiskava o razbojništvu v Soteski v Ljubljani. Policija je zaključila preiskavo o roparskem napadu na 551etno Josipiuo Kalanovo v Soteski in je tri osumljence, ki jih je aretirala takoj prve dni po umoru, izročila sodišču. * Ponarejena oporoka. Trije starejši možje in priletna žena so se zagovarjali pred malim senatom v Ljubljani. Obtoženi so bili, da so pred leti ponaredili oporoko. Doma so tam z visokih hribov nad Zagorjem, iz Male vasi. V ljubljanski bolnišnici- je tedaj umrl rudar mož obtoženke Katre. Pa so napravili po smrti oporoko. Spisal jo je Janez, za priči pa sta se podpisala Tone in France. Pred sodniki so prvi trije priznali svoj greh, Janez pa je dejal, da se ni ničesar hudega zavedal. Katra ga je naprosila, naj nekaj napiše tako, da ona prevzame vse premoženje. Mož ji je zapustil bajto in kopico otrok. Sprva se je Janez branil, pozneje se je pa vdal, ko mu je prinesla vzorec kako naj napravi testament. Soobtožena Tone in France, sta kratko dejala: «Priznava, da sva pod| isala.» Povedala =ta. kako je k njima prišel Janez s prošnjo, da podpišeta. France je pripomnil: «V hribih ne poznamo tako dobro paragrafov. Če bi to vedel, kar vem danes, bi jih bil naznanil.* Katra je bila bolj zakrknjena. Ni hotela ničesar vedeti o oporoki. Priznala je v preiskavi samo to, da je moževo premoženje pošteno in postavno pridobila.. Senat je Katro obsodil zaradi sleparstva po avstrijskem zakonu, kajti dejanje se je zgodilo še pred uvedbo novega enotnega kazenskega zakonika, na en mesec ječe s postom, ker je z lažno oporoko spravila sodišče v zmoto, oškodovala svoje otroke iu se sama okoristila. Druge tri obtožence pa je .sodišče oprostilo, Janeza, pisca oporoke zato, ker je po avstrijskem zakonu zadeva že zastarela iu je bilo treba uporabiti stari avstrijski zakon, ki je milejši od našega novega. Zanimivo je, da zastara ponarejanje oporoke po starem zakonu že v petih letih, po novem pa šele v desetih letih. Novi zakon pa ima tudi strožje kazni; določa namreč za to celo robi jo do 15 let. * Zgodba o hlapcu in tatu. Čeprav se tudi na deželi predpisi o bivanju in gibanju ljudi izvajajo, je po bolj oddaljenih krajih, a tudi celo v okolici Ljubljane še zmerom v veljavi dobra stara navada, da kmečki gospodarji pogostokrat sprejmejo nadelo ljudi, o katerih ne vedo, odkod prihajajo. Tako je pred časom vdinjal pri nekem trgovcu v Ko-zarjah mlad hlapec, o katerem si je go-potlar utegnil samo toliko zapomniti, da je iz Cerknice pri Logatcu doma in da je okrog 18 let star. Te dni je fant na tihem zapustil hišo, z njim pa sta izginili tudi dve modri obleki, ena nova, druga skoro nova, in še več drugih kosov obleke in perila, dva para'čevljev in še denarnica z nekaj drobiža po vrhu. Oškodovana sta dva hlapca, ki služita pri isti hiši. Kakor sumijo domači, je tatvino izvršil nezvesti hlapec v družbi z nekim malo starejšim tovarišem. * Umor sestre pred sodniki. Veliki kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval te dni hud zločin. Zagovarjal se je 281etni bilo dan poprej izginilo kolo in v rečeh, ki jih je vozil fant, je spoznal dele svojega ukradenega vozila. Prijel je fanta in ga izročil stražniku. Polit cija je po kratkem zaslišanju odkrila, da so trijfl mladi fantje iz Šiške organizirali širokopotezno, krajo koles. Vodja te trojke je bil 231etni ključav-j ničarski pomočnik, z njim sta delala dva mlajša; maloletnika: loletni mehaniški vajenec in 141etni dijak. To je pač edinstven primer tatinske družbe! v Ljubljani. Ti fantje so sporazumno odvajali ko j lesa neznanim lastnikom in da zabrišejo sled za seboj, so urediii kar delavnico za razdiranje in pre-j delavanje koles. Ne da se še ugotoviti, kako dolgo so bili že na delu in koliko koles so nagrabilij Kakor kaže, jih bo med 20 do 30. * Vlom v Št. Vidu pri Stični. V eni zadnjili noči je bilo skozi okno vlomljeno v trgovino An- kmečki fant Tone Kostanjevec iz Spuhlje, ki mu obtožnica očita, da je letos v noči na 15. avgusta po zrelem preudarku, ustrelil svojo sestro Terezijo, ki je služila za deklo pri upokojenem ravnatelju ptujske Mestne hranilnice Ivanu Kasperju v Bu- tona Rejca v Št. Vidu pri Stični in z nezaželenim obiskom je iz pisalne mize izginilo 7000 dinarjev] Kakor vse kaže, se okrog Stične mudi večja ta-« tinska družba, ki ji bo treba posvetiti budnejšej pozornost. * 16 oseb je zastrupila. V Pavijanih na Hrvat-j skem je bilo letošnje poletje zastrupljenih naenkrat 16 oseb, od katerih je sedem ifltirlo, ostale pa šo zmerom trpe za posledicami strupa. Sum je padel na Milko Pavlovičevo iz iste vasi, ki pa zanikuje zločin. Tred kratkim so se na aretiranki kazali znaki slaboumnosti, zaradi česar so jo oddali vj bolnišnico v Belovaru, nato pa v umobolnico na Stenjevcu, kjer pa so zdravniki po natančnem opa-_ zovanju in preiskavi bolnice ugotovili, da se le dela blazno in da je povsem odgovorna za vsa svoja dejanja. V zadevi je bilo zaslišanih že nad 40 prič. j * Usmrtitev dveh bratov. V Pančevu sta bila obešena brata Marko in Nikola Draksina, morilca zdravnika dr. Milenka Laziča. Zjutraj so bili pri obsojencih svojci. Marko je sedel v eni, Nikola paj v drugi celici. Proti jutru sta postala oba nemirna in začela sta se tresti. Na vprašanje novinarjev,' zakaj sta umorila dr. Laziča, je Nikola odgovoril,' da ni vse tako, kakor sta govorila, toda upala sta',; da se bosta tako laže zagovarjala. Približala se je ............v .—t,-,,- . — zadnja ura. Na dvorišču jo že stal krvnik Hart S dini pri Ptuju, z namenom, da bi izropal Kasper-! svojim pomočnikom. Policija je morala delati predj jevo vilo. Prav težavna je bila odločitev sodnega sodnim poslopjem red, da niso radovedneži vdrli na senata, glede presoje zločina samega, ker je nastalo : dvorišča. Ob 5. so prignali vklenjenega Marka vprašanje, ali je bil Kostanjevec kot preprost Draksina. Poljubil je križ in se obrnil k občinstvu,' kmečki fant zmožen izvršiti na tako skrajno pre- J češ: «Kriv sem, oprostite mi!» Hotel je še nekaj po-, tkan način grozno dejanje, ki mu ga očita obtož-1 vedati, pa so ga hitro odvedli pod vešala. Stopil je' niča. V lastni vili v Budini pri Ptuju je preživljal _ na pručico, se sam naslonil na vešala in prosil, naj? pokoj ravnatelj ptujske Mestne hranilnice Ivan mu slečejo suknjič. Krvnik mu ga je slekel, a yj Kasper, ki je bil v svojem življenju marljiv kakor naslednjem hipu mu je že zadrgnil zanko okrog; čebelica in si je s prihranki svojega dela ustvaril vratu in hitro opravil svoj posel. Marku je sledil lastni dom. Bil je vdovec in mu je gospodinjila brat Nikola. Stopil je na pričico pod vešali in se zadnje čase Terezija Kostanjevčeva iz Spuhlje, ki ozrl na levo, da bi videl svojega brata. Markova, so jo vsi poznali kot pošteno dekle. Dne 10. avgusta letos pa je Kasper umrl. Kostanjevčeva je ostala sama v vili. Ker je bila bojazljiva, je prosila brata Toneta, naj bi prenočeval v hiši. Usodnega večera so pri Megličevih v Budini kožuhali. Kožu-hačem sta se pridružila Terezija in Tone. Ko so se kožuhači razšli, med njimi brat obeh France, sta Terezija in Tone šla k počitku v vilo. Nenadno se jo iz vile slišal strel in nato Tonetovi glasovi, da je Terezija mrtva, češ da so jo ustrelili neznani roparji. Kmalu pa je sum padci na Toneta, ki je po daljšem zasliševanju priznal, da je ustrelil svojo sestro Terezijo po nesrečnem naključju, ko je polnil samokres. Pri teh trditvah je vztrajal ves čas, ko so ga zasliševali orožniki in ko ga je zasliševal preiskovalni sodnik. Senat je izrekel naslednjo sodbo: Tone Kostanjevec se oprosti roparskega umora, obtoži pa se zaradi malomarnega ravnanja z orožjem, kar je imelo za posledico smrt njegove sestre Terezije in se obsodi na šest mesecev zapora z vštetim preiskovalnim zaporom. Jokaje se je obsojeni Kostanjevec zahvalil predsedniku in bil zadovoljen s kaznijo. Zadovoljen s sodbo pa je bil tudi državni tožilec. * Pokradli so nad 20 koles. Pravcati veleobrat z ukradenimi kolesi je odkrila ljubljanska policija v šiški. Poštni sluga Zanoškar je na ulici postal pozoren na mladega, fanta, ki je na kolesu tovoril dva blatnika in plašč oJ kolesa. Zanoškarju je truplo so bili pa takoj zakrili z deskami, da ga nij mogel videti. Odločno jo stopil krvnik k njemu in] mu zadrgnil zanko okrog vratu. Ze med obešanjem prvega morilca je postalo dvema gledalcema slabo,i nekaj se jih je pa umaknilo, ker niso mogli gledati! mučnega prizora. Svojci obeh obsojencev so stalij ves čas pred sodnim poslopjem. Po usmrtitvi so: prosili, da bi smeli še enkrat videti Marka in Ni-kolo, kar jim je bilo dovoljeno, toda šele potem,! ko so trupli sneli z vešal in položili v krsto. * Za dva vloma dve le:i robije. Mladi klatež inj dolgoprstnik Stanko Zupane, po rodu iz Zaloga pri Kamniku, je septembra vlomil v Spodnjem Brniku/ čez nekaj dni pa na Vrhpoljah. Na obeh krajih je. izmaknil dokaj dragocenosti in gotovine. Obsojenj je bil pred ljubljanskim malim senatom na dve leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let. Ljubezen in zakon. Ona: «Zvesta ljubezen je kakor sladek On; «Da, zakon je pa budilka.* Verjame ji. Žena: «V krčmo pa že ne pojdera s teboj. Zakaj pa ne greš nikoli z menoj v zverinjak? Jaz fiodiini tja vsak dan in počutim se v njem (:•!■••* ■'" *»•» Mož: «To ti rad verjamem.* Zgodbe kvaternega tedna . Kramarjevega Janeza je poznalo staro in mla-lo. Videli smo ga povsod, kjer se je zbirala mla-lina. Pri mrličih nam je pravil dolge zgodbe, da as je bilo strah in groza. Janez je bil svoje dni vojak. Takrat je trajala rojaška služba dolga leta. Nekega dne pa je sle-el suknjo in izginil iz vojašnice. Nadel si je iz-nišljeno ime in si pustil rasti brado. Tako je za-irisal za seboj sled. Gorje pa beguncu, ki so ga irijeli. Mož je obhodil tri dežele, bivšo Kranjsko, štajersko in Koroško, kjer se je marsičesa na-ičil. Imel je tako zvane Črne bukve in Kolomo-iov žegen. Nekoč so ga zasačili biriči v hribih ri nekem kmetu. Janez je zbežal v podstrešje, a njim pa biriči v nadi, da ga bodo ujeli. Toda podstrešju ni bilo nikogar razen velikega črne-a mačka. Predel je v temnem kotu in oči so se tnu strahovito svetile. Nihče se ga ni upal prijeti. | Med zanimivostmi Kramarjevega Janeza so spadale predvsem njegove zgodbe kvaternega tedna. Teh je vedel mnogo in vsako je povedal lako, kakor bi jo bil sam doživel. | Dokler se je skrival biričem, ni rad pohajal po dolinah. Bolj je bil varen v hribih, kjer je več (skrivališč in grmovja. Nekoč je prenočil pri nekem kmetu, ki mu je dal večerjo ter ga prosil, naj gre z njim po deteljo za živino. Noč je bila mirna in svetla. Kosila sta počasi ter se glasno pogovarjala. Kar sta opazila lisico, ki je prišla iz gozda ter se ustavila ob njivi. Videti je bila krotka kakor psiček. «Uloviva jo», je rekel Janez. «Škoda, da nimam pri sebi puške», je menil gospodar in vrgel kamen. Žival se je postavila ipokoncu, iz gobca ji je pa šinil plamen. Janez je spustil koso ter se prekrižal. Iz gozda ije namreč priteklo toliko lisic, da so kar pokrile njivo. «Beživa!» je rekel gospodar ter jo ubral proti »domu. Spomnil se je, da je kvaterna sreda. V Dolgem brdu je Janez služil za hlapca. Pošla mu je stelja, pa ni bilo časa, da bi jo nagrabil iPodnevi. Šele po večerji se je odpravil nekoč v liosto po praprot. Med potjo se mu je pridružil divji zajec. «Oho!» Janezu je zadišala pečenka. Že je iztegnil roko, toda žival je nagajivo odskočila. «Čakaj no, čakaj! Ni hudir, da bi mi spodletelo.« Že je držal zajca za nogo, a se mu je spretno /izmuznil. Obesil je koso v drevo, odložil koš ter jo mahnil za zajcem. «Zdaj ti ne odneham», se je 'zarotil. «Smrt ali življenje!* ^ Kar se mu ni posrečilo z rokami, je mislil popraviti s kolom. A brez uspeha. Vselej je udaril po tleh. i «Da bi ga Sment!» je robantil. Obrisal si je z rokavom znoj, a tedaj mu je izginil zajec. Janez |si je moral odpočiti. Sedel je na tla in zadremal. ■Ko se je prebudil, se je že danilo. «I stor nahodu. V hudih primerih pa pride lahko d< obolenja sosednih udov, posebno ušes ali pa nos; nih duplin. Klice pa tudi lahko preidejo v krvn obtok in tako povzroče huda splošna obolenja Tudi če je v splošnem potek angine lahek, ja vendar priporočljivo, posebno če se je pridružila vročina, da bolnik leže vsaj za nekaj časa v po4 steljo. Prej tako priljubljeno grgranje različnilj razkužnih tvarin se danes že opušča, ker je ka^ kor pri vsakem vnetju glavno načelo zdravljenja; mir! Tvarine pa sluznico samo dražijo, v njej pa tako ne morejo uničiti klic. Priporočljivi so obj kladki in potrebni seveda vsi drugi zdravstveni ukrepi. Zdravljenje mora stremeti za tem, da pomaga naravi v stvarjanju obrambnih sil proti strupu klic. Nekateri ljudje imajo posebno nagnjei nje k angini, ki postane zaradi prepogostega na< stopa prava nadloga. V takih primerih pride kot zadnje sredstvo v poštev operacija, ki je v zadnjih letih postala skoro nekaka moda in ki se nedvomno prepogosto'izvaja. Za njo se odločimo šele tedaj, ko odpovedo vsa druga sredstva. K tem spada v prvi vrsti splošno krepčanje telesa, da se polagoma privadi na vremenske izpre-membe. Nadalje je potrebna zdrava hrana, ki ima mnogo vitaminov. Pozimi se solnčenje nadomesti danes že lahko z umetnimi žarki. Take dnevne 2 do 3 minute trajajoče «svetlobne prhe» povzroče, da koža potemni in da ni več tako občutljiva proti izpremembam glede na toploto in rnraz. V splošnem se s pravilno urejenim življenjem doseže trajen uspeh. Bolje je vedno, da se ohrani ud, o katerem še točno ne vemo, kakšno opravilo prav za prav ima. Izjemo smerno napra-iViti šele tedaj, kadar nam operacija zagotovi življenje. Kako umivatr.o svetle lase. Na liter mlačne vocle zmešamo žlico čistega amoniaka (amonia-kova raztopina je dobra za zelo umazane in mastna lase), zlijemo v umivalno posodo in si dobro umijemo in zdrgnemo lase. Po potrebi lase še umijemo z milom, nato pa jih v mlačni vodi dobro izperemo in z brisačami dobro posušimo. Medtem pa skuhamo v litru voda pest kamilic in pazimo, da postane voda lepo zlatorumena. Potem kamilice skozi krpo precedimo. S kamilično vodo zmočimo suhe in umite lase, nato pa počakamo, da se lasje od-kapajo, ne da bi jih brisali z brisačo. Ko so se lasje odkapali, jih poleti osušimo na neprevročem solncu, pozimi pa pri topli peči. Med sušenjem pa lase ves čas krtačimo in razčesavarno, da se popolnoma posuše. Tako umiti lasje dobijo prvotno barvo in postanejo mehki. Črne lase pa umivamo z vodo, v kateri smo namakali zelene oprane orehove lupine. Seveda moramo lase prej umiti z milom ali s šainponom. Sicer jih pa umijemo na enak način, kakor je gori navedeno za svetle lase. Za kuhinjo Omaka, ki jo lahko daš k ribam, govejemu mesu ali pa s trdo kuhanimi jajci na mizo. Na razbeljeni :masti prepraži žlico prav drobno sesekljane če-:bulo in strok česna, potem potresi po čebuli tri deke moke. Ko moka svetlo porumeni, zalij omako z juho, dodaj žlico sladke paprike in naj vre četrt' . ure. Zdaj omako pretlači skozi sito, jo zlij nazaj j v kožico, osoli in zalij z osminko litra kisle smetane. Ko je omaka vrela še pet minut, je gotova. | Čebulna omaka. Na rezbeljeuo mast stresi dv : žlici drobno sesekljane čebule in dve kocki slad-: korja. Ko sa sladkor raztopi in zarjavi, potresi eno in pol deke moke, in ko tudi moka porumeni, ' zalij omako z juho ali vodo. Ko prevre, sok osoli; i malo okisaj in po okusu dodaj še malo sladkorja. Omaka mora imeti sladko-kiselast okus. Ko je i omaka vrela deset minut, jo pretlači skozi sito, jo zlij naa&j v kožico in dodaj š» žlico sirovega masla j [ali pa kisla smetane. Ko enkrat prevre, jo daš z 'govejim mesom na mizo. j Goveji jezik v poljski omaki. V lonec vi i j osminko litra vinskega kisa in en deciliter vode. j (Zraven daš en lovorjev list, malo timijana, pet' • zrn popra; en klinček, šop zelenega peteršilja in j eno drobno zrezano čebulo. Vse skupaj naj tako dolgo vre, da se do polovice ukuha. V kožici pa napravi temno prežganje iz pol žlice masti in pol •žlice moke; gotovo prežganja stresi zraven in zalij še z juho. Ko je omaka povrela in se zgostila, jo 'pretlači skozi sito, jo zlij nazaj v lonec ter ji dodaj dve žlici naribanega lecta, dve žlici opranih rozin :5n žlico olupljenih in drobno zrezanih mandeljnov. Kuhani jezik hitro olupi, zreži in zloži na topel krožnik, omako pa daš v skledici zraven. | Sardelna omaka h govejemu mesu. Pet sardel operi (ali namoči malo v vodi, da ne bodo preveč 'slane), odstrani kosti in jih drobno zreži. Na masti prepraži žlico drobno zrezane čebule, žličko drobno sesekljanega peteršilja in sa rdele. Potem potresi z moko in vse skupaj praži, nato pa zalij omako z juho in, čo imaš, dodaj še žlico masti od pečenke in majhno lupino od limone. Omaka naj ^iato vre Četrt ure. Preden jo daš na mizo, zamešaj v omako še za oreh sirovega masla. Praktični nasveti Kako očistimo mastne madeže na kožuhovini. Žaganje od trdega lesa (žaganje od smrekovega lesa je zanič, ker je smoleno) poškropimo z bencinom (previdnost zaradi ognja!), potem potre-'semo po kožuhovini in tako dolgo drgnemo z 'žaganjem po madežih, da izginejo. Nato kožuh jstepemo in ga še s čistim žaganjem dobro zdrgnemo, nato pa kožuh dodobra stepamo. Proti prehlajenju pomaga vroča limonada, ki jo takole pripraviš: Limono razreži s kožo vred na tanke listke, jo,deni v mrzlo vodo in jo kuhaj četrt ure; potem pri,leni potrebno množino sladkorja in ko prevre in se je sladkor stopil, limonado precedi in kolikor mogoče vročo izpij. Listnica uredništva Ješenci. Dopis je pomanjkljiv in zato nerazumljiv. Ivanjkovci. Ali je res čisto tako, kakor ste pisali? Zadeva je delikatna. Paka pri Velenju. Javite, v katerem mesecu je bila notica izseljenskega komisariata iz Zagreba v «Domovini». zelo žalostni; morda pogrešajo svoje ljubljeno drevo. Te opice, katerih bivališče so vrhovi dreves, so na tleh okorne. Siamski gibon pije vodo tako, da jo zajame z roko in sreblje iz dlani. Ko-lobin z belimi pleči ne pobira hrane z roko, ampak se ji približa z gobcem. Mandril je edina opica, ki se reži v človeškem smislu. Kadar ima koga rad, dvigne kote gobca in kaže zobe. Kadar je razburjen, kima in izpre-minja barvo. V splošnem pa, kadar opica kaže zobe, pomeni, da hoče ugrizniti, dasi po navadi ne izgubi tako hitro svojega dostojanstva. Rada ima, da jo kdo boža in se ji dobrika. Njene oči lahko milo prosijo, dasi se istočasno okoli oči kaže prezir. Ameriška opica kapucinka se od opic starega sveta zelo razlikuje. Neprestano brblja in kaže svoj jezik v znak jeze pa tudi zadovoljnosti. Njen rep je zelo spreten; rabi ga kot peto roko. Po drevesu pleza kar mehanično, ne da bi kaj pazila. Če pride do ovire, ji služi rep kot zasilna zavora. Tudi opice govore na svoj način Jezik opic je zelo omejen. Za izražanje čuv-stev ima opica kvečjemu kak ducat glasov, a tudi gibov rok se včasih posluži za izražanje svojih čuvstev. Posamezne vrste opic se med seboj glede izražanja zelo razlikujejo. Opazovanja so dognala, da se šimpanzi drugače izražajo kakor pavijani ali pa kapucinke, dasi so izvestna znamenja lastna vsem vrstam opic. Opičje oko lahko prosi, vpraša, preti; lahko je žalostno ali veselo, prijazno ali jezno. Opičje oko je kakor človeško, lahko gleda v kakšno reč ali pa v daljavo, tako da se zenica razširi ali skrči. Zelo pogosto uporabljajo opice čelne in obrvne mišice pri govorjenju, ušes pa ne. To, kar čutijo, ponajveč izražajo z gobcem, očmi, kretnjami in obnašanjem. Škripanje z zobmi in zehanje navadno kažeta, da so razjarjene in pripravljene za napad. Opica, ki zeha, ni zaspana, ampak jezna. Opica, ki brblja z ustnicami in giblje z jezikom, je zadovoljna. Izraz šimpanzovega obraza zanesljivo izraža to, kar žival čuti, ker je popolnoma nebrzdan. Žalosten šimpanz nabere zgornjo ustnico in dvigne mišice okoli nosu. Kadar ga kaj boli, zija in kaže zobe. Gobec razburjenega šimpanza postane špičast kakor rilec in v kotih gobca se vidi značilno igranje mišic. To je videti kakor zaničljivo smejanje, kar pa gotovo ni. Gorilova čuvstva izdajajo gube okoli oči. Zelo zanimiv je iskajoči, razumen pogled njegovih oči. Izraz svojega obraza v splošnem zelo brzda. Razburjen gorila je bolj miren kakor šimpanz. V splošnem je prijazen in nekoliko žalosten. Kadar škriplje z zobmi in steguje svoje roke proti dozdevnemu sovražniku, je razdražen. Kadar razmišlja, rad naslanja svojo glavo na roko. Zgodilo se je, da je gorila, ki mu je nekaj ostalo v zobu, ko je požrl hrano, z žalostnimi, očitajočimi očmi izkušal opozoriti čuvaja v nekem živalskem vrtu na to in celo z roko kazal na zob. Gibone je hudo preučevati. Če se siamski gibon prestraši, odpre gobec in oči ha široko in strmi. Na to, da bi se branil, niti ne misli ne, ampak samo gleda, kako bi zbežal. Močnejši ameriški giboni, ki se laže branijo, napol zaprejo oči, kadar so prestrašeni. Giboni so v ujetništvu X Zanikanje atentata na Hitlerja. Glede vesti tujih listov, da je izvršila hči bivšega pokrajinskega načelnika za šlezijo Brticknerja atentat na nemškega državnega kaneelarja Hitlerja, izjavljajo na odločilnem mestu,