Žrtve Katoliške akcije 30. junija. S0. junij je bil v Nemčiji krvav dan. Koliko jih jc bilo postreljenih, odnosno pobitih od nar.-socialističnih obrambnih odredov in od Goringove državne policije, ni znano. Dognati bi se seveda dalo, tcda nemška vlada tcga noče, ker se boji obsodbe kulturnega sveta. Vlada šc tudi ni povedla, radi česa je bilo toliko uamrčenih. Tako na splošno pe jo TugotoviJe, da so bili usmrčeni po^ai^čitelji in začetniki revolte zoper se^jega glavncga voditelja hitlerizma. ^R j* pa to samo prazon izcrovor. d-o- kazuje dejstvo, da je tudi bilo umorjenih nekaj ikatoličanov, zlasti voditeljev Katoliške akcije, ki nima s politiko ničesar opraviti. Med umoi'jenimi je tudi znani katoliški pisatelj dr. Gerlich, bivši glavni urednik velikega lista »Miinchener Neueste Nachrichten«. Gerlich je bil prej protestantovske vere. Dogodki v Konnersreuthu, ikjer Terezija Neumann sotrpi Kristusovo trpljenje tcr preliva kri in dobiva na svojem tclcsu znake Kristusovega trpljenja, pri tem pa_že 7 let ni nič več ne jedla ne pila, so na dr. Gerlicha tako vplivali, da jo postal katoličan ter je spisal o Tereziji Neumann dve znan&tveni knjigi. Dr. Gerlich je tudi izdajal poseben tcdnik, kjer je vneto prLporočal dejavnc krščanstvo ter se z orožiem nma bcril zoper narodni socializem. 30. junjia so ga za to ubili. Ubili &o tudi frančiškanskega patra Miillerja y Mo-< nakovem, ki je bil vnet razširjevalec Katoliške akcije, ^^^»~- "S&^-v^vb*-^ ^-«> _-¦•-¦¦ 2» >»Ł?«• Iz mržnje in sovraštva proti Katohški akciji so tudi ubili njenega predsednika v Berlinu dr. Klausenerja. Ko so se nad tem zgražali ikatollčani ne samo v Nemciji, marveč tudi v drugih državah, so zločinsiki povzročitelji tega umora raztrosili laž, češ, da je dr. Klasener bil zapleten v »za^ roto« ter izvršil samomor. Vatikan&kii list »Osservatore Romano« je to laž z vso odločnostjo odbil. Potem so zlo^inski povzročitelji raz-širjali vest, da je dr. Klausener sam kriv svoje smrti, ker. se je baje ustavljal policiji ter so ga radi tega med aretacijo ustrelili. Tudi tega poročila nikdo ni veroval, in to tem manj, ker oblast ni navedla vzroka, radi katerega so aretirali predsednika Katoliške akcije, in ker je oblast dala njegovo truplo sežg-ati, da bi se ne^ videlo, katere in koliko ran je dcbila ta nedolžna žrtev Hitler-Goringove policije. Nazadnje pa je nemška vlada prosila družino umorjenega opi'oščenja, češ, da je dr. Klausener bil u&treljen po pomoti. Za voditeljem Katoliške akcije v Berlinu je moral v grob tudi državni voditelj katoliške mladinske organizacije dr. Alfred Prob&t. Dne 1. julija — torej po zaključku uradnega »čiščenja« 30. junija — je bil aretiran in od takrat je minula vsaka sled za njim. Na številna povpraševanja je državna tajna policija dala odgovor, »da je bil dr. Probst na begu ustreljen«. V; tem pismu je policija vd-ovi umorjenega, s katero je bil Probst še le 13 mesecev poročen, javila, da se ji vrača pepel umorjenega moža z istočasno pošto. ^fjSe r» m .•&&«*?$$Ł ge^f^ !&Q$Ł< Rožičke je pokazala. Celjski list »Deutsche Zeitung« je dedič duha Schonei'er-Wolfovih Losvonromovcev, ki so pred svetovno vojno med spodnještajerskimi Nemci in nemškutarji hujskali proti katoliški cerkvi, češ, da je njena duhovščina prcmalo nemška, odnosno preveč slovanska, ter klicali svoje vernike ik odpaclu od katoliške vere. Ti politični zagrizenci in zaslepljenci &o smatrali protestantizem za edino Nemcem pnmerno vero. Svoje protestantovsko simpatije, odnosno svoje katoliške anti-; aptije ta list tudi danes nc more zata-' jiti. Četudi skriva z ozirom na svoje po večinl katoliške čitatelje skrbno svoje rožičke, vendar mu včasih uidejo na dan. Tako se jc zgodilo v števillcL z dne 12. julija, ko je »Deutsche Zeitung« objavila to-le bcležko: »4000 Dunajčanov, moškega spola je napravilo pod vod-« stvom vrhovnih zastopnikov gvetne irt duhovne oblasti 7. tega meseca romanje v Marijino Celje, da v tamošnjem narodnem svetišču Avstrije molijo za nje-< no okrepitev. Državni predsednik Mi^ klas je imel po uradncm poročilu na' pozdravnem večeru na udelcžence romanja od najgloblje resnobe prešinjer^ nagovor, ki je - p.avaiamo doslovno —' izzvenel v te besede: »Semkaj moramo poromati vsi, tudi nositelji državne avtoritete (oblasti), k Materi božji dobrega sveta. V današnjih dneh in tednih je to posebno potrebno in za vsak dober svet, ki ga tukaj dobimo pri Materi božji, se iskreno zahvaljujemo.« Mi smo mnenja, da to nima dosti opraviti s pravo pobožnostjo.« Tako piše »Deutsche Zeitung«. Po njenem mnenju molitev k Materi božji, priporočilo Materi dobrega sveta, prošnja za dober svet, zahvala zanj nima nič opraviti s pravo pobožnostjo. Ali je morda prava pobožnost to, ikar počenjajo vzorniki celjskega hitlerjevskega lista, nemški narodni socialisti: proslavljanje nemških poganskih malikov in pobijanje ljudi, kakor se je to zgodilo v hitlerjevski Ncmčiji 30. junija tega leta?! Rožni venec. Ta prelepa, božji Materi tako ljuba molitev ne najde milosti v očeh •oholih posvetnjakov. Čimbolj je svet okužen z duhom lažnjivega svobodomiselstva in naprednjaštva, tera bolj se odtuja rožnemu vencu. Zato je presveta Devica, iko se je ob začetku zavladanja liberalizma prikazala v Lurdu, imela v svoji roki rožni veneč. Niti ta prikazen ni izučila in popravila liberalizma, ki je v svojem posvetnjaškem dubu gluh in slep za vse, kar je nadnaravno. Liberalec ne zna moliti rožnega venca ter ga tudi ne moli. V svoji protibožni zagrizenosti gre še dalje: preprečiti hoče, da bi ga drugi molili, zlasti bi ga ne smeli moliti možje. Mož, iki javno moli rožni venec, je v liberalnih in socialističnih krogih in časnikih ožigosan ikot »pobožnjak«, kot »roženvenčar«, »slabič« itd. V resnici pa se možem ni treba sramovati, če molijo rožni venec. So v dobri družbi: princ Evgen, general Lavdon, general Radecky so bili vneti in vestni molilci rožnega venca. Ko je bil letos umorjen poljski notranji minister Pieracki, prijatelj maršala Pilsudskega, je v nagrobnem govoru monsignor Piapiawsky rekel o njem med drugim naslednje: »V svoji mladosti je nosil Boga v srcu. Med svetovno vojno je šel v boj za domovino z rožnim vencem Matere božje, fci mu ga je dala njegova mati.« Rožni venec ne pomenja in povzroča slabosti, marvcč je molitev močnih.