183500 Kranjski mehkužci (Mollusca carniolica) Dr. GVIDON SAJOVIC I Ponatis iz „Izvestja Muz. društva za Kranjsko / M LJUBLJANA 1908 Č ' TISK J. BLASNIKOVIH NASL. V LJUBLJANI J Xj& Slika 1. Robičevi in Erjavčevi originali. Imago 1. Archetypa Robičii et Erjaveci. 1. Robičeva paladilhija 5X poveč., Paladilhia Robičiana Cless. 5X auct. — 2. Robičev kamenar 10X poveč., Lithog]yphus Robičianus m. 10X auct. — 3. Robičeva bitinela 10X poveč., Bythinella Robičii m. 10X auct. — 4. Robičeva steklovica 5X poveč., Vitrella gracilis v. Robičiana 5X auct. — 5. Erjavčeva kristalica 5X poveč. (a od zgoraj, b od spodaj), Hyalina Erjaveci Brus. 5X auct. (a a super, part., b ab infer. part. — 6. Erjavčev polž IX poveč., Helix Erjaveci IX auct. — 7. Robičeva amalija narav. (a temna vrsta od strani, b svetla vrsta od vzgoraj), Amalia Robičii Simroth natur, (a species fusca a latere, b species albida a super. part.). Slikal akad. slikar Peter Žmitek. rm rm KRANJSKI MEHKUŽCI (MOLLUSCR CRRMIOUCR) Dr. GVIDOM SRJOVIC Ko sem inventiral v kranjskem deželnem muzeju Robičevo zbirko mehkužcev, sem se odločil sestaviti pregled pri nas živečih živalij te vrste. Omenjena zbirka šteje skupno 2759 vrst v 10.750 kosih; med temi so zastopane tudi vse kranjske vrste. Posebno zanimivi in znameniti so za nas, dosedaj v domačem jeziku še neomenjeni, Robičevi in Erjavčevi originali (slika 1.). Prvi jih ima 5 (bythinella Robičii, lithoglyphus Robičii, vitrella gracilis v. Robičiana, paladilhia Robičiana in amalia Robičii), drugi sledeče tri: hyalina Erjaveci, helix leucozona Zglr. v. Erjaveci in helix Erjaveci. Erjavčev polž (h. Erjavci, slika 1, pod. 6) ni kranjska vrsta, temveč se nahaja na Hrvaškem. Velikosti je srednje, lupina je plošnata, rumenkasto-rujavo barvana ter ima široko poloblasto odprtino. Robič ima v svoji zbirki to vrsto iz zagrebške okolice. V Clessinovi knjigi „Molluscen-Fauna“ je omenjen belopasasti Erjavčevi polž, te vrste pa ni v nobeni zbirki deželnega muzeja. Poleg Robičeve zbirke sem uporabil še Hoffmanovo, Schmidtovo in splošno muzejsko zbirko. Vseh mehkužcev imamo pri nas 19 družin z 41. rodovi, ki obsegajo 309 vrst. Na tabli I. so narisani vsi rodovi kranjskih mehkužcev. V sistematičnem delu so številke pri družinah in rodovih na levi, pri vrstah na desni strani tekoče. Priobčena razprava je kolikor možno natančna, ni pa izključeno, da se dobi lahko pri nas še živalica te vrste, ki v njej ni omenjena. Sinonimi so omenjeni samo pri rodovih; pri vrstah radi tega ne, ker bi drugače postala razprava preobsežna. Razven pri vrstah so navedena povsod slovenska nazivanja. Za vrste se rabijo navadno le latinski izrazi, katere lahko vsakdo, ki se za stvar zanima prevede v slovenščino. Večino slovenskih nazivanj sem posnel po Erjavcu; nekaj sem jih priredil sam, oziraje se na tipične življenske pojave posameznih vrst in s pomočjo različnih slovarjev. Sistem se naslanja na najnovejšo razdelitev mehkužcev v Grobben-Clausovi knjigi: „Lehrbuch der Zoologie" 1906. Najdišča so navedena po Robičevih zapiskih, po Schmidtu, Hauffenu in Clessinu; kar se tiče kranjske okolice sem omenil nekatera najdišča sam. Ta razprava naj služi kot mal donesek k živalstvu kranjske dežele, katerega natančni opis in sestav v celotni knjigi naj bode slovenskim naravoslovcem cilj. K mehkužcem spadajo živali, ki imajo mehko, nečlenasto, s kož- natim plaščem obdano telo. Plašč izločuje navadno bodice ali lupino. Premikajo se z mesnato nogo na trebušni strani. Živčevje sestoja iz živčnih ozlov (ganglijev), ki so medsebojno zvezani z živčnimi nitkami. Črevo je ločeno od ostalega trupa. Izvzemši plučarje, dihajo s škrgami. Uporabljeno slovstvo: Schodler - Erjavec, „Knjiga prirode" IV. — Pokorny-Erjavec, ..Prirodopis živalstva". — Robič S., »Kranjska školjka z biserom", Izv. Muz. dr. IV., pag. 38. — Clessin S., »Paladilhia Robičiana Cl.“, Malakoz. Blatt n. F. V.; Lithoglyphus Robičii in litt., „Die Molluskenfauna Osterreich-Ungarns und der Schweiz“ 1887. — Hauffen H., „Systematisches Verzeichniss der Land. und Susswafier-Conchylien Krains", II. Jahresheft d. Kr. Landesmuseums 1858. — Kobelt W. Dr., »Illustriertes Conchy!ienbuch“. — Paetel Fr., »Katalog der Con- chylien-Sammlung“ 1883. — Schmidt F. J., „Systematisches Verzeichniss der in Krain vorkommenden Land- und Susswa6er-Conchylien“ 1847. — Simroth H., »Versuch einer Naturgeschichte der deutschen Nacktschnecken u. ilirer europaischen Verwandten“. (Amalia Robičii) Z. f. w. Z. B. XLII. @ 2 © Enoprekatno srce in žile so napolnjene z brezbarvno tekočino. Plode se spolno ter so izvečine dvospolni (hermafroditi). Delimo jih v dva razreda: 1. Brezglavci, 2. Lupinarji. I. Razred. Brezglavci — Amphineura. Izključno samo morske živali. II. Razred. Lupinarji — Conchifera. Vsi imajo več ali manj razločno razvito glavo. Plašč obdaja samo trup ter izločuje enotno lupino, ki je iz enega samega kosa (n. pr. pri polžu) ali pa iz dveh (primer: školjke). Živčevje je bolj razvito kot pri prvih; živčne niti drobovja napravljajo petljo, plaščevi živci so ločeni. Izhajajo od brezglavcev, ki veljajo za prvotne oblike. Ločimo jih: 1. Red. Trbonožci — Gasteropoda. Lupinarji z dobro razvito glavo, na kateri so tudi razvite tipalnice, ter z enotno lupino. Telesni ustroj je nesimetričen. Premikajo se z mesta z močno mišičnato nogo na trebuhu. Dihajo s škrgami (škrgarji) ali pa z hrbtno kožo, ki je preprežena z gostimi žilicami (plučarji). I. Legija. Predškrgarji — Prosobranchia. Škrge se nahajajo pred srcem. Izvečine sta spola ločena. a) Podred. Ostroškrgarji — Aspidobranchia. I. Fam. Neritine — Neritidae. Razvita je samo ena škrgna vejica. Lupina je močna in poloblasta. 1. rod-genus: Neritina — Neritina Lm. Sin.: Neritella Hmp., Clypeolum Rdr., Nereina C., Nerita Pf. u. Zgl. (tab. I., pod. 1). N. carinata Kok. Najdišče v reki Krki in Savi. L » chrisostoma Schmidt. V Lahinji pri Črnomlju. 2. » el ata Toure et. Big. V Temenci pri Novem Mestu. 3. » fluviatilis Muli. V Ižici in Ljubljanici. 4. » » v. e lat a Schmidt. V Ižici. 5. » gangrenosa Schmidt. V Mlinskem potoku 6. pri Vrhniki. » stragulata v. Miihlf. V Savi, Ljubljanici in ne- 7. katerih potokih na Dolenjskem. » dto. v. carniola. 8. b) Podred. R^dkoškrgarji — Ctenobranchia. II. Fam. Črnke — M e 1 a n i i d a e. Lupina je stolpičasta ter temno barvana. @ 3 ® 9 . 2. rod-genus: Paladilhija — Paladilhia Brgt. (tab. I., pod. 2). P. Robičiana Clessin. Lupina je majhna ter prozorne barve. Zavojev ima 6, zadnji zavzema skoraj pol lupine. Odprtina je jajčasta. Dolžina 4 mm , prerez 1'5 mm. Najdišče: Potoče na Gorenjskem. (Slika 1, pod. 1). 3. rod-genus: Črnica — Melanopsis Fer. (tab. I., pod. 3). M. a ci cul ari s Fer. V Krki, Ljubljanici, Savi in Sori 10. zelo pogosto. » dto. v. carniola. Pri Glincah. 11. » acicutella Zgl. V Savi, Ižici in Ringelci. Redka. 12. » corneaFer. Po vseh naših vodah v družbi z. m. 13. acicularis. » Esperi Fer. V Ljubljanici, Gradaščici in Ižici. 14. 4. rod-genus: Črnka — Melania Lam. (tab' I., pod. 4). M. Holandri Fer. Po vsem Kranjskem navadna. 15. » » v. aequata Zgl. V Savi. 16. » » v. afra Zgl. V potoku za Rožnikom. 17. » » v. atra Schmidt. V Ringelšci in v 18. potoku pri Igu. » Holandri v. costulata. Pri Glincah. 19. » » v. e 1 e g a n s Schmidt. V Savi pri Med- 20. vodah, pri Borovnici. » dto. v. legi tima. V Krki pri Novem Mestu. 21. III. Fam. Kalužnice — Paludinidae. Imajo dve šilasti tipalnici. Dihajo z notranjimi škrgami. Lupina je stožkasta ali koničasta ter ima jajčasto ustno odprtino. Zakrivalce ima koncentrične kroge. 5. rod-genus: Kamenar — Lithoglyphus Miihlf. (tab. I., pod. 5). L. fluminensis Sadler. V Ljubljanici, p.Preddvoru. 22. » » v. erectusCl. Stranje p. Kamniku. 23. » Kiisterianus m. V Krki in nekaterih pritočnih 24. potokih. » naticoides Fer. (fuscus Schmidt). V Krki, Savi. 25. » prasinus Kokeil. V Krki. 26. » Robičianus m. Žival ima malo, okroglo ter tanko 27. pasasto lupino rumenkasto zelene barve. Zavita je lupina štirikrat. Zadnji zavoj je zelo izbočen. Zakrivalce je tanko. Visokost 3 mm , prerez 2'4 mm. Živi v potokih. Robič ga je našel v potoku pri Potočah. (Slika 1, pod. 2). 6. rod-genus: Bitinela — Bythinella Moquin-Faudon. Sin.: Paludinella v. Frauenfeld, Hydrobia v. Mart. (tab. I., pod. 6). B. cyclolabris Rossm. Pri Borovnici dobil Robič. 28. Specijelno kranjska vrsta. » opaca Ziegl. Na Št. Urški Gori. 29. » austriaca Frauenfeld. Posamezno raztresena. 30. @ 4 © B. Robičii m. Lupina je topo stožkasta, rdečkasto 31. rujave barve ter neprozorna. Zavojev je 4 do 5. Zgornji zavoj je navadno belkast. Vel. 3 mm, prerez 1'7 mm. Živi v studencih. Robič jo je našel v Krki na Dolenjskem. (Slika 1, pod. 3). » Schmidtii C h ar p. (Paludinella viridis). Dobi se 32. v studencih na Kranjskem. 7. rod-genus: Močvirnica — Frauenfeldia Clessin. (tab. I., pod. 7). F. Lacheineri Charpentier (Paludinella fonti- 33. natis in Lacheineri v. font.). V studencih, n. pr. - v Dolu in na Velki planini. » dto. v. minutissima. V potoku p. Dolu. 34. » dto. v. croatica Clessin. Pri Sodražici. 35. » dto. v. alpestris. 36. 8. rod-genus: Steklovica — Vitrella Clessin. (tab. I., pod. 8). V. gracilis. Clessin. V potokih na Kranjskem. 37. » » v. Robiči a n a. Zelo mala, koničasta in 38. rumenkasto prozorne barve. Potoče. (Sl. 1, pod. 4). » Hauffeni Brusina. V jamah pri Goričah, Glav- 39. nem vrhu in Planini. 9. rod-genus: Bitinija Bythinia Gray. (tab. I., pod. 9). B. ten tac ul at a Linne. V stoječih in tekočih vodah. 40. Redka. » ventricosa Gray. V ribniški okolici. 41. 10. rod-genns: Kalužnica — Paludina auct. Sin.: Vivipara Lam., Vivi- parus Mfl. Lupina velika. Samčevo spolovilo v desni tipalnici. (tab. I., pod. 10). P. vivipara Rossm. Povsod v mlakužnatih vodah. 42. » impura Lam. Zelo pogosta. 43. » fluminensis Sadi. et. Lang. Navadno v potokih 44. in studencih; v veliki množini se nahaja p. Fužinah. IV. Fam. Zaklopke — Valvatidae. Škrgna vejica je peresasta, lupina vrtalčasta ter ima roženo zakrivalce. 11. rod-genus: Zaklopka — Valvata Miiller. (tab. I., pod. 11). V. cristata Miiller. Zelo razširjena vrsta; na Barju itd. 45. » erythropomatia Hauffen. V jamah pri Gori- 46. čanah in Velikem Vrhu. » piscinalis Miiller. Ob Ljubljanici zelo pogosto. 47. » planorbis Mii 11. Istotako kakor 47. 48. » Schmidti. V potoku Sušici pri Toplicah. 49. » spelaea Hauff. Jamska vrsta; dobi se p. Glavnem 50. vrhu. V. Fam. Okrogloustke — Cyclostomacea. Lupina je vrtal¬ časta ter ima okroglo odprtino. Zakrivalce je roženo ali apnenasto. Dolga noga je ostro ločena. Spola sta ločena. m 5 © 12. rod-genus: Okrogloustka — Cyclostoma Monfort. (tab. I., pod. 12). C. elegans Muller. Najdišče: Košana, St. Urška Gora. 51. Predvsem na Krasu in v Vipavi. » patulum Drap. Kamniška Bistrica, Sava pri izviru, 52. pri Igu. » patulum Drap. v. čarni ola. Pri Savici. 53. » maculatum Drap. Razširjena po vsi deželi. 54. 13. rod-genus: Sadar — Pomatias Studer. (tab. L, pod. 13). P. septemspiralis Raz. Kranjsko. Robič leg. na 55. Št. Urški Gori. » tergestinus Westerl. V južnih delih Kranjske. 56. > » v. macrocheila W. Kočevska okol. 57. » Philippianum Gredi. Dolenjsko. 58. » Vallae Stossich. Na Krasu, Gorenjskem. Robič. 59. leg. pri Kamniški Bistrici. » Henricae Strob. Zelo redek. 60. » » v. plumbeus Westerl. Gorenjsko. 61. Robič. leg. pri Kranjski Gori. 14. rod-genus: Konica — Acme. Hart. Sin.: Pupula in Acicula (tab. I., pod. 14). A. spectabilis Rossm. Borovnica i. t. d. 62. » lineata Drap. Lubnik, ljubljanski Grad, Glince; 63. jamska vrsta. » oedogyra Palad. Južni deli Kranjske. 64. » Stussineri Bttger. 65. c) Podred. Tulonožci — Heteropoda: Samo pelagične živali. II. Legija. Tipalčarji — Euthyneura. Za to skupino so značilne dobro razvite tipalnice na glavi. Živčevje je simetrično. Vsi so hermafroditi. a) Podred. Zaškrgarji — Opistobranchia: Samo morske živali, pri katerih so škrge za srcem. b ) Podred. Plučarji — Pulmonata: Brez škrg, plaščeva otlina z malo odprtino služi za dihanje kot pluča. VI. Fant. M laku žci — Limnaeidae. V vodi živeči mehkužci. Oči so pod tipalnicami; tipalnici sta razviti samo 2. Lupina je tanka ter različno oblikovana; rob ustne odprtine je oster. 15. rod-genus: Prilepek — Ancylus. Geoff. Sin.: Angulus Mhlfld., Ancylastrum Bon. (tab. L, pod. 15). © 6 © A. deperditus Zglr. V gorskih studencih na Gorenj- 66. skem; n. pr. v bleški in radovljiški okolici. » fluviatilis Milil. Zelo razširjena vrsta v Ljubljanici, 67. Sori in različnih potokih. » lacustris Drap. Pri Glincah. 68. 16. rodgenus: Svitek — Planorbis Stud. Sin.: Coretus Ad., Orbis Schlut., Planorbina Hldm., Spirodiscus Stein. (tab. I., pod. 16). P. albus Pfeiff. Najdišča: bleško jezero, na Barju, v 69. potokih pri Rožniku in Sp. Gameljnih. » c ar in atu s Milil. Po mlakužah v ljubljan. okolici; 70. pri Fužinah, Polju i. t. d. » complanatus B. Dosedaj najden samo p. Fužinah. 71. » contortus Milil. Barje in sploh mlakuže v ljubljan- 72. ski okolici. » corneus Drap. Zelo navadna, po vsi deželi raz- 73. širjena vrsta. » nitidus Milil. Kakor 72. 74. » pellucidus Zglr. Cerkniško jezero. 75. » rotundatus Poiret. V družbi z 72 in 73. 76. » » » v. gracilisGredler. Se 77. nahaja po mlakužah, vendar je zelo redek. » septemgyratus Zglr. Kakor 77; dobi se pri 78. Trnovem. » spirorbis Mii 11. Glej 72, 73 in 75. 79. » vortex Linne. Najdišča: ljubljansko Barje, Koren 80. i. t. d.; zelo pogosto. 17. rod-genus: Korenčka Physa Drap. Sin.: Physa Ross., Anisus Stud., Rivicola Ftr. Bulla L. (tab. I., pod. 17). P. fontinalis Linne. Zelo razširjena po vodnih jarkih 81. in mlakužah. » hypnorum Linne. Kakor 81; najdena je bila pri 82. Igu. 18. rod-genus: Mlakar — Limnaeus Lam. Sin.: Limnaea Lam, Lymnus Mft, Lymnula Rfq, Cyclensis Rfq, Lomastoma Rfq. (tab. L, pod. 18). L. auricularis Drap. V odtokih Ljubljanice in v 83. potoku pri Sp. Gameljnih ter Velesovem. » callosus Zglr. Najdišče: pod Golovcem. 84. » corneus Zglr. Najdišče: Ringelšca, Barje. 85. » fulvusZglr. Na Gorenjskem v potokih pri Zaspu, 86. Bledu, nadalje v Vintgarju. Redek. » opacus Zglr. V jarkih pri Šiški 87. » ovatus Drap. Razširjen po vsi deželi. Najdišča 88. n. pr.: Gradaščica in sosednji jarki, pri Ihanu itd. » palustris Mii 11. Po mlakužah in jarkih v vsi 89. .. deželi, zelo pogosto v ljubljanski okolici. » dto. v. fusca Pfeiff. Kakor 89, vendar 90. bolj redek. © 7 © L » pereger Miill. Kakor 89; poleg tega je omeniti še najdišča: Cerkniško jezero, Pšata, Št. Urška Gora, Srednja vas, Crešnjevek, Olševek. pereger v. albolabris Schmidt. » v. carniola Zglr. » v. curtaCl. » v. e 1 o n g a t a. stagnalis Linne. Korensko jezero. » v. vulgaris Cl. Redko vsi deželi v stoječih vodah. Kakor 91, vedar zelo redke var. raztreseni po thermalis Boube. Najdišče: bleško jezero in Toplice. truncatula Miill. Po vsi deželi. 91 . 92 . 93 . 94 . 95 . 96 . 97 . 98 . 99 . VII. Fam. Jamničarji — Zospeidae. Živali brez očij in bele barve. Lupina je majhna, stožkasta ter ima 5 do 6 zavojev. Žive v jamah na Krasu. 19. rod-genus: Jamničar — Zospeum Brgt. Sin.: Carychium Rossm., Auricula Schmidt (tab. L, pod. 19). Z. spelacum Rossm. Samo v Postojnski jami. 100 . » Schmidtii Frauenfeld. Pasjica jama. 101 . » pulchellum Freyer. V jamah na Krimu. 102 . » alpestre Freyer. Jama: Pasjica, Veternica. 103 . » Frauenfeldii Freyer. Jama: Podpeč, p. Duplicah 104 . in Kočevju. » costatum Freyer. Jama pri Goričanah. 105 . » nyctozoilum Bourg. Jama: Veternica. 106 . » obesum Schmidt. Dolenjsko, Krim. 107 . » nycteum Bourg. Jama Pasjica. 108 . » aglenum Bourg. Jama: Pasjica, Vodnikova p. Brju. 109 . » lautum Frauenfeld. Na Krimu in v Volčji jami. 110 . » reticulatum Hauffen. Za Loko. 111. » bidentatum Hauffen. Glavni Vrh. 112 . » amoenum Frauenfeld. Ihanšica. 113 . » Freyeri Schmidt. Bratnica na Dolenjskem. 114 . VIII. Fani. Uhljatice — Auriculidae. Tipalnice so kijaste; oči na notranji strani spodnjega dela tipalnic. Lupina je jajčasta. 20. rod-genus: Zavojčica — Carychium Miiller. (tab. I., pod. 20). C. minimum Miiller. Po vsi deželi na vlažnih pro- 115. štorih; predvsem na mlakužnatih bregovih potokov in rek, pogosto v ljubljanski okolici. » tridentatum Risso. Na Kranjskem redek. 116. IX. Fam. Jantarice — Succinidae. Žival je z ozirom na lupino zelo velika. Lupina je tanka in prozorna ter ima malo zavojev. Ustna odprtina je zelo velika. m 8 © 21. rod-genus: Jantarica — Succinea Drap. Sin.: Neritostoma Klein, Amphibulina Lm, Lucena Oken, Amphibina Hrtm. (tab. I., pod. 21). S. amphibia Drap. Na Barju in bregu Ljubljanice. 117. » bulina Fer. Na obrežju bleškega in cerkniškega 118. jezera na vodnih rastlinah. » elegans Risso. Pri nas redka. 119. » oblonga Drap. Na Barju. 120. » » v. elongata. Skocijan. 121. » Pfeifferi Rossm. Po vsi deželi raztresena. 122. » » v. ruta. Dobliški jarek. 123. » putris Linne. Kakor 122; pogosto. 124. X. Fam. Sirotice — Pupin a e. Lupina je podolgasto vretenasta ali valjčasta. Ustna odprtina je mala ter ima pogosto koničaste zobe na robu. Spolovila so zelo jednostavna ter brez vseh priveskov. 22. rod-genus: Zaklepnica — Clausilia Drap. Ta rod se deli tudi v sledečih 10 sekcij: Alopia H. A., Clausiliastra Moll., Fusulus Fitz, Delima Hartm., Idyla v. V., Pseudalinda Bttg., Strigillaria v. V., Alinda Bttg., Uncinaria v. V., Pirostoma Moll. Radi lažjega pregleda je pridržano v razpravi skupno ime zaklepnica, vrste pa slede v tem redu kakor so razdeljene po sekcijah. Zaklepnice žive v gozdovih pod preperelim listjem in kameni, najrajše pa po zidovju in skalah, ki so poraščene z mahovjem (tab. I., pod. 22). Cl. Parreysi Rossm. v. cerata Rossm. V alpskem 125. pogorju. » laminata Montg. Najdišča: Kranjska Gora, Št.Jur 126. pri Kranju, Šmarjetina in Št. Urška Gora. » laminata v. major Schmidt. 1 Raztreseni po 127. » » v. granatisaZiegler. j našem pogor. 128. » fimbriata Miihlf. Najdišča: Koren, Krim, Logarjev 129. dol, Suhadolnikova dolina, Zaplata. » fimbriata v. pallida Rossm. Kamniške planine. 130. » grossa Rossm. Po skalnatih gozdovih, predvsem 131. na Krasu. » grossa v. melanostoma Schmidt. Največja 132 naša vrsta; na Dolenjskem. » grossa v. inaequalis Schmidt. Javornik pri 133. Postojni, Sv. Primož, na pogorju pri Radovljici. » ungulata Zglr. Kranjska Gora, Sv. Ambrož in 134. Olševek. » commutata Rossm. Predvsem na Krasu: Luknja, 135. Nanos. » commutata v. anexa. Redka na Krasu. 136. » » v. carniola Zglr. Na Gorenjskem. 137. » » v. granatinella. Krim. 138. » » v. singularis. Od Triglava preko 139. Krna, Bogatina, Kolka do Črne Prsti. » fusca De Getta v. cingulata Schmidt. Lubnik. 140. » curta Rossm. Predvsem na Krasu. 141. @i 9 © Cl. curta v. fusiformis. Kakor 141, vendar bolj 142. redka. » costata Rossm. Raztresena po vsi deželi. 143. » » v. intermedia Schmidt. Po pogorju 144. od Idrije do Podnarta. » ornata Zglr. V duplinah starih dreves. Najdišča: 145. Golovec, Rožnik pri Ljubljani, Šmarna Gora in v gozdovih pod Zaplato. » ornata v. callosa Schmidt. Ajdovica, Kum. 146. » » v. gracilis Bottg. Kamniške planine. 147. » Stenzii Rossm. v. cincta Br. Dovje. 148. j- succineata Zglr. V Triglavskem pogorju. 149. » diodon Stud. V naših alpah redka. 150. » interrupta Zglr. Kamniške planine, Kum. 151. » varians Rossm. V alpskih gozdovih. 152. » plicata Drap. Raztresena po vsi deželi. 153. » » v. minor Schmidt. Redka na Kamni- 154. ških planinah. » vetusta Zgl. Predalpsko gričevje, Podreber. 155. » Bergeri Meyer. Kamniške planine. 156. » Schmidtii Pfeiff. V alpah proti koroški meji. 157. » parvula Stud. Kamniške planine. 158. » approximans Zglr. Kamniške planine. 159. » Tettelbachiana Rossm. Kokra, Bistriški jarek, 160. Greben, Kranjska Gora. » dubia Drap. Mestni log pri Ljubljani, Reški jarek, 161. Krim, Glince. » dubia v. nigricans Pfeiff. Suha, Preddvor. 162. » pusilla Zglr. Habah, Komenda. 163. » » v. carniolica Schmidt. Nad Tržičem. 164. » pumila Zglr. Kranjska Gora, Olševek, Zalog. 165. » » v. fuscosa. Kamniške planine. 166. » densestriata Zglr. Kamniške planine in pri 167. Tržiču. » latestriata E. A. Bielz. Preddvor, Suha. 168. » plicatula Drap. Velika planina, Št. Urška Gora, 169. Zaplata, Kranjska Gora. » plicatula v. major Schmidt. Visoko na alpah; 170. pri nas zelo redka. » mucida Zglr. Bistriški graben, Megušnica pri 171. Železnikih. » mucida v. fontana Schmidt. Pri izviru Sore, 172. Drniški Rovt, Potoče. » mucida v. badia Zglr. Storžič, Zaplata. 173. » carniolica Parr. Zaplata, Šilen Tabor p. Zagorju. 174. » asphaltina Zglr. Na starih zidovih; Kranjska 175. Gora, Kropa. » asphaltina v. ventricosa Schmidt. Gorenjsko. 176. » » v. lineolata H. Preddvor, Kranjska 177. Gora, Kokra. S 10 © Cl. asphaltina v. suberuda. Dolenjsko. 178. » corynodes Held. V alpah. 179. » filograna Zglr. Ig, Fužine, Podreber. 180. 23. rod-genus: Sarka — Balea Brid. Sin.: Balia Sw. (tab. I., pod. 23). B. perversa Linne. Na lipah in starih zidovjih; 181. Šmarje, Turjak in pri Kamniku. 24. rod-genus: Sirotica — Pupa Drap. Tudi ta rod dele v sledeče skupine: Torquilla Stud, Orcula Held, Pupilla Leach, Odostomia Flemm., Edentulina Cless., Pagodina Štab, Ischmia Gray, Sphy- radium Ag., Odontocyclas Schliit. Iz istega vzroka kakor pri 22. rodu je pridržano skupno ime (tab. I., pod. 24). P. frumentum Drap. Po vsi deželi razširjena. 182. » » v. elongata Rossm. Vipava, Kras. 183. » » v. illyrica Rossm. Krim, Golovec. 184. » avena Drap. Razširjena povsod po apneničnem 185. pogorju. » avena v. hordeum Stud. Redka proti goriški 186. meji. » doliolum Drap. Kakor 182. 187. » gularis Rossm. Kamniške planine, Glince. 188. » dolium Drap. Lubelj, pri izviru Kamniške Bistrice. 189. » conica Rossm. Razširjena po pogorju. 190. » Kokeilii Rossm. Lubelj, Golovec, Glince, Medvode, 191. Sv. Katarina, bistriška in kokrska dolina. » Rossmaessleri Kokeil. Nanos, Luknja, podbreški 192. gozdovi. » truncatella Pfeilf. Golovec, Nanos, Bled, Višnja 193. Gora. » pagodula Rossm. Zelo pogosto pri Višnji Gori 194. in Glincah; Sv. Katarina, Repne. » muscorum Linne. V mahovju; zelo razširjena vrsta. 195. » triplicata Stud. Dovje, po naplavljenih bregovih. 196. » edentula Drap. Pri nas redka vrsta. 197. » (Vertigo) minutissima Hart. Pod kamenjem, na 198. mahovju; zelo pogosto. » (Vertigo) antivertigo West. Zelo razširjena. 199. » » » v. sexdentata. Na 200. obrežju bleškega jezera, Ljubljansko Barje. » (Vertigo) pygmaea Drap. Kakor 198. 201. » > pusilla MiiH. Na starem zidovju: ljub- 202. ljanska okolica, Št. Martin, Dobrova. » (Vertigo) Venezii Mii 11. Na obrežju ljubljanice. 203. » s tria ta Gredler. Železniki, Dovje. 204. 25. rod-genus: Ahatnica — Caecilianella Brgt. Sin.: Acicula Risso, Achatina auct. (tab. I., pod. 25). C. Hohenvvarti Rossm. Zelo redka vrsta. 205. » aciculoides. D. Betta. Proti goriški meji. 206. » acicula Lam. Zelo pogosto po naplavljenih bre- 207. govih rek in potokov. © 11 © 26. rod-genus: Polžica — Cochlicopa Risso. Sin.: Cionella (tab. I., pod. 26). Zua lubrica Muli. Zelo pogosto po vsi deželi. 208. » » v. ni ten s K. Po močvirnatih krajih. 209. » » v. minima L. Po suhih krajih. 210. 27. rod-genus: Požrešnik — Buliminus Ehr. Sin.: Bulimus auct. (tab. I., pod. 27). B. detritus Miill. Košana. 211. » » v. radiatus Br. Raztresen po vsi deželi. 212. » » v. Locardi Er. Po kraških dolinah. 213. » tridens Miill. Golovec, Glince. 214. » montanus Drap. Po pogorju. V alpah je vrsta zelo 215. majhna; predvsem naj omenimo majhne eksemplare, ki se dobe pri Selcih in na Zelenici. » obscurus Miill. V ravnini na vlažnih, z mahovjem 216. poraščenih krajih: St. Jur, Glince, ljubljan. okolica. XI. F a m. Polži — H e 1 i c i d a e. Plošnata ali okrogla lupina je močna ter spiralno zavita. Plašč obdaja žival popolnoma. Radula (jeziček) ni deljena ter je posuta z malimi, koničastimi zobki. Spolovila imajo vse priveske. 28. rod-genus: Polž — Helix auct. (tab. I., pod. 28). H. aculeata Miill. Zelo razširjena vrsta, v gorah se 217. nahaja do višine 1400 m. » pulchella Miill. Kakor 217. 218. » costata Miill. Redka vrsta; nahaja se do višine 219. 700 m. Najdišče: ljubljanska okolica. » bidentata Gml. Zelo redka vrsta. Najdišče: ljublj. 220. okolica (Trnovo, Barje). » ob vol uta Miill. Razširjena po vsi deželi. 221. » holoserica. Živi po pogorju. Najdišče: St. Urška 222. Gora, Sv. Jošt pri Kranju. » personata Lam. Kakor 222. Najdišče: Glince, Ig. 223. » edentula Drap. Po alpah. Najdišče: Koren. 224. » leucozona Zglr. Pod kameni in mahovjem. Naj* 225. dišče: Črnuče, Greben, Mokrica, Straheča dolina pri Kranju. » lencozona v. dolopida br. Planina, Postojna. 226. » » v. ovirensis. Bohinjske alpe. 227. » » v. Erjaveci. Lupina je mala, tanka 228. ter drobno pasasta. Premer 8'5 wžw, visokost 7 mm. Kras, Vodnikova jama. » filicina Schmidt. Zelo razširjena po gozdih. 229. » sericea Drap. Pod grmičevjem: Sv. Rok, Barje. 230. » hispida Pfeiff. Kakor 221. Najdišče: ljubljanska 231. okolica, Barje, Fužine. » umbrosa Part. Kakor 221. Najdišče: Grubarjev 232. jarek in ljubljanski Grad. » strigella Drap. Kakor 230. 233. @12 © H. fructicum Muli. Kakor 221. Rdeča varijeteta se 234. dobi pri Fužinah in Kamniku. » carthusiana Mil 11. Kakor 221. 235. » cantiana Mont g. Pri nas redka vrsta. 236. » incarnata Muli. Glej 221. 237. > lurida Zglr. Kamniške planine. Vranšica. 238. » consona. Bolj redka vrsta. 239. » c in ct e 11 a Drap. Kras, Vipava. 240. » planospira Lam. Zelo razširjena vrsta. 241. » Lefeburiana Fer. Kras, Vipava. 242. » Sadleriana Zglr. Nanos, Luknja, podbreški gozd. 243. » zonata Fer. Parje. 244. » Preslii Schmidt. Pri Savici in na Dovjem. 245. » intermedia Fer. Sv. Ambrož, Drulovka in Gaštej 246. p. Kranju, Kranjska Gora. Splošno razširjena vrsta. » Ziegleri Schmidt. Kamniške planine, Storžič, 247. Lubelj, Borovlje. » phalerata Zglr. Planin, vrsta. Najdišča: Mokrica, 248. Golica, Stol, Mavčiče pri Kranju. » Schmidtii Zglr. Planinska vrsta. Najdišče: Kokra, 249. Jezersko. » lapicida Linne. Poredkoma po vsi deželi. 250. » arbustorum Linne. Zelo razširjena po Gorenj. 251. » hortensis Mii 11. Po ravninah. 252. » nemoralis. Kakor 221. Dobe se bele, rumene, 253. rdeče varijetete s tremi, pikčastimi ali drobno črtastimi pasovi, vendar tudi brez slednjih. » austriaca Menke. Glej 221, variira zelo. 254. » » v. pallescens Fer. Kakor 250. 255. » ob vi a KI. Glej 221. 256. » candidula Stud. Fužine, kranjska in kamniška 257. okolica. » s tri ata Milil. Zelo redka vrsta v ravnini. 258. » pomatia Linne. Glej 221. Ta vrsta zelo močno 259. variira z ozirom na število pasov, na barvo in način zavojev. Nekateri so na levo zaviti; v Ro¬ bičevi zbirki se nahaja tak polž iz Preddvora pod Storžičem. Znana in posebno velika je bohinjska vrsta. » cincta Mii 11. Predvsem na Krasu. 260. * aspersa Muli. V pogorju proti goriški meji. 261. XII. Fani. Razprojice — Patulidae. Čeljusti so sestavljene iz posameznih ploščic. Radula kakor pri polžih. Spolovila so jedno- stavna. Lupina je lečasta ali koničasta ter popkasta. 29. rod-genus: Razprojica — Patula Held. Sin.: Euryomphala p. B., Helix. (tab. I., pod. 29). P. rotundata Mii 11. Glej 221. 262. » Hauffeni Schmidt. Predvsem na Krasu. 263. » solaria Menge. Pri nas precej pogosta vrsta. 264. m 13 © P. pygmaca Drap. Glej 221; v planinah zelo visoko. 265. » r up e s tri s Drap. Samo na apnenčevih skalah v 266. alpskem predgorju. XIII. Fam. Lazarji — Arionidae. Brez lupine. Telo je valjčasto ter močno sljuzavo. Spolovila so jednostavna. 30. rod-genus: Lazar - Arion Fžr. (tab. I., pod. 30). A. empiricorum Fer. (rufus SL). Barva menja med 267. črnim in rdečim. Po celi deželi. » subfuscus Drap. St. Urška Gora, Vel. planina. 268. » hortensis Fer. Pri nas se nahaja povsod. 269. XIV. Fam. Pasarji — Zon iti d ae. Ob strani na nogi debel rob. Velika, stisnjena lupina je popkasta. 31. rod-genus: Pasar — Zonites Montf. (tab. I., pod. 31). Z. carniolicus Schmidt. Samo na Kranjskem na 270. vlažnih, senčnatih krajih, kjer se nahaja odpadlo gnilo listje. Najdišča: Kočevje, Planina, Črnomelj, pri Postojinski jami. » compressus Zglr. Pod kameni. Na Dolenjskem. 271. XV. Fam. Steklenke — Vitrinidae. Čeljusti so gladke, jezik je razdeljen v tri dele. Na sredi so zobje koničasti, na stranskih dveh delih pa kljukasto zakrivljeni. Spolovila so jednostavna, brez vseh priveskov. Lupine nimajo ali pa je zelo majhna. Žival se ne more v njej skriti. Lupina je tanka, prozorno steklene barve. 32. rod - genus: Kristalica — Hyalina Fčr. Sin.: Hyalinia Agas., Helicella Bk, Zonites A. Schmidt (tab. L, pod. 32). H. glabra Stud. Na bleškem otoku v starih drevesih, 272. pri Postojinski jami in Planini. » cellaria Mii 11. Postojinska jama, Luknja. 273. » Draparnaldi B. Predvsem na Krasu. 274. , » nitens Mic h. Ljubljanski Grad, Glince, Ig. 275. » nitidula Drap. Redka vrsta. Najdišče: Glince, 276. Dobrava. » crystallina Muli. Zelo razširjena; v alpah živi 277. še na planinskem svetu. » pura A d. Kakor 277; v alpah do višave 2300 m. 278. » diaphana Stud. Pri nas povsod razširjena. 279. » Erjaveci Brus. Lupina je majhna, plošnata in 280. brez popka. Barve je steklene ter nejednakomerno tanko pasaste. Zavojev je 6, ki se pa le malo zvišujejo. Ustna odprtina ima krajčevo obliko. Premer 3'5 vis. 1'9 mm. Najdišče pri nas: Skocijan (leg. Robič). (Slika 1, pod. 7 a in b.) 33. rod-genus: Steklenka — Vitrina Drp- Sin.: Cobresia Hbn., Heli- colimax Fer., Limacina Hrtm. (tab. I., pod. 33). V. p el luči da Mii 11. Pri nas zelo razširjena. 281. © 14 © V. carniolica Btg. Pod kameni na vlažnih krajih. 282. Najdišča: Ihan, Boltačevo brezno, Ljubljanski Grad, Moravče. » diaphana Drap. V alpah še na planinskem svetu. 283. » elongata Drap. Kakor 283, vendar redkeja. 284. » truncata Btg. Pri nas na Gorenjskem. 285. 34. rod-genus: Amalija - Amalia Mq. Tand. (tab. L, pod. 34). A. Robičii Simroth. Na to vrsto je bil Robič, kakor 286. je pravil sam rad večkrat, najbolj ponosen. Našel jo je v Suhadolnikovi dolini. Žival ima valjčasto truplo, ki se proti koncu zožuje. Dolga je pri¬ bližno 35 7mn. Lopatica se nahaja samo na zadnjem delu života. Barva je jednotna, črnikasto ali sivkasto rujava; potem razločujemo temno in svitlo barvane varijetete. Lupinica je zelo majhna ter jajčasta. Na sliki 1. vidimo črnikasto (5 a) in svitlo (5 b) barvano žival. Pozneje jo je dobil tudi na Mokrici. Natančneje je opisal Robičevo amalijo Simroth v razpravi: »Versuch einer Natur- geschichte der deutschen Nacktschnecken u. ihrer emop. Verwandten«. (Z. f. w. Z. BXLII, pag. 339.) 35. rod-genus: Slinar — Limax Muli. (tab. I., pod. 35). L. m ax i m u s Linne v. cinereoniger W o 1 f. Raz- 287. lično barvane vrste: podplat siv ali črn v sredini bel, hrbet rumen, črn, na vsaki strani hrbta po eno rumeno črto, sivkaste barve s črnimi črtami, podplat belkast i. t. d. Robič leg. na St. Urški Gori, Kamniški Bistrici. Razširjen pri nas povsod. » marginatus Muli. (Lehmaniamarginata). Št.Urška 288. Gora, pod Grintovcem. » cinereus L. Podplat jednobarven. Najdišče: Pred- 289. dvor, Viženska planina. » agrestis Linne. Pri nas povsod razširjen. 290. XVI. Fam. Zelo d čar k e — Glandinidae. Čeljusti niso razvite, jeziček zelo velik. Plašč pokriva celo žival, spolovila so jedno- stavna. Želodčarke so med lupinarji roparice, ker se hranijo z drugimi mehkužci. 36. rod-genus: Želodčarka — Glandina Adams. Sin.: Achatena Rossm., Polyphemus Montf. (tab. I., pod. 36). G. aligira Linne. Pod listjem in kameni. Najdišča: 291. Vipava, Luknja, kočevska okolica, Košana i. d. XVII. Fam. Skledičarke — Testacellidae. Plašč zelo majhen, ravnotako skledičasta lupina. Glave ne more skriti, usta brez čeljusti,..jezik velik z ostrimi zobčki posut. Živali so roparice. 37. rod-genus: Daudebardija — Daudebardia Hartm. Sin.: Helico- phanta (tab. I., pod. 37). © 15 © D. rufa F er. Najdišča: Dobliški jarek in Vamove (leg. 292. Robič), nahaja se pa tudi na Kumu. Ker je po¬ nočna žival, jo je zelo težko dobiti. » Langi Pfeiff. Prvi jo je našel pri nas Robič v 293. Suhadolnikord dolini. Do sedaj je samo to naj¬ dišče znano na Kranjskem. 2. Red. Cevkarji — Scapliopoda. Samo morske živali. 3. Red. Školjke — Lamellibranchiata. Mehkužci s krnasto glavo in dvokrpim plaščem. Apnena hiša sestoji iz dveh lupin, ki sta na hrbtu s sklepom trdno zvezani. Dihajo s škrgami. Na trebušni strani je mesnata noga, s katero se pomika žival počasi dalje. Spola sta ločena. a) Podred. Praškrgarji — Protobranchiata: Samo morske živali. b) Podred. Mnogozobke — Eutaxodonta: Samo morske živali. c) Podred. Redkozobke — Heterodonta: XVIII. Fant. Bisernice — Unionidae. Podolgaste lupine pokriva debela rujavkasto-zelena kožica, znotraj pa imajo biserno plast. Sklep ima malo zob ali je pa tudi brez njih. 38. rod-genus: Brezzobka — Anodonta lud. Sin.: Limnacoderma P., Mytilus pars Linne (tab. I., pod. 38). A. mutabilis Cl. Pri nas zelo razširjena. 294. » » v. cygnea Lam. Ljubljanica, Grada- 295. ščica, Sora, ribniki pri Brdu in Igu. » mutabilis v. cel len s is Pfeiff. Ižica, Gradaščica, 296. različni ribniki. Tu sem se prištevajo tudi: anadonta glabra in anadonta rostrata iz bleškega jezera ter anadonta depressa. » mutabilis v. piscinalis Nil s. V različnih po- 297. tokih (Lošca, pri Fužinah i. t. d.) » mutabilis v. anatina Drap. Ringelšca, v mla- 298. kužah pri Igu in Stražišču pri Kranju. » complanata Zglr. V gorenjem teku Krke 299. 39. rod-genus: Bisernica — Unio Philipp. Sin.: Mya Humpt., Lymnium Ok., Luricola Gol., Legumia Sud. (tab. I., 39). U. pic tor um Linne. Vipava (leg. Erjavec), Grubarjev 300. jarek pri Ljubljani, Krško. » elongatulus Miihlf. Ljubljanica. 301. m 16 © U. batavus Lam. Grubarjev jarek p. Ljubljani, Krško. 302. Semkaj spada U. fuscatus Zgir., ki je le v potokih živeča u. batavus. » batavus Lam. v. ater Nil s. Semkaj spada u. 303. consentanaeus Zglr. V ribnikih pri Igu in Brdu pri Kranju. Tudi u. reniformis in u. pisci n ali s spadata semkaj. S. Robič je našel v rojici (rivulus) med Borovnico in Ohanico ledvi- často bisernico (u. reniformis Schmidt sive u. batavus Lam.) z biserom, kar je gotovo zelo redek in zanimiv slučaj. Imenovana školjka na¬ vadno ne napravlja biserov; biseri se dobe pri potočni bisernici (u. margaritifer), pa tudi samo v nekaterih krajih na Češkem. Iz južnih krajev naše monarhije dosedaj ni znan še noben enak slučaj, bodisi pri tej ali oni vrsti bisernice. Biser je rdečkast, grahove velikosti ter je bil med lupino in plaščekom. Omenjeno školjko hrani dež. muzej Rudolfinum. » Labacensis Pfeiff. Ljubljanica in Gradaščica. 304. XIX. Fani. Krožci — Cycladidae. Lupina izbočena, jajčasta in jednakoklopasta. Velika noga je jezikasta. 40. rod-genus: Krožeč — Sphaerium auct. Sin.: Cyclas (tab. I., pod. 40). S. rivicola Leach. V stoječih vodah na Barju, Lošči 305. in cesarskem jarku pri Ljubljani. » corneum Linne. V stoječih vodah pri Trnovem 306. in Sv. Roku. » lacustreB., tudi Cyclas calyculata. V stoječih 307. vodah na Barju, pri Trnovem, Šiški in Fužinah. 41. rod-genus: Grašec — Pisidium C. Pfr. (tab. I., pod. 41). P. obliquum Pfeiff. Na Ljubljanskem Barju, splošno 308. v počasi tekočih vodah. » fontinale Pfeiff. V stoječih in počasi tekočih 309. vodah. Najdišče: v stranskih jarkih dolenjske ceste pri Ljubljani. Izmed omenjenih mehkužcev žive na suhem — pod listjem in kameni, na skalah in starih zidovih; na mahovju in grmičevju — sledeči rodovi: 12., 13., 14., 19. do vštetega 37. V vodi, hitro in počasi tekoči, v stoječi, oziroma mlakužah, žive rodovi: 1. do vštetega 11., 15. do vštetega 18., 38. do vštetega 41. Po splošnem značaju na suhem in v vodi živečega živalstva delimo zemljo na več okrajev ali pasov. V Sclaterjevi razdelitvi je prideljena naša dežela palearktičnemu pasu, ki obsega Evropo, severno Azijo in @ 17 @ severno Afriko. V vsakem pasu je večina glavnih živalskih rodov enako razširjena po vsem ozemlju. Nekateri rodovi so pa omejeni samo na gotove prostore kakega okraja. Tako v naši deželi jamničar — zospeum, ki je značilen predvsem za k raške podzemske jame. Omeniti moramo še meje, na katerih dobimo mešane vrste sosednjih okrajev. Zelo se množe in spreminjajo vrste zlasti na južni meji, ker prihajajo vrste južnih okrajev lahko v proti jugu odprte gorske doline in se mešajo z ondotnimi vrstami. Na severnih krajih se pa to ne dogaja, ker tvorijo mejo visoki, skalnati, večini mehkužcev neprelazni grebeni. Da bo omogočeno posameznim nabiralcem določiti rodove, je priložen pri razpravi po Clessinu kratek pregled naših lupinarjev, ki se ozira predvsem na obliko lupine in bivališče posameznih rodov. I. Na suhem živeči lupinarji. A. Brez lupine. 1. Na hrbtu lopatica amalija — amalia. 2. Lopatica samo na zadnjem delu slinar — limax. 3. Hrbet zbočen brez lopatice lazar — arion. B. Lupina zelo majhna, na zadnjem delu telesa daudebardija — daude- bardia. C. Lupina majhna z ozirom na žival in prozorna steklenka — vitrina. D. Lupina sorazmerno velika brez zakrivalca. 1. Lupina prozorna, stisnjena ali stožkasta kristalica — hyalina. 2. » velika, stisnjena in popkasta pasar — zonites. 3. » velika, stožkasta, okrogla, popkasta ali 1 razprojica — patula. brez popka, redko rob odprtine zobat/ polž — helix. 4. » valjčasta, rob odprtine zobat sirotica — pupa. 5. » stožkasta, pasasta, rob odprtine zobat ali pa tudi ne požrešnik — buliminus. 6. Lupina stožkasta, gladka in svetlikasta, rob odprtine zobat ali ne polžica — cochlicopa. 7. Lupina podolgasto jajčasta, odprtina brez lamel želodčarka — glandina. 8. Lupina valjčasta, odprtina ima obliko hruške šarka — balea. 9. » valjčasta, odprtina z lamelami zaklepnica — clausilia. 10. » jajčasta, tanka, rumenkasta jantarica — succinea. 11. » jajčasta, debela, rob odprtine zobat in debel zavojčka — carychium. 12. Lupina stožkasta, debela, rob odprtine zobat in debel jamničar — zospeum. 13. Lupina valjčasta, tanka ahatnica — caecilianella. B 18 © E. Lupina z zakrivalcem. 1. Zakrivalce zavito. a ) Lupina stožkasta, pasasta sadar — pomatias. b ) » vrtuljčasta, pasasta okrogloustka cyclostoma. c) » valjčasta, gladka konica — acme. II. V vodi živeči mehkužci. a) Lupinarji. A. Lupina brez zakrivalca, na desno zavita. 1. Lupina prozorna ali pa vsaj zelo tanka, stožkasta, podolgasto jajčasta mlakar — limnaeus. 2. Lupina čepasta prilepek — ancylus. 3. » ima obliko svitka svitek — planorbis. B. Lupina brez zakrivalca, na levo zavita, prozorna. 1. Lupina jajčasta korenčka — physa. C. Lupina z zakrivalcem. 1. Zakrivalce roženo, lupina velika in vertuljčasta kalužnica — paludina. 2. » apnenasto, lupina majhna in stožkasta bitinija — bythinia. 3. » zavito, lupina debela, okrogla, z debelim robom na vre¬ tencu kamenar — lithog!yphus. 4. Zakrivalce zavito, lupina debela, podolgasto jajčasta črnica — mela- nopsis. 5. Zakrivalce zavito, lupina debela, jajčasta, spodaj ni zbočena črnka — melania. 6. Zakrivalce zavito, lupina tanka, mala, jajčasta bitinela — bythine!la. 7. Zakrivalce zavito, lupina tanka mala, koničasta močvirnica — Frauen- feldia. 8. Zakrivalce zavito, lupina tanka, mala, valjčasta, prozorna steklovica — vitrella. 9. Zakrivalce zavito, lupina, tanka, mala, koničasta, rob ustne od¬ prtine moli naprej paladilhija — paladilhia. 10. Zakrivalce ima mnogo zavojev, lupina vrtuljčasta zaklopka — valvata. 11. » zavito s konico na znotraj, lupina debela, poloblasta neritina — neritina. b) Školjke. A. Sklep nima zob, lupini jajčasti, veliki brezzobka — anadonta. B. » ima zobe, male trioglate školjke. 1. Sklep ima glavne zobe in na jedni strani prvih še stranske. Školjka precej velika bisernica — unio. 2. Sklep ima glavne zobe ter na obeh straneh prvih še stranske. a) Lupini okrogli, na obeh straneh jednaki krožeč — sphaerium. b) » » nista na obeh straneh jednaki, zelo majhne školjke grašec — pisidium. © 19 © Pojasnitev table 1. Explicatio tabulae I. Rod-genus: 1. Neritina — Neritina Lm. poveč. — auct. 2. Paladilhija — Paladilhia Brgt. poveč. — auct. 3. Črnica — Melanopsis Fer. poveč. — auct. 4. Črnka — Melania Lam. poveč. — auct. 5. Kamenar — Lithoglyphus Miihlf. poveč. — auct. 6. Bitinela — Bithinella Moq. Taudon poveč. — auct. 7. Močvirnica — Frauenfeldia Cless. poveč. — auct. 8. Steklovica — Vitrella Cless. poveč. — auct. 9. Bitinija — Bythinia Gray. poveč. — auct. 10. Kalužnica — Paludina auct. nar. — natur. 11. Zaklopka — Valvata Mtiller poveč. — auct. 12. Okrogloustka — Cyclostoma Mont. poveč. — auct. 13. Sadar — Pomatias Studer. poveč. — auct. 14. Konica — Acme Hart. poveč. — auct. 15. Prilepek — Ancylus Geoff. poveč. — auct. 16. Svitek — Planorbis Stud. nar. — natur. 17. Korenčica — Physa Drap. poveč. — auct. 18. Mlakar — Lymnaeus Lam. nar. — natur. 19. Jamničar — Zospeum Brgt. poveč. — auct. 20. Zavojčica — Carychium Mtiller poveč. — auct. 21. Jantarica — Succinea Drap. nar. — natur. 22. Zaklepnica — Clausilia Drap. nar. — natur. 23. Sarka — Balea Brid. poveč. — auct. 24. Strotica — Pupa Drap. poveč. — auct. 25. Ahatnica — Caecilianella Brgt. nar. — natur. 26. Polžica — Cochlicopa Risso. poveč. — auct. 27. Požrešnik — Buliminus auct. poveč. — auct. 28. Polž — Helix auct. nar. — natur. 29. Razprojica — Patula Held. poveč. — auct. 30. Lazar — Arion Fer. nar. — natur. 31. Pasar — Zonites Montf. nar. — natur. 32. Kristalica — Hyalina Fer. poveč. — auct. 33. Steklenka — Vitrina Drp. poveč. — auct. 34. Amalija — Amalia Mq. Taud. nar. — natur. 35. Slinar — Limax Muli. nar. — natur. 36. Želodčarka — Glandina Adams. nar. — natur. 37. Daudebardija •— Daudebardia Hartm. poveč. — auct. 38. Brezzobka — Anadonta lud. zmanj. — min. 39. Bisernica — Unio Philipp. nar. — natur. 40. Krožeč — Sphaerium auct. nar. — natur. 41. Grašec — Pisidium C. Pfr. nar. — natur. Ponatis iz »Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«. © [S3 Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Dr, Gv, Sajovic: Kranjski mehkužci — Mollusca carniolica, Risal akad, slikar Peter Žmitek. * \