Kmetijstvo.
O pridelovanju breskev.
o pridelovanju finih namiznih breskev v odločno pravem vinorodnem podnebju hočemo spregavoriti še kaj več, ker pridelovanje po Vipavi, po Goriškem, okoli Trsta ter v Istri ni tako, kakoršno bi moralo biti. Napačno je to, da se breskev še vedno dosti preveč pomno-žuje 8 koščicami, veliko premalo pa s požlahtnovanjem ali cepljenjem. Kjer se pa breskve požlahtnujejo, se večinoma požlahtnujejo na neprave podlage, namreč na divje, iz koščice dobljene breskve. Tako požlahtnjevanje je vsied tega napačno, ker tako drevo veliko  premalo  časa  trpi.
V  10, k večjemu 12 letih je po drevesu; ono vsahne vsled smolike.
Tako, iz koščic vzgojeno in cepljeno drevje pa zaradi smolike vsahne tem hitreje, ker se navadno, in sicer popolnoma napačno sadi v visoke, suhe vinogradske lege, namesto v bolj vlažne nižave. Breskev je namreč v svoji domovini v Perziji obvodna lesna rastlina, tako kakor naša vrba, topola, jelša. Dobri prijatelj (Vipavec), ki je svoj čas služil pri trgovinski mornarici kot častnik, mi je pripovedoval, da je ob bregovih perzijskih rek, po katerih se je vozil s čolnom, da bi dobil sladke pitne vode za ladijo, videl vse polno divjega breskovega drevja, polnega, kaj lepega in finega sadja. „Kar z vesli smo suvali v veje, segajoče čez vodo, in v čoln se nam je nasulo vse polno breskev".    Tako mi  je pravil prijatelj.
Da breskev zahteva bolj vlažno lego in zemljo, ta že dolgo vedo Francozi, prvi mojstri v pridelovanju najfinejših breskev. Zato pa ob breskovem drevju, gojenem v podobi tomerijskih špalirjev (brajd), v zemljo zakopavajo lončene posode, podobne sladkornim stokom, katere so na spodnjem koničastem koncu čez in čez preluknjane.
V  take posode natlačijo mahu in pa slabe žime (arovice), in kakor hitro pritisne vročina in nastane suša, zalivajo te posode z vodo, ki se potem polag^^ma sceja h koreninam. In tako imajo Francozi do 30 in še več let stare breskove špalirje, na katerih pridelujejo najkrasnejše sadje Pri nas pa breske7 trpi, kakor že rečeno, k večjemu 10 do 12 let, tako da se niti izplača iz nje vzgajati špalirje
Daljša trajnost breskovega drevesa v suhi legi ter zemlji se pa tudi s tem lahko doseže, da se cepi na tujo podlago, namesto sama nase. Breskev se torej ne cepi breskev, izrastlo iz koščice, na manielj, na slivo, ali pa še celo na razšeliko (Steinweichsel, Prunus Machaleb). Požlahtnuje se pa breskev na te podlage z največjim uspehom z okulacijo, kajti s cepiči se breskev ne da uspešno požlahtniti. Na mandeljnu, bodi si na sladkem, še bolj pa na grenkem, se breskev z okulacijo kaj rada prime, in drevo trpi neprimerno dlje časa, kakor pa na svoji breskdvi podlogi.
Na slivi ali na češplji izvršena okulacija se ne prime tako rada kakor na mandelju, toda drevo trpi še dlje časa. Najboljša sliva za podlogo breskvi je pač takozvana senžiljen (St. Julien), sliva drobnega, rumenega sadu.
Na razšeliki se pa breskev prime jako nerada, toda če se prime, daje odločno najtrpežnejše drevo.
Ako bi naši Vipavci, Goričani, Istrijani, tržaški okoličani hoteli breskve pridelovati po francoskem vzoru, dobivali bi za nje lahko krasen denar. Če bi jih pa hoteli pridelovati po francoskem načinu, bi morali pač tako»le postopati. Pred vsem bi morali izbirati prave vrste in jih požlahtnovati na mandelj, slivo ali razšeliko. Dalje bi morali to drevje saditi v nizko ležeč vlažen svet, čez in čez globoko prekopan in pred burjo zavarovan, ne pa v najbolj suhe, visoke vinogradske lege. V
Stran 233
Stran 234.
takih legah naj bi breskve vzgajali kot francoske ali tomerijske špalirje, katerim bi morali ob poletni vročini, posebno pa ob suši prilivati.
Vipavci, Goričani, Istrijani, tržaški okoličani naj bi torej napravljali breskove sadovnjake v pravem pomenu besede, v katerih bi vse breskovo drevje imeli akupaj vsajeno. To zemljo bi morali vsako leto obdelati ter večkrat zagnojiti. Med breskvami bi lahko pridelovali poljedelske ali zelenjadne rastline. Pridelovali bi pa tudi lahko razno jagodasto sadje, ki se tudi prav lahko v denar spravi, na pr. zgodnje maline, grozdjiče sv. Ivana, ali pa še celo zgodnje namizno grozdje, nizko vzgojevano. Dokler se breskve ne bodo pridelovale v takih sadovnjakih, in sicer v izdatni meri, ne bodo tako važno, drago plačevano trgovsko sadje, kakor so na Francoskem, dasi ni kakega vzroka, zaradi katerega bi ne mogle doseči take cene, kakor jo dosežejo francoske breskve.