t f timl* • i i i ilovetuki dnevnik v Združenih državah V«Ua u rte leto - . . $6 00 Za pol leta ... • . $3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I s i °J NARODA Ust slovenskih .delavccy v Ameriki« rThe largest Slovenian Daily rs the United States. ji htnnri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* nOJCFOH: OOBTUUffDT 2878 NO. 291. — ŠTEV. 291. gntsyd as Second 01— Matter, September 2L 1908, at Iho Port Offtoe a* New York, N Y., under Act of Congress of March 3, 1879. __NEW YOKK, MONDAY, DECEMBER 13, 1926. — PONDELJEK, 13. DECEMBRA 1926. __TELEJTON: OORTLANDT 287f VOLUME XXXJV. _ LETNIK XXXIV FORD JE IZZVAL ŽID0VSTV0 Znani ameriški milijonar Nathan Straus je napadel veleindustrijalca Forda zastran stališča, ki ga zavzema napram Zidom. — Ford mu je odgovoril. Pravi, da Židi kontrolirajo svetovno finan-co ter da izvajajo svoj vpliv celo zvezni rezervni sistem. — Amerika naj spozna, kdo je njen bos. Ileanasebo poročila z Umbertom. Romunska princesin j a se bo poročila z italijanskim prestolonaslednikom Umbertom v teku šestih mesecev, če bo Nathan j kralj Ferdinand dcte-daj še živel. DETROIT, Mich., 12. decembra. Straus, newyorski milijonar, je rekel, da je bil avtomobilski magnat Ford "zaveden v kampanjo obrekovanja židovskega naroda" ter izzval Forda, naj izbere osem članov komisije, ki bo določila dejstva. Ford je odgovoril, da bi taka porota ne vedela, če sploh obstaja židovsko vprašanje in da bi si ne upala reči kaj takega, tudi če bi vedela. Straus je izjavil pred narodno konferenco glede Palestine dne I. novembra v Bostonu: — Ford se poslužuje svojega bogastva v zlokobne svrhe ter podpihuje plemensko sovraštvo. Bogastvo Rocke-fellerjev je blagoslov za Ameriko in ves svet. Bogastvo Forda pa je uničevalno, ker se ga poslužuje! za širjenje sovraštva, ne pa miru. Celoten odgovor Forda ha očitanja tega odličnega Zida bo izšel dne 25. decembra v Dearborne Independent. Smisel tega odgovora je bil objavljen včeraj v Fordovem uradu. Č lanek izjavlja med drugim: — — Mednarodni Zidje so se polastili direktne kontrole vseh finančnih središče vlade in celo zveznega rezervnega sistema Združenih držav — Mednarodni Zid je zbral toliko vpliva, da si mu ne drzne nasprotovati noben bankir in noben trgovec.. — Zid ali lastuje časopisje ali ga pa tako kontrolira, da se sme objaviti le pro-židovska dejstva. — Zid kontrolira tudi revolucijonarne elemente po svetu na eni strani ter ultra-konservativne elemente na drugi, vsled česar ima enako silo v komunistični Rusiji kot v kapitalistični Angliji. — Mednarodni Zid kontrolira vsled tega ustvarjanje vojn, od katerih ima on sam največje dobičke. znTafa ,97 9 in žila 68 C. . • , .. , , { Ivralj so jo vteraj znpot — otraus govori naprimer o kampanji obreko-[ vanja proti židovskemu narodu". Obžalovanja1 vredno je, da si Mr. Straus ni prizadeval priti na jasno glede tega vprašanja. Ce bi bil slehrni Zid mednarodn židovski finančnik, bi bil Straus u-pravičen govoriti o "židovskem narodu". Ce pa je objavljanje resnice "obrekovanje", b ise Straus lahke poslužil tega izraza, da označi r:\zkritja C^arborn^ independent. — "Obrekovanje" obstaja v tem, da se obrača pozornost za trditev, da zavzemajo Zidje prav posebno odlično stališče na svetu. Te trditve so v glavnem resnične ter so jih podali odgovorni židovski voditelji. Ponavljati jih na korist drugih ljudi ne more biti "obrekovanje". Članek Dearborn Independenta trdi, da je mednarodni Zid izumil sedaj prevladujoči finančni in obrestni sistem in da danes direktno kontrolira vsa finančna središča vlade, vključno zvezni federalni sistem, katerega je organiziral in katerega izpopolnjuje sedaj soglasno s svojim prvotnim na črtom. — Mednarodni Zid je najbolj tesno organizirana plemenska enota na svetu ter vključuje špijo-nažni sistem, ki krije vsako vas in vsako večje sre dišče dežele. — Izvor teh ugotovil je mogoče najti v izjavah premišljenih židovskih prvoboriteljev in ilustrira jih vsa židovska zgodovina. Soglašati z židovsko trditvijo, da zavzema Zid najbolj odlično mesto v tem oziru, ne more biti "obrekovanje". Razven-tega pa je koristno, da izve ameriški narod, kdo je pravzaprav njegov bos. lil'KAK EST A. Iiomunska. decembra. — Romunska prineesi-nja Ileana se bo poročila z italijanskim prestolonaslednikom l"m-bertom v teku šestih mesecev, če bo kralj Ferdinand dotedaj še ži vel. ali kmalu potem, ko bo dob« žalovanja končana, za slučaj, da bi kralj umrl. Associated Press jo dobila tozadevne informacije i/ kro«?o\\ ki so v tesnem stiku 7 dvorom. Princesinja Ileana naj mlajša hči romunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije., j** stara sedemnajst let, Umbcrto pa dva in dvajset. Zaroka je bila sklenjena ob času italijansko-romunske konvencije v preteklem septembru, ko je dobila med drugimi stvarmi Romunska od Italije posojilo dvesto milijonov levov ali $40,000.000 v normalni valuti. Kredit je obsegal v glavnem materijal za grajenje železnic. Ministrski predsednik Averescu je baje rekel po sklenitvi dogovora: — Xisem dobil dosti oil Italije, z izjemo prestola za romunsko princesi njo. .Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda se je izboljšalo, po dveh operacijah v preteku preteklega tedna, do takega obsega, da so zdravniki prenehali izdajati bule-tine. Zadnji liuletin. izdan včeraj o-poldnc. se glasi: — Zdravstveno stanje kralja se stalno izboljšuje. Temperatura aktiv- govori naprimer "o kampanji obreko-|no udeležil vladnih zadev, ko je sprejel ministra za notranje zadeve, s katerim je imel daljšo konferenco. Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda. UrivARESTA, Romunska. 10. decembru. — Serije kimrgičnih o-peraeij, ki so postale potrebne vsled črevesne bolezni kralja Ferdinanda. so bile dovršene. Kralj je precej oslabel po treh dneh v rokah kirurgov. V oficijelnem buletinu, ki je bil objavljen včeraj opoldne, se glasi, da je preživel dobro noč in tla je pričel zavživati hrano. Njegovo splošno stanje se je označilo kot zadovoljivo. Romunski lej je včeraj rapidn > padel od 190 na 200 na dolar. Inozemske denarne vrednosti je mogoče kupiti, le z odvoljenjem finančnega ministra. Finančni izvedenci so dali izraza mnenju, da so inozemski špekulant je kapitalizi-rali politične težkoče na Romunskem radi bolezni kralja. Predrzni tatovi. ItKKLIN, .Nemčija, 12. dec. — Tatovi so vdrli v stanovanje ja-]tonskega poslanika ter mu odnesli ve«" važnih listin, med drugim tudi uj«-gov diplomatični potni list. Potre« v Montani. lili EAT FALLS, Mont.. 12. dec Prebivalci tukajšnjega kraja so občutili včeraj zvečer potres, ko-jega sunki so trajali po pet sekund. Potre« ni povzročil nobene škode. Posledice nove italijanske odredbe. Uveljavljenje davka na samce je oživilo itali-j an s k i ženitovan jski trg. — Neporočeni so pričeli iskati neveste. RIM, Italija, 12. decembra. — F velja vi jen je davka za samec v starosti med 25 in (».» leti. kater.t je odredil ministrski predsednik Mussolini, je imelo z^ posledico o-ži vi j en je ženitovanjskega trga. V teku štiri i rs dvajsetih ur po uvel javi jenju ukrepa, da bodo morali od sedaj za naprej plačeva ti samci letni davek za svoje samsko stanje, je pričelo- zopet poslovati na stotine profesiionalnih po- SKORAJŠNJI DOGOVOR MED ZAVEZNIKI IN NEMČIJO Med Nemci in zavezniki so kmalu sklenjen dogc-vor- — Svet Lige je zaključil svoje zasedanje, a ministri petih sil se se naprej posvetujejo. — Izprememba v Ligini kontrolni komisiji. — Di-plomatje se odpravljajo proti domu. cn. V Sing Sin^r jctnišniei je bila včeraj objavljena značilna izjava morilca. Ta izjava se tiče John Maxvella. ki je bil z dvema nadalj-nima spoznan krivim, da je umoril roenih barantacev. ki so imeli de- . . , . . , . . . .. ; ko žensko tekom roparskega na- sedaj skrajno slabe case radi vi-' n , .. ™ . i , , v. .. ... . ,pada na groeerijo v Brooklvnu dne šokih zivljenskdi stroskov. Ob istem času se je pojavilo ne-broj novih posredovalcev, k: pričeli oglašati svojo službo -v 1! stih. bo povpraševanje po blatil večje ] kot pa dobava, s^e.m.r se bo po-' noral umrcti v petnaj.stih minu_ večalo zakonske možnosti za ve-'j.,!, liko število starejših devic, ki so se že pričele prištevati med staro šaro. Ceni se, da se je pričelo zanimati najmanj 100,000 samcev, kojih večina je preko zorne mladosti, za nežni-spol v namenu, da se dajo vpreči v zakonski jarem. Dejansko število mož, podvrženih novemu davku, znaša več si tisoče v. Samo Rim in Milan jih imata več kot sto tisoč. Moško število prebivalstvi v Rimu in drugih mestih presega število žensk po-rro- z vesel jem korak vlače, podobno J Sheehvja. Oba moža sta nato \ ker se bo porabilo dohodke tega ZYala lia smrt obsojenega, naj f davka na korist žensk in otrok. vorj rpsnjf.0 Zavod za materinstvo in deco, kij Maxwell je nato povedal, da mu skrbi tudi za neporočene matere, je Patterson zelo podoben in da so ter njih otroke, stane namreč vlado po 50,000.000. lir na leto. Veselje pa ni omejeno izključ- Morilec je rešil po nedolžnem zaprtega tovariša. Priznanje v smrtni hiši bo rešilo nedolžnega moža. — Petnajst minut pred , usmrčenjem je brooklynski mcrilec ŽENEVA, Švica, 1 2. decembra. — Ne da bi ča-priznal, da sedi nekdo kal zaključenja zavezniških pogajanj z Nemčijo drugi za roparski na- glede izpolnitve razoroževalnih pogojev versaill-pad, katerega je izvršil ske mirovne pogodbe, se je svet Lige narodov od- godil včeraj zvečer ter pustil zunanje ministre ve lesil, da privatno uravnajo celo zadevo, predno bodo zapustili obal ženevskega jezera. Zunanji ministri upajo storiti to na sestanku, ki se bo vršil danes. Briand je rekel včeraj smehljaje da namerava danes zvečer odpotovati proti domu. Isto je izjavil tudi dr. Stresemann, ki je dostavil, da bo ostal, dokler ne bo uveljavljen sklep. Tudi zastopniki Anglije so dali izraza največjemu optimizmu. Na zaključni seji sveta Lige narodov so izvedli delegatje naredov, zastopani na konferenci posV nikov, pogodbo v toliko, da so sprejeli interpreta-cijski dkument, s katerim so dali Nemcem popolno satisfakcijo glede vseh točk, tikajočih se preiskav Lige v ozemljih Nemčije ter v ozemljih drugih prejšnjih centralnih sil. Ta dokument je bil sprejet potem, ko so se Briand, Chamberlain in dr. Stresemann odzvali cesti-kam predsednika vspričo podelitve Noblove nagrade ter obljubili, da bodo nadalievali s svojim delo m v interesu svetovnega miru. Prva točka, glede katere so bili Nemci včeraj zadovoljni, ne da bi dali poprej zaveznikom satisfak-cije glede razoroženja, se je tikala izpremembe v osobju Ligine kontrolne komisije. Odstavljen je bil gen. Desticker, ki je bil predsednik te komisije, dve leti in kateremu so nasprotovali Nemci radi njegovih stikov z maršalom Fochom in na njegovo mesto je bil imenovan general Baratir. Ob istem času je bil belgijski predsednik bolgarske komisije nadomeščen z Nizozemcem. 13. februarja tekočepra leta. Pozno v četrtek zvečer se je na-sc j hajal Maxwell v smrtni hiši ter sprejel zadnja tolažila vere od jet-niškepa kaplana McCaffreva. Vse Ti posredovalci so mnenja. dafpro5nje za pomilostitev so se izja- ovile, in Maxwell je vedel, da ho J Molitve so bile končane, in tiši-na je zavledala v jetniški celici, j Maxwell pa je kljub temu izgledal še vedno vznemirjen. — Oče, — jc - * el l onečno Max* we I ter pokazal z roko prnt i drugemu delu j— tam notri sedi nekdo za zločin, lcaterejra sem storil jaz. Pričel je nato pripovedovati kaplanu o Viktorju Pattersonu. ki je bil obsojen na petnajst let ječe radi ropa. o katerem je vedno trdil, da jra ni izvršil. Oče McCaffrey «ra je poslušal ter Vsi razredi žensk pozdravljaj0 j poklical nato glavne-a paznika. mu najbrž rad i tega natvezili krivdo. Maxwell je nato podpisal zapri- no le na ženske. Tudi fotografi seženo izjavo, ki bo predložena poročajo, da je bil oživljen njih sodniku, pred katerim se je vršil Mikado se bori za življenje. TOKIO. Japonska, 12. decembra. — Sest tankov z kisikom se je inštaliralo včeraj v bolniški sobi mikada Jošlhito. kar znači. da je postalo nje«rovo zdravstveno stanje kritično. Celi uarod pričakuje nestrpno noročir iz Ilayama. kjer stanuje mikado v svoji vili. aOJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA", NAJVE&JJ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB WtAVAfi. posel. Neki rimski fotograf je sporočil, da je sedaj večja zahteva po olepšanih slikah kot je bila kedaj izza časa vojne. Tudi listi črpajo dobičke in tega, ker mrjroli v njih oglasov, ki ponujajo hišno opremo in druge potrebščine na obroke. proees proti Pattersonu. Mlada deklica bančna roparica. Deklica s pištolo v roki je oropala banko v Tex-afcsu. — Stenografinje novoizvoljenega gover-nerja Mcody je bila a-re tir ana. AUSTIN*, Texas. 12. decembra. Drobna deklica, sania in nemaski-rana, je včeraj opoldne oropala Farmers Exchange Bunk v Hilda ter odnesla med $1200 ter $2400. Dekliea je prišla v banko, se predstavila kot časnikarska poročevalka ter si izposodila pisalni stroj. Ko so odšli vsi z izjemo dveh uslužbencev na obed, je potegnila iz žepa revolver ter oropala zavod. Potem ko je zaprla bla^ajničarja in «rla.vne«ra knjigovodjo v posebno sobo. je predrzna banditka ušla v majhnem avtomobilu. Rebeka Bradley, stenografinja v uradu generalnega pravdnikjj in novo izvoljenega governerja Moo-dvja. ki je završila vseučilišče v Taxasu, je bila aretirana zvečer v zvesi z roparskim napadom. Policijski načelnik Littlepage je rekel ,da bo dvignjena proti nji ob- V Italiji bodo zaprli vsa nočna zabavališča. • RIM. Italija. 12. decembra. — Xapol ofieijelni časopis Popolo Roma zahteva, naj vlada zapre vsa nočna zabavališča in kinematografe. List izjavlja, da ljudje po teh lokalih premalo pazijo n:i ogenj. Zadnje dni je v dveh plesnih dvoranah izbruhnil pnžj»r. ki je zahteval štiri človeške žrtve. tožba radi ropa. Spoznala sta jo blagajničar in knjigovodja. Miss Bradley se je le nasmehnila. ko so jo odvedli na policijsko postajo. Stara je 22 let ter ni hotela podati nobene izjave. Evropa je Johsona jako razočarala. Njegovo kampanjsko potovanj > skozi Evropo, ki se je pričelo julija meseca, ga je dovcdlo do miniranja. "da nimajo te dežele nobenega časa, da bi razmišljale o Znani pre hibicijska apo-l ,,r"1'il>i"i ii' krr "" mon:"' i"" "" stol, "Pussyfoot" John- * ""'"'j'"' son je spoznal, da je Evropa še vedno mokra, ker so narodi preveč zapesleni z drugimi zadevami, da bi se brigali za prohibicijo. Prohibicija ne napreduje dosti v Angliji. Franciji ali Grški, — se glasi globoka modrost, kateri je dal izraza včeraj znani William E. "Pussyfoot** Johnson, ki se V vrnil v obljubljeno deželo s parni-kom President Hardin«* vprašanji. Kmalu pa bodo v stanu. da pričnejo razmišljati o -hibieiji ter se bodo tudi zavzeli zanjo. Glasovanje v vsu silo ' i upirali ženitvi. "Interesenti" s* dan za dnem jurišali hišo. a man. Končno sta se dva sporazumela in vprizorila takozvano "ot-' mieo". Kantje so prišli z okrašenim vozom, s silo naložili dekleta ter ju med prepevanjem in streljanjem odpeljali neznano kam. i Starši po par dni zaman povpraševali po dekletih, končno pa so se zatekli k sodišču. Orožništvo je sicer kmalu iztak-nilo srečne zaljubljence, vendar pa ni moglo kršiti starih običajev. Iz solnčne Kalifornije UHOiRKOOO * wneeawooo, m. r. Joliet, 111. V pismu najdete ček zn sedem dolarjev. Prosim, pošljite to svo-to Rdečemu Križu v Ljubljano, darich; po $1.00: George Kur. tič. kateri naj jo razdeli med najbolj ki prepovedujejo vsako me&va-Frank Hajk; po 50e: Charlie Ki- potrebne poplavljeuce na (iorenj-zein, Aleksander Ivaltik. Ana Co- skein. Omenjeno svoto darujet-: milšek. John Šuplik. s. Zidel). družini Simon šetina in .loolni meri j razvita. Dostojnost je poiroj današnjih dni. j Na cestnem vogalu je stala sta-i ra sivolasa ženica in beračila. Tie-! račila je s tem, da je prodajala l zadrge za čevlje. Kupil je le malokdo. Marsikdo ji je pa stisnil par centov v roko. 1 Ženica je imela raztrgane čevlje. raztrgano krilo, krog života je imela zavitih par cunj, glavo in vrat ji je ovijala debela razcefrana ruta. Stala je na vogalu prometne ulice. In sedaj ^e začne poglavje o dobrodelnosti in dostojnosti. Mimo pri voz i razkošen avtomobil. V avtomobilu je sedela mlada. lepa in bogata dama. Ko opazi revno beračieo. da ustaviti. Seže v denarnico ter .it da bankovec za pet dolarjev rekoč : — Nate! In olileko si kupite, dt boste /,f» vsaj dostojno oblečeni. To j«* t o rej poglavje o dobrodcl-#,._jnusti in dostojnosti. j Mlada dama je bila milijonarki!. Pet dolarjev je lažje pogrešila kot pogreši povprečni človek ■ pol centa. Videč staro razcapano beračieo. se ji je zdelo, tla sta dostojnost in morala v nevarnosti. Pojmi o dostojnosti so čudni. Mlada dama je bila oblečena v tanko svileno obleko, globoko izrezano na prsih in hrbtu. Izpod i prosojnega krila ji je štrlelo dvo- V sedanjih zimskih dneh. ko se zavijamo v tople suknje, nas draži Californija s takimi slikami kot je zgornja. Predsta" ija plavm-ieo Alie» Wilkin na nn ski obali v Venice. Gal. Meda in cerkev. lVtrova rad ins k i župnik je m davno izgnal i/, eerkve neko go-| spodično. ker ji* po župnikovem' mnenju prišla v eerkev oblečena J. preveč "po modi ", Gospodična je i župnika tožila. Na zahtevo žtipni-' ka je biki sodna obravnava prMo-žena. ker se mora gospodična pri I nonovni obravnavi pokazati sodi-] ščit v oni obleki, ki jo je imela kri- i , , - . i i: .ie golih kolen. Njeni roki sta biii • lenega dne. da se no videlo. ;i * 2 je župnik imel prav. ko ie gospodični pokozal vrata iz cerkve. iroli do ramen. Ko so privlekli na Zahvalni dan ženi natrkanega moža domov, je dolarjev je za Glas'Naroda, en dolarje za poplavljen- n«s dol,ro- ako bi sK'ne •set centov za Slo-' e<*< ™ ,Iol''ir Pa ™ v domovi- (lcve' katerim se starši upirajo, re- ševale na tako radikalni način. en dolar pa za Dom slepili v Ljubljani. Vsem čitateljem želim vesele božične praznike, tebi Glas Na- Zagoneten samomor. Velikem lieekereku se je te Granata ubila deklico. V okolici Šibenika sta te dni . , .. . . . , i sklenila roki ter se sosedom pri-dve deklici našli na polju grana-1 - . ... . . . srčno zahvalila z besedami: to. ki je ostala tamkaj ob priliki j italijanske evakuacije. Igrali sta' posebno pa še zato, ker vse 1o de preči ned nji- ker res uzorno vodi svojo kolono-*lii n''jdem večkrat imena svojih v listu. Pozdrav! roda, pa obilo novih naročnikov, jio brezplačno vrši. Najprej Zgagi želim obilo kalifornijčana. fum darovalcev in m John Wolf. dni ustrelil dr. Nikola Demko, odvetnik in veleposestnik. Iz lovske puške si je pognal kroglo v usta. Vzrok samomora je tem zagonet-; starih prijateljev. Potom lista s., nejši. ker je bil pokojnik zdrav. vedno dobro razpoložen, premožen in je živel v srečnem zakonu. Smithfield, Pa. Prilagam vam *1.50 za poplav-! Ijence. En dolar sem daroval jaz. i petdeset centov pa Tony .Tare, Tempotom se vam prisrčno za-j h val ju jem za stenski Koledar, kij je letos res krasen. Vsak uaroč-j nik ga mora biti vesel. Alois Herman. Cleveland, Obio. Štiri dolarje in pol pošiljam za (ilas Naroda, en dolar pa za ne srečne poplavijenee. ki so res usmiljenja vredni. Hvala za vaš stenski Koledar. (V jih imate kaj odveč, pošljite enega tudi na spodaj označen naslov v staro domovino, kakor tudi Glas Naroda. Ker mi ta list najbolj ugaja. | želim, da ga bodo tudi moji sorod-' nfki čitali v starem kraju. P:>-1 zdrav vsem. posebno pa' Petru ! r/''Za«ri ki vedno kako resnično ! pove. M. Gnmpelj. ^•;ko zopet sest a nemo. Glasu Naroda želim obilo novih naročnikov. A. -T. Skala. PREROKOVANJE ZA L 1927 se z nevarno igračo. Nenadoma je' granata eksplodirala ter eno de-! klico raztrgala na ko e. drugo p : težko ranila. Strela, je ubila v okolici je Mostarja tamkajšnjega seljaka Omerja Hasanoviča. ] Ko se je Omer vračal domov, ga je zalotila ploha. Iskal je zavetja — Ilvala vam. neskončna hvala. Prejšnja leta sem ponavadi dobila purana ali kako gos. Letos ste mi pa kar prašiča pripeljali. ki so z ma- Dve sestri sta se s plinom zastrupili. Kakor javljajo iz Reke. so te dni našli Hrvatico vdovo A. Du.i-mič v njenem stanovanju mrtvo.1 Po nepazljivosti je pustila odprto' pipo za kuhanje. Ko so odnesli njeno truplo, je njena sestra iz ža-'. losti vsled tragičnega dogodka-ponovno odprla plinovo pipco ter; se tudi ona zastrupila s plinom, i NIKDAR SE NI DELAL... Pred par leti je prišel v Ameriko avstrijski grof Salm von Hoogstraeten, se vmeševal v odlično ameriško družbo ter sc seznanil z mlado miiijonarjevo hčerjo, ki se je na prvi pogled zaljubila vanj. Stariši niso hoteli ničesar slišati o poroki. Njeni stariši seveda. Kljub temu sta se pa skrivaj poročila. Par mesecev po poroki mu je ona ušla ter rodila-sina. Peter mu je ime. Sedaj se je začela dolga pravda." ■h da ga je zapustila in zahteva sina zase. Cleveland, Ohio. Priloženo dobite pet dolarjev. |-laz darujem en dolar za Dom sle-, pih in dva dolarja za poplavljen-I ce. Miss Ivanka Oberstar pa dva dolarja. Želim, da bi se še dobilo 'kako dobro srce. ki bi kaj darovalo. Pozdrav vsem Slovencem ; sirom Amerike, posebno pa stri-; eu Louisu Kresu v Forest City, j kateri je že dolgo let naročnik vašega cenjenega lista. Pozdrav tudi Petru Zgagi. Ljudmila Kres. Whitehall, Mich. Priloženo vam pošiljam dva dolarja. Prosim, pošljite mi Sloven-sko-Amerikanski Koledar, ostanek naj bo pa za poplavljence. ker so vsega usmiljenja vredni. Vas lepo pozdravim in vam želim vesele božične praznike. Marv Herle. V kozmopolit ično-ast ranomskem koledarju prinaša A. M. Grim o svetovnih dogodkih leta lf27 sledeča prerokovanja. Anglija bo imelo mnogo .skrbi. Na angleškem dvoru bo več smrt-1 nih slučajev. Sploh bo v Angliji ; š4*vilo smrtnih .slučajev belo po-J skočilo in sicer vsled nesreč, avto- j . ... ___ mobilskih nezgod, eksplozij, vro-15,1,1 odvetniku dr. l>jelovue,eu. ka-čine in samomorov. V parlamen- i J> državno pra'vdnist-vo to-tu bo prišlo do velikanskega raz- j žilo zaradi razžaljenja Veličan-bnrjenja in do razkola zgodovin- j ^tva. j skih strank. Tudi v parlampntar- j Dr. P.jelovučič je bil obsojen na nih krogih božji kosec imel bo-! dva meseca ječe. tr;Uo žetev. 1'o^ebno viharne hoogu ; vsak večer imam ve-jliko razvedrilo, vsak večer se glo-j boko oddahnem. Oddahnem se »namreč takrat, ko sezujem svoje I preozke čevlje. No ja. človek mora vseeno nekaj imeti od življe- V angleškem parlamentu debate! m>k nOV[j, podjetij in večje refor-radi vojaštvo in izdatkov za mor-! mt> v ^r5aVni upravi, narico. Odnosa j i z inozeiastvom j Tt^lij i proroku 'je Grim srečno se bo lo zelo spremenili. Anglija j leto Podrobnosti ne navaja, bo v prihodnjem letu izgubila ene-1 tra .svojih največjih prijateljev. ; Z a Francijo je prorokovanje j nekoliko bolj povoljno. Finančne} pitlike se bo;lo izdatno izboljšale.I vendar pa še ne bo prišlo do j pravega "blagostanja. Ugled drža-; ve .se bo zelo dvignil. Za Avstrijo je leta lf>27 zelo kritično. Grim prorokttje velike vladne krize, politične neuspehe! in poslabšanje državnega gospodarstva. Vlada bo ponovno odstopila. Predsedniku avstrijske republike prorokuje smrt. Najbolj kritična bo jesen, proti koncu leta pa bo Avstrija prebredla v.se težkoče in se z novim letom zopet znašla v normalnem tiru. Na t.Vškoslovaškem prinese leto 1927 mnogo poltičnih težkoč in razočaranj. V prometu bo na-stal zastoj, pač pa bo prineslo prihod-nje leto lep napredek v industriji in v vojski. Orim prorokuje nasta- KOLEDAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi v ost i. TRISTOLETNICA NEW Y0RKA (.s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Se nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskati smo r/a omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda" £2 Cortlandt St.. New York VAŠE BOŽIČNO NAKAZILO dospe v domovino še pravočasno ako nakažete znesek prejso nas potom — BRZOJAVNEGA PISMA Pristojbina za brzojavno pismo znaša $1.— za vsako nakazilo. Nakazila v Dinarjih, Lirah in Dolarjih. HITRA IN TOČNA POSTREŽBA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. j nja. * Rojak se j»- vračal proti domu ter nosil poti pazduho dve ženski zimski suknji. — Kam pa. kam? — so «;a vprašali. — Oh, ženi sera kupil za Božič. Poznali so njegovo hudo ženo t«-r so £ra naprej vpraševali: — Zakaj si pa naenkrat tako radodaren ? Saj ti je zadnji teden ves obraz razpraskala. danes ji pa darila kupuješ — in kar dve zimski suknji. — To je pa tako. prijatelji, — je odvrnil. — Včeraj je bila zopet dobra in sva Šla zvečer na iz-prehod. Pa prideva mimo trgovine in ona pravi: — Poglej, po-prlej, kako krasna je tista zimska suknja. Poloviea svojega življe^-nja bi dala. tfe bi jo imela. In veste. prijatelji, moja žena ve. kaj govori. Dozdaj je še vedno držala svojo besedo. — Pa sem si mislil: Rekla je, da bi dala polovico svojega življenja za tako zimsko suknjo. In sem šel in sem ji kupil dve. •.'•.:-•.,• m.-'.. .- ' GLAS XARODA, IZ. DEC. 192C Jugoslavia irredenta« ŠPORTNIKI NA LOVU Preiskava v Idriij. Idrije«ne imajo Italijani jk>-sebno na piki. Ne morejo |K>/.abi-ti, da so j?ori slovenski rudarji, ki Duhovnik jih je prosil s povzdip- I njenimi rokami, naj jra puste pr-1 vo k bolniku, potem naj store ž j njim kar hočejo. In le slučaju, da ] so biJi poleg tejja vpisani v soei- j je vzel mater in sestro s seboj, se jalistično organizacijo. Fašisti so j ima zahvaliti, da jra niso ubili, j sieer zadnji čas in še preje itak Ubežal je z batinami. zatrli vse, kar bi se moglo imeno-l Kot so drugi dan Izvedeli, ga v j vati svobodno gibanje med njimi, j hiši, kjer so imeli bolnika, sploh ; vendar pa niso nehali verjeti, da niso klicali. morajo imeti ti ljudje na tihem Podoben slučaj se je dogodil tu-prepovedane in državi nevarne i di župniku Cirilu Podržajn v Pint vari. Čudno se nam zdi, da išče-Jčanu. Tudi njega so izvabili iz hi-jo fašisti pri svojih nasprotnikih še in so ga slučajno došli orožniki j vedno orožje, puške, bombe in ta ! rešili hujšega, ke stvari, kakor da se te igrače na j eesto pobirajo in da ima vsakdo Tajni agentje. veselje, take sadeže prijemati \ | Xa Primorskem je zadnje čase roko kakor oni. Posebno se je zde-j vse polno tajnih agentov na de- lo fašistom nevarna Idrija, zakoj napravili so pred kratkim nanjo pravcati lov. Alarmirano je bilo vse. Policija, vojaki orožniki, miličniki, kakor da iščejo izgubljeno pamet, ki pn mora biti manjša kot šivanka, da je niso dobili. Vs« ta armada je namreč napravila v Idriji v enem samem dnevu nad petsto preiskav. To se pravi toli- JOSIP J KRAS: Božič leta 1915. Uz spominov na srbski umik 191J. letu.) Divje albanske planine so tyile l>crkrite z ledom in .snegom. Xa tisoče beguncev je popadalo in zmrznilo, preko njih so se pomikali ostanki srbskega naroda, ki je nosil velik križ krvave svetovne vojne na Oolgoto..» V Albaniji, ob Jadranskem mor se stregli po vsem in v nas se je zbudil čut največjega pomilovanja. .. "Odkod, kam, o nesrečniki,*1 ?o izpregovorila naša usta. Tu smo, goli in brez v.^it sredstev, vse nam je požrlo morje. Potapljali .smo se in v zadnjem ju je bila predzadnja postaja, na-; trenutku, ko na.s je zahtevalo to je prišla zadnja: Krf in Vid, j morje v svoje globočine, so prišli lu. V nekatere kraje so jih razposlali cele skupine, da prisluškujejo in izvršujejo nove naredbe v javni varnosti, na podlagi katere bi človek kmalu niti kihniti ne smel. Radi tega ne bo nič čudnega, če bomo doživeli v kratkem času še več hišnih preiskav in kar J sledi še drugi sitnosti povsod i.' kjer se prikaže uho postave. Ven-' UNOIRWOOO * UNDfRWOCO, N. r. v Cobb. član detroitskega bascballskega kluba "Tigers" in Tfis Speaker, znani elevelandski športnik, sta tri tedne lovila divjačino jk) wyominskih divjinah. Kot nam kaže slika, sta imela lep uspeh. Cobb je drugi na sliki. Speaker pa četrti. Ostala dva sta domačina, ki sta spremljala športnika na lovu. -1. REM IZ O V B ožje zvonenje ko, da so prebrskali celo Idrijo in dar pa moramo reči. da so naši je moralo biti prav malo ljudi, o ljudje pazljivi. Zlepa ne boste sli-ziroma sob. da jih niso preiskali, šali neprevidne besede z njih ust.j Živel je v gozdu starec. V jrozd pa je šel. da bi bil dopadljlv liopu in da bi molil k Bogu. — Mnogo let je živel tako .starec v srozdu, vedno je molil. In čim več Čakal je starec in čakal, pa jt-vstal: 4'Ali si že obedoval, človek dobri.'" je vprašal, ko se je naveličal čakati. .je molil, tem bolj jasno mu je po-i "Kakšen obed iHvi. saj še niso Uspeh te generalne preiskave je bil velikanski. Dobili in odnesli so nekaj "Goriških Straž" in drugih listov, nekaj slovenskih šol- Zato agenti ne bodo imeli preveč dela. če ši ga sami ne naredijo. Še 200,000 lir podpore za Pulo. Pred kratkim smo poročali, da škili knjig in takih smešnih "dr- jo dala rimska vlada Puli poclpo-J žavi nevarnih" publikacij, ki jih dobite v slediji slovenski družini pod Italijo. Če so s temi uspehi zadovoljni, ne vemo. Na vsak način pa si lahko čestitajo. Poakušen roparski napad. 31-letni delavec Viktor Vodopi-vee iz Svetega pri Komnu je srečal domov grede, dva človeka, ki sta ga hotela ustaviti. Vodopivec je j»ogual svoj bicikelj. ona dva re .">00.000 lir, da spravi v ravnotežje svoj proračun. Sedaj je ob-: činski komisar izprosil od vlade še 200,000 lir. Vlada pa je dostavila. da ne bo dala nič več. Finančno stanje Pule je tako mizer-i no. da bi bilo treba še nove pa velike svote. da bi se izmotalo me-' sto iz svojega težkega položaja. Bližajo se Puli le črni dnevi. V Šempetru na Krasu človeka pa sta začela streljati za je bilo takoj po znanem atentata njim. Vodoivec je šel takoj k o-rožnikom, katerim je povedal tudi imena napadalcev. aretiranih 40 sumljivih oseb. Od teh so pridržali štiri: 47-letnega Josipa Vil h ar j a in 54-letnega Lovrenca Kristana, oba iz Šempetra, Proti slovenščini Emila Zlobca iz Rojana in Rafae- so postali zadnje čase bolj in bolj ; )a Volka z Gradišča. Oblast je do-nestrpni. Danes so začeli prepove-j bila anonimna pisma, ki označajo dovati že slovensko petje po go- ^ atentat kot prepresalijo proti dru-stilnah in fantom na vasi. Tako v i gorodnim miličnikom. Orožniki so Št. Petru pri Gorici in po r»ekatc-| preiskali tudi stanovanje brata o-rih drugih vaseh goriške okolice, i nega Vilharja, ki je padel v Prc- stranku po napadu na postajni u-rad. in so našli baje v stanovanju in pod streho precej eksplozivnih snovi. SIBIRSKA KRIZANTEMA V St. Petru pri Ooriei so prepovedali eelo slovensko cerkveno petje. "Edinost** je smela poročati samo, da je nastalo glede petja neko nesporazumljenje. Zadnje ease so se celo dogodili slučaji, da so prišli orožniki k slovenskim materam in so jim dejali, da ne smejo z lastnimi otroci govoriti! _ slovensko, ampak italijansko. Tu- Kiku negami, hrabra in patri-di so znani slučaji, d« so nahru- »ti™ (.Visha, ki so jo slavili š«-lili slovenske pivce v gostilni, po- progu, delam z molitvijo, da se kar potim." "To je že res, da se potiš," se nasmehne romar, "toda gotovo ne veš za uro božjega zvonenja. ko zvonijo k maši in je čas za kosilu. Tam pa dela na polju pobožni kmet, ki to ve." Po teh besedah je šel. Š«'l je, ta bogve kdo je bil, popotnik romar menda, starec je o-stal sam in si je reč vzel k srcu: "Kako vendar to.' Toliko let že živi v gozdu, v gozd je šel, da bi se dopadel Bogu, molil je, misli!, da že v.-e ve o Bogu, da je celo postal svetnik, pa v resnici niti toga ne ve, kedaj zvonijo k maši." pri Bogu zvonili!" je odgovoril kmet in potegnil novo brazdo. Zopet sede staive na mejo nji ve. Pozabil je že na lakoto in ne moli več. sedi. čaka, posluša, kdaj neki bodo zvonili pri Bogu. Orač je končal, izpregel konja, .se odkril in prekrižal. "Zakaj pa si se prekrižal, človek dobri?" "Zdaj so pričeli zvoniti k mail. to je božje zvonenje, čas je za obed." je rekel orač, privlekel ko.-, kruha in se je vsedel h kosilu. Starec pa posluša in nič ne sliši. posluša a ne čuje zvonenje Dolgo je stal in ni nič slišal. Zdaj ie razumel, da zna več pri Begu ta orač, preprosti kmetic, nego on. In je c d šel starec nazaj v gozd. Pričel je zopet moliti in je bil tudi uslišan: prišel je med svetnike. otok smrti, kjer je bil konec trpljenja. V neznatnem pirstanišču, v .Sv. Jovanu M<*duarLskem smo dočakali Božič 1JI1">. Daleč preko gora in dolin, daleč v zaledju, v vrtincu življenja .so oznanjevali zvonovi Kristusovo rojstvo. Tam so slavili gospodje božični večer v toplih so- čolni in nas rešili. Toda ne vseh. •z t rust o jih manjka... Dobrovoljci smo iz Amerike. Vkrcalo se nu.s je štiristo Jujro-slovenov, tla pridemo na pomoč iznemogli Srbiji, Že več kot dva meseca smo na potu, umikali .-mo se in skrivali pred podmorniki, ki so stregli po našem življenju. lis bab. Bogato obložene mize so jim j končno smo dospeli po mukapo!-nudile življenja in veselja, in vino, oj sladko vino, jim je vžigalo kri iu meso. . . Na frontah so umirali ljudje, razcapani, zavrženi. Samo božično pesem so jim pošiljali voditelji narodov, pesem o KrL-io-veiu rojstvu, ki naj jim je vlivala pogum v srce in dušo in meso... V neznatnem pristanišču, v Sv. nem potovanju v to pristanišče, s •samo osemsto metrov nas je ločilo od svojih trpečih bratov; vzhi-čeni smo pričakovali, da se ž njimi zagrlimo. da poljubimo prag svoje rodne grude. In zdaj je končano. Čez tristo velikih jugodo-venskih src počiva v hladnem morskem grobu. Ni jim bilo sojeno. da vas objame jo in da store iv rak nn ŽENA V JAVNEM ŽIVLJENJU NA ŠPANSKEM Po vseh naprednih državah pridobiva zadnja leta tudi ženska svoje pravice. Uspešno si prizadeva. da postane njen položaj v družbi enakopraven z možem in da doseže pravice, ki jih sme zahtevati. Skratka: emancipira se. P a ne samo v naprednih drža- zavladal mir svetega večera. Tisoči beguncev so polegli na mrzla j skupno z vami zadnji tla pod streho neizmernega neba. Golgoito..." Blaga smrt je prehajala neslišno j Tak je bil naš božič leta 1915. od enega do drugega in delila oci-!-- rešen je... Kl^ KraTmo^a.4 naToWj^brda j SPOMINI NAPOLEONOVEGA je stala koča iz kamna zidana. V | njej je gospodaril čika Pera, naš! mehandžija. Pri njem smo se se-1 stali na sveti večer, llnata tla so bila pokrita 'z begunci, ki so se stiskali tesno drug k drugemu, da m- K0M0RN1KA Uspešen lov na volkove. V predorskem okraju v Bosni se je po naredbi srezkega poglavarstva vršil velik lov na volkove Kak "»rozovit teror izvajajo Italijani nad Istro že od svojega prihoda il< danes, to ni več tajnost. Izgnali so vso inteligenco, tudi u-čitelje. le duhovniki so jim še trn v peti. Toda tudi te preganjajo in jim grenijo njih pastirsko delovanje ua vse načine. Naj navedemo samo dva slučaja, ki jasno pričata, kako nič se fašisti ne obotavljajo v izrabi uajgrših sredstev. V Kršani ob Cepičkem jezeru je za župnika upravitelja neki Ro- poslali >o jo na bojišče. Kmalu na t to se je pojavila v mestu, v katerem ,>e je nahajal glavni stan rdeče arm i je, kitajska kurtizana, ki se je odlikovala po izredni krasoti in graeijoznosti. Kurtizana .si je znala pridobiti zauj>anje rdečih oficirjev. Bila je naša (,k in cna lje in poišče človeka, ki sliši božje | volkulja. Volk je tehtal 4(i, volkulja po 33 kilogramov. V Dalmaciji obsojen zaradi goljufije v Ameriki. Splitska porota je obsodila Ivana Dudana iz Kaštel Lukšeiča na. 11 mesecev ječe, ker je v Ameriki ogoljufal Mijo Brajkoviča za njegove prihranke v ziusku 3000 dolarjev. Nasilna tatinska družba. Te dni je oborožena tatinska družba vlomila pri trgovcu Šifrai-ju v Laporju pri Slov. Bistrici, naložila pl*'ii voz in j;a odpeljala proti MajSporpru. Sifrer se je med tatvino prebudil, hotel pre- ... gnati tatove z streli, ti pa so mu slo .Poizkusila je š" marsikaj, to- . ,. , - - ' . .... , .. s streh odgovarjali ga tako pri- da v>e ji je iziHKiletelo. Končno jt- i ..... , . , , . . . j , .... : silili, da ie zasledovanje opustil. postala, da mogla eksistirati. - .. • i , • - • • v Sifrer ima precejšnjo škodo, zopet geislia v neki eajarni v Na- 1 gasaki-ju. Iz obupa se je udala o . piju... Šele sedaj, po njeni smrti i Strašen samomor mlade deklice. se je zopet spomnili, toda —( V Vršcu je bil izvršen gorzen prepozno. i samomor. K<> .je j Pančeva prispel zvonenje. Starec je prišel iz gozda. G repo polju in vidi. da kmet or je njivo. "Bog pomagaj!" pravi starec in stopi k oraču. "I.e hodi z Bogom, človek dobri!" mu odzdravi orač, sam pa pridno orje dalje. Starec je že hotel naprej: kaj bi naj zvedel pri tem, saj je preprost kmetič. Toda vseeno .sede oi mejo iu prične premišljati. Sedi starec ob meji in moli. kmet pa orje. Dolgo je tako sedel starec, žvečil je samo koreninice pa je pričel že zop«-t misli-i na koreninice, ko je knu-t Še vedno oral. Znani francoski zgodovinar profesor Micheau je objavil ne-ogrejejo. Na tisoče uši je bilo na i davno spomine najzvestejšega Na-teli telesih in naslajale so se na poslednji kaplji krvi. . . Posedli smo okrog mize no polomljene klopi. Sredi mize je brlela luč in je metala svojo medlo stanovili svetlobo na naše mršave. z dolgo dlako obraščene obraze. Iz pločevinaste posode smo vlivali va.~" rakijo: pol špirita., pol vode. Z rokami smo si podpirali utrujene glave in topo zrli pred scuc. A kje so bile misli obupane* v na ta sveti večer, kdo ve kje? Oj Drago. Tone, Joež m vsi mo- poleonovega zasebnega življenja, ji prijatelji trpini, kako je bile.'; Zanimivo je, da mameluk Ali ni Prišla je polnoč. Pozabili smo bil Turek, marveč Francoz. Napoleon je imel navado nazivati vse osebni vlak iz v Vršeč, je na Angleški princ ima brke.; stopnjieah drugega vlaka stala lepa madla gospodična. Pred no je mogel kdo to prperečiti. se je deklica vrgla pod lokomotivo, ki je neznanko grozno ra zmeša rila. Pozneje se je ugotovilo, da je ponesrečenima 22 let stara Desanka Ilič, hči bogatega posestnika iz Alibu-n ara. Vzrok samomora ni znan. vis. mlad duhovnik, ki fašistom ni i končane, se ji je posrečilo pobeg- po volji. Neko noč ga je poklical neznan človek, na i gre pre videt bolnika. Duhovnik je vedel, da se v hiši. kamor ga je klical neznanec, nahaja bolnik, zato se ni obotavljal in je sledil vabilu. Vendar pa mu je govorila slutnja pred nečem hudim tako močno, da je vzel mater in sestro s seboj. Ko no prišli v temen gozd, jim je pri-vozit nasproti avto z ugaslimi lučmi. iz katerega so planili oboroženi fašisti in planili po njem. Hoteli so ga pobiti. Vnel se je boj. Ušli in satira sta pU&ili rmes. niti in vrnila se je na pustolovski način na Japonsko. Tekom njenega udejstvovanja kot špijonka, se ji je med drugim -posrečilo, da je obvarovala nekoč cel japonski polk pred sigurnim uničenjem. Doma so sprejeli deklico z velikimi častmi. Novine so jo primerjali z devico Orleansko, vlada ji je izročila pompozrfo zahvalno adreso in eno najvišjih odlikovanj. Vojaki so jo kristiii za ** Sibirsko kri-santemo". Toda kmalu je bila pozabljena. Uboga Kku je bila pri-morana poiskati si kak poklic. Ustanovila je pralnico. Toda nI » wmi jinw. it y. To je zadnja slika angleškega princa. Kot vidite, si je pustil rasti brke. POPRAVEK. Mrs. Frances Laurich nam javlja iz Chicage. da se je v njen dopis v 288. štev. Glas Naroda vrinila neljuba pomota Veselica se bo vršila dne 22. januarja, ne pa 28. januarja, kot je bilo napačno poročano. Člani in prijatelji društva naj blagovolijo to vpoštevati VSE NAROČNIKE, katerim smo poslali opomine, o-pozarjamo, da bomo priznorani ▼staviti nadaljno pošiljanje lista, ako v kratkem ne obnove 'OTEiagojvu Upravništvo. na Kristusa, na njegovo rojstvo in trpljenje. Kajti kaj je bilo trpljenje enega človeka proti tr-j-ijtnju tisoče v ljudi pri umiku o-t,y. v. Zunaj se je. rarj>.si^ megla, t->f»k;;zaIo se je zvezdnat nego bo-^a dne. Šc .mo videli jutianjo zvozdo, k~> . al o stopili iz koče. Pred tidi-kimi leti je pokazala ljudem pet v hlev, kjer se je roti d ortitšenik. A kj« naš od rešen .V?.. i-fn"asi je prehajal«! noč v dan i.rdejio mrzla bližja j'* divjal". po pristanišču in sticsala na- ,;.u"*nogIa telesa Ob sini hodili gor in dol in čak- > na lnd-! vso korespondenco prepisovati. ;n — odrešenico. To smo delali i ker Napoleon ni moge citati svo- aso etia^sH.- Pristala je tu pa tam po k ija iadjd in ponoči ,ic od plula tihe -n hinavsko kot t > . brez nas, sprejcia je le do sto ljudi s pro tek.:./. na morju sni) zagledali litn. nato dimnik in .-o w"ne celo iadjo. ki se je čim di»je bolj bli-'nl i fl ali. S kakšnjitn verc-ljetn v miio pozdravljali ladjo, vse oje ii)>e .smo gradili »* njo. Saj on* s t nas mogoče usmi'i in pri-pe'.ie r.:t kraj, kjer br konec naše-t: j ljenja, kjer po/..i j.a*o na umik. na Albanijo, na vs.* m vse. še osem sto metrov pr.blizn^ in jjrlstala l>o. Počasi in oprezno se i- p >i ikala; zdelo se jo .sluti... . aenkrat zaslišimo močar.. za mo'ikei pok, ki je prihaj il ** smeri kI ludje. Udarila je na mino. Zadiji del ladje se je začel dvigati, sprednji pot a pij ri. Le še nekoliko trenutkov in smrtno zadeta ladja je izginila v ledenih valovih. V nekoliko minutah je bilo vse končano. Končano je bilo tudi upanje stotin Ijud!, ki so na obrežju čakali, da pozdravijo ladjo, -navale nanjo in prl-dlijo, da jih odpelje na kraj rešitve. Od obale je odplulo pet, še^t čolnov, vsi, kar jih je bilo v pristanu. proti kraju nesreče. Kmalu so se vračali napol jen i z brodolome i. Sami smo ugledali kot največji mtnčeniki, toda liri pogledu na preplašene obraze teh nesrečnikov, ki so trepetali od mraza in prestanega strahu, smo vali. celo v Španiji, kjer vlada absolutističen režim in kjer je sedaj malo pravice doma. stopa žena v ospredje v javnem življenju. Leta avgusta meseca, dosejrla nepričakovano sijajno zmago — zmago, ki je pri nas še dolgo ne bo dočakala. Dodeljena ji je bila namreč volilna pravica, in sicer tako. tla imajo aktivno in pasivno volilno pravico vse vdove in pa neomožene. ki so dosegle 25. leto. Res je bilo veselje kratko. Zakaj prišel je diktator Primo d<-Rivera in odpravil parlament ter uvedel diktaturo. Vendar je uvedel nekaj avtonomnje s tem. da je osnoval nekake "samoupravne skupščine". In v teh skupščinah ali svetih j«* tudi mnogo ženskih zastopnikov, ki jih imenuje governor province, in sieer preti vsem take. ki seveda odobravajo dikta-turno obliko vladanja in zavzemajo višje socijal no stališče. Se bolj razveseljivo je pa pri tem dejstvo, da so bile imenovane mnoge odlične katoliške gospe, posebno voditeljice katoliških združenj — tako gospa Mercedes Qnintanilla. ki je predsednica Narodno zveez katoliških delavcev \ Madridu. V občinski svet v Madridu na ur. je bilo imenovanih šest ženskih delegatinj. Oil teh jih je pet katoliškega prepričanja, le ena je samo neutralna. Zelo energično se zavzemajo za katoliške šole glavnega mesta. Slično vidimo tudi v drugih mestih, — v Barceloni, v San S bastianu, v Bilbao, kjer zavzemajo taka odlična mesta katoliške žene. Na deželi pa opazujemo, da prodira ženska le bolj počasi v javno življenje, ker tam je mišljenje pač še močno konservativno. Kljub temu se je v nekaterih kmetskih občinah zgodilo, da nimajo župana, marveč — županjo. Ako opazujemo žensko gibanje v Španiji, lahko rečemo: Ženska je sposobna sodelovati v javnem življenju in njena dolžnost je to. Prav posebno pa je še dolžnost katoliške žene. da — kakor te Španjolke. — stopi v javno življenje in tu uveljavlja in udej-stvuje svoje katoliško prepričanje. tako da je bil tudi v pregnanstvu dobro preskrbljen z denarjem. — Hotel je pobegniti v Ameriko, zato je zasil v obleko 10 velikih bri-ljantov v vrednosti 100.000 zlatih frankov. Teh sto tisoč frankov je onu se je posrečilo pred odhodom zapustil svojim zvestim služabni-na Sv. Heleno skriti vse dragu!- kom. ki so mu sledili v pregnan-je in tudi večji znesek v gotovini, stvo. - ... poleonovega komornika. mameJu-ka Alija. Spomine so hranili Ali-jevi sinovi in vnuki, ki so podedovali po komorniku toliko, da so u-v Parizu in Bordeauxu solidne trgovine. Ker jim denarja ni primanjkovalo, so odklanjali vsako ponudbo glede očetovih spominov. Naposled je profesor Micheau dobil in objavil te zgodovinske dokumente, iz katerih so razvidne vse podrobnosti Na- svoje osebne stražarje mameluke. S tem je hotel posnemati turške sultane. Ali se je pisal v resnici Louis Etien Saint Denis in se je udeležil vseh Napoleonovih vojn. Na otoku Sv. Helene ga je Napoleon imenoval svojim osebnim tajnikom in tako je bil Ali informiran o vseh intimnostih Napoleonovega življenja. Ai opisuje v svojih spominih Napoleonovo življenje v izgnanstvu na Sv. Heleni. Cesarja je izgnanstvo tako potrlo. da često vso noč ni mogel zaspati. Ali je moral utro in dam* je bilo že! jih diktatov. ki so jih pisali tajniki. Bil je zelo nervozen in zalo je diktiral tako hitro, da so ga tajniki komaj dohajali. Na pol o- I ZA VESELE PRAZNIKE NOVE ROLE Mila. mila lunica ......... Kje Je tista muha ......... Slovenski ples ............ Bodimo veseli ............ $1.00 $i.oo . .70 . 70 in P L O Š. Č E Lisjakov kvartet, cena ...........75 Nedolžnost valček. Slovenski ple*. Po-vratek v domovino rn Za gospe valček. IMAMO TUDI NOTE ZA PIANO IN HARMONIKO Slovenski Narodni Dom. 6411 St. Ctair Avenue, u^.v.o.v ... j ^ _ T * * 1 Slovenski .Naroani uom, ai. vmr mvcnuc. ^ , da nekaj j ^ Victor Lisjak, CLEVELAND, ohio KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNKOVE PRATKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v lista. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. ___ GLAS XARODA, 13. DEC. 1926 DRUŽINA LOSOV. KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. F. 'J (Nadaljevanje.) V Brooklvnu, nedaleč od velikanskega mosta, ki veže I-ong I%land z New Yorkoiu. je imel Krie Losov lepo, z vsem modernim kom fort o m opremljeno vilo. V tej vili je stanoval že pet let s svojo družino. Po smrti svoje žene je najel hišno gospodinjo. Pisala se je Mrs. Steinberg, ki je bila že dolgo vrsto let vdova. Z avtomobilom se je vozil Frie Losov vsaki dan v mesto, kjer je stalo njegovo trgovsko poslopje. Itilo je nekaj časa po ravno opisanih dogodkih. Na balkonu prvega nadstropja vile Losov je stala mlada dama, stara kakih dva in dvajset let ter se ozirala motreče navzgor k nebu. Njena postava je bila srednja in njene oči so bile lepe. jasne in temnoinodre. Njene obrazne pote/.e niso bile dovolj pravilne, da bi bile brezpogojno lepe, a mladostno sveži obraz je bil poln brhkosti. — Lahko mi veruješ. Fred, danes ne dobimo nikake nevihte. — je rekla mlada dama. obrnjena proti sobi. Le pojdi ter se ozri v nebo Ge stoje oblaki tako določno omejeni nad morjem, je vreme »talno. Vitek, možati deček, star kakih petnajst let. se je prikazal pri vratih balkona. Takoj je je lahko vsakdo spoznal, da ima pred seboj brata in sestro. Tudi Fred Losov je bil plavolas in modrook, a njegove poteze so bile že sedaj bolj določne in močnejše. Tudi njegove oči so zrle veselo v svet. Tudi Fred se j«' ozrl navzgor proti nebu. — Prav imaš, Elinor, danes ne bo nevihte. — Potem se bom takoj odpeljala k očetu, je že skrajni čas. Ali greš z menoj.' Prositi'ga hočeva, da zaključi danes preje kot ponavadi. — Ne, jaz ostanem doma. Moram še dovršiti latinsko nalogo. Oče bi bil jezen, če bi jo pustil. Ivo se boš vrnila z očetom, bom jaz že gotov. In nato bomo praznovali, kaj ne, Elinor? Mlada dama je prikimala in oba sta stopila skupaj nazaj v sobo. Tam sta se še nekaj časa šalila in njiju veseli smeh je donel po celi hiši. Mrs. Sternberg je smehljaje stopila v sobo. — Dobro, da ste prišla, Mrs. Steinberg. Hotela sem vas prositi, da skrbite za to. da bo danes miza posebno slovesno pregrnjena. — Se bo zgodilo. Miss Elinor. Sem že sama mislila na to. — je odvrnila ženska smehljaje. Elinor je poklicala avtomobil, ki je že stal pred vratmi. — Torej jaz se peljem k očetu, Fred. — Dobro, Elinor. — Z Rogom, dečko moj. — Z Rogom. Par minut pozneje se je odpeljal avtomobil z Elinor. Trajalo je malo več kot četrt ure. ko so je ustavil avtomobil pred visokim tvorniškim poslopjem. Z velikanskimi črkami je stalo na pročelju: (J. Werner & Go. Par manjših poslopij je nosilo isti napis. Elinor je skočila iz voza ter se odpeljala po vspenjtiči navzgor. Eno minuto pozneje je stala v privatni uradni sobi svojega očeta. Frie Losov je sedel za pisalno mizo. P»il je postaven, velik mož. POVELJNIK SALVATION ARMY NA JAPONSKEM Preti kratkim je dospel v Tokio-na Japonsko general \Y. Rram-weli Root h. mednarodni poveljnik Salvation Army. Japonci so ga navdušeno pozdravili. razpravljala s svojim možem o vseh važnih stvareh. Izza njene smrti je sedela na njenem mestu vsaki dan Elinor, da bi oče ne občutil tako močno povzročene vrzeli —- Tako, če. jaz sem pripravljena, — je rekla Elinor ter se pozorno ozrla vanj. Vzel je z mize pismo ter ga izročil svoji hčerki z blestcčimi očim. — Pismo iz domovine, — je rekel. Veselo presnečena se je ozrla vanj. — In ravno k tvojemu rojstnemu dnevu. — Ali je od tvojega brata? Frie Losov je zmajal z glavo. — Ne, ne od njega, temveč od strica Herbert a. Elinor je globoko vzdihnila. — Torej so dobre novice. Tvoje oči mi pravijo to. — Gitaj, — jo prosil. (Dalje prihodnjič.) J. TALES: Zlato v studencih. Visoko v gori, kamor komaj še zasežeta .smreka in jelka, .so pri-tolkli iz nizkih, črnih jam s trudnimi koraki zaprsteneli možje in fantje; globoko pod zemljo so rili za železno rudo v.so dolgo noč. od večera do jutra. Dan je še .spal za goro, in z zibajočimi koraki. Ta ko .se opoteka voz. ki mu je trda cesta oglodala osi in zvežila kolesa — so .si svetili .s plapolečimi leščer-bami skozi jutranji adventni mraz do .smolasto zakajenih bajt, kjer je vabil k počitku pretegnjene u-de pograd, s katerega so komaj vstali tovariši, ki so jih zamenili star tri in petdeset let ter je nosil elegantno, a poletno udobno oble-j v ddlK XLs0 legli' 1>aMHlli s0 ko. Njegov gladko obriti obraz /. majhnimi, pristriženimi brcieamiI kro" °fr»J,St'a: (fvl1' *»»,r«J<*" • - , r, x . , r>- , ■ - i . , J ogenj, pristavili krope, da .si .skuje spominjal na Herbert Losova. Življenje zarisalo svoje poteze vf. • . .. .. ....... .. .... , , i T„. ('»«.10 zajtrk — njim. ki so noe pre- to smipatieno liee m njegove on so žarele, ko ie zagledal Elmor. n -i- i i - i -i « n I bili v delu. ]e bil za večerjo. 7 m°J Iula» l«-'l»aj»8 Ali hočeš j Zgancev, večno njili hrano, ni iz- delati z menoj? Elinor je stopila poleg njejra. —- Ge mora biti. oče, potem da. Ge pa ne more biti. bi te rada odvedla. Ali ne moreš danes nekoliko preje zaključiti? — je rekla ter ga ljubeznjivo pogladila po laseh, — Zakaj. Elinor? — je vprašal smehljaje. — Kakšen datum imamo danes? — je vprašala poredno. — Drugega julija. — Dobro in v koliko je to pomemben dan za Frie Losova? Nasmehnil se je. — Se ne morem spomniti. — je odvrnil. Einor se je zasmejala. — Le nikar slepariti. oče! Ti si preveč dober trgovec, da bi si ne zapomnil tega dne v svojem spominu. Danes pred tri in petdesetimi leti je zagledal Frie Losov luč sveta, tam, na oni strani morja. Le priznaj pošteno: — Ti si se le hotel izogniti praznovanju rojstnega dne. To ti pa prav nič ne pomaga. Fred in jaz sva že vse pripravila 7. Mrs. Steinberg. Danes zjutraj si nam ušel, a nikdo ne more u ji t i svoji usodi. Odvesti te hočem domov. Tudi Frecl bi bil pri-šM, a mora še napraviti svojo latinsko nalogo. Ljubeznivo je ?rl Frie Losov na živahni obraz svoje hčerke. — Ivako zelo si podobna danes svoji materi. — Elinor. — je rekel mehko. Objela ga je ter prisrčno poljubila. — Ničesar ljubšega in lepšega mi ne moreš reči, — je odvrnila £ i njeno. Prikimal je. —• Da. to je kot najvišje odlikovanje, kaj ne. drago dete? — Da. oče. In če ti morem sedaj vsaj nekoliko nadomestiti mater. sem na to zelo. zelo ponosna. — Ti veš. da to lahko storiš. Elinor. Tako kot je stala tvoja mati vsaki čas na moji strani kot pogumna tovarišiea, tako stojiš ;i sedaj poleg mene, podoba svoje matere. Tebi se moram v prvi vrsti zahvaliti, «*■» sera mogel preboleti izgubo matere. Jaz potrebujem človeka. % katerim se lahko dogovorim glede vsake stvari, kajti drugače se mi zdi, kot da ne pridem nikamor naprej. In čeprav si še mlada, si postala moj tnali tovariš, ki je tako tesno zraščen z mo,-Jtt delom kot je bila nekoč tvoja mati. Elinor se je vzravnala. — Oče. saj vendar ni danes moj rojstni dan. da si me tako bogato obdaril. — je rekla ginjeno. Privil jo je tesno k st ji. — To ti moram enkrat povedati, dete moje. — in sicer ravno danes. Danes sem v pravem svečanem razpoloženju in delo mi ne ure pravzaprav od rok. Lahko ti ji v sled tega odvesti me proč. Sedaj pa sedi na svoje običajno mesto. — na mesto matere. Hočem nekaj govoriti s teboj. Elinor je hitro odložila klobuk in rokavice ter sedla za drugo pisalno mizo. ki je stala nasproti mize Losova. To mesto je zavzemal* žen* Frie Losova leta in leta. ko je delala skupaj s svojim možem. Vsaki dan. pred no njeno smrtjo, je sedela tukaj par ur ter med oženjenih nihče zabelil; še izmed fantov redkokdo. Z odlija-čem so .si odmočili zasušena grla. And rejec, kolar, ki je delal pri "Aaa." je Ziistrmeli nekateri. Vmes je vsekal dvomljivec: — "Kmalu bo božič. Nalovimo m zla-o. zaspali pa ne. marsikakem mojstru na tujem, jc . Tako jp vsak utonil v KVoje mLsl5 povzel besedo: "Kakor črvi škr- da ni nih-e kako ,s0 v doli. k zornim ma- tajo v stari vereji za trpko bra- t ni zvonovi vabUi no. kopljemo v goro za boren v.saK- j - nJ danji kruh. mi ljudje." j o, zlato, zlato! "Da bi znal kolariti kakor ti. j PreJen .se je v .spanjii zgubil, ne grem nikdar več ziv v jamo., ;e skIeIlil da ne ]>c oddal Se mrtvega me bodo prezgodaj j jamske >strai, nd >sVeti ve5er> MV zanesli, naj me kadarkoli, mu je j dan j(l zac]ela vrMa „jega; nQ bo oddal, čeprav ga je žena pro- j sila, naj pride božiče vat k njej in 0 ponesel Anszelm, ]>ostaran fant. ki je v.se nedelje in f>raznike presedel v gostilnah, in si ukazoval j otrokom streči s pečenko in vinom. Kadar # * pa mu je pošel denar, je ostajal j Božic. VabU ]y jame y /akiu. v gori in .si kuhal tudi za prazni- j jenp domove j; k; R0 }jvm zju. ke nezabeljene žgance. ■ j ob -tirih z dela nLso poC.akd. "Da sem sam kakor ti. bi še začel nikoli ne bil. Ali. ua nam ni umrl oče! Počakaj, da do raste jo mali, in da si nakupim orodja. Ah!" "Preudari. An d rejec. preden zavržeš rovnieo. Družina l>o tndi vama z Nežo rasla," ga je svaril Šimen, mlad mož. Noža je bila dekle, Andrejcu všeč in on njej. Skoraj do zadnjega vsi so sanjali iz trpljenja v bolje čase. Ogla.sil «e je star. že posivel rudar: "Vsak naj stori, kakor misli, da mu bo prav. Jaz ne bom izpre-gel, dokler me bodo nosile noge. ali pa takoj tisti dan, ko zadenem zlato." "Otrok postajaš. V naši gori ni zlata. Kje ? Ge koplješ skozi ujo, na drugo stran do dne. ga ni zlata. Zlato je v Ameriki." "Odkod pa priteče na sveti večer v studence?" "Kdo ga je že kdaj natočil?" "Rila je dekla, ki je varovala nied polnočno mašo doma. Šla je |>o vodo na studenec. Komaj jee dobro pmlstavila škaf. je udarila ura ]>olnoči; Obšla jo je groza, da je komaj še utegnila zadeti škaf — bil je prečudno težak — in steči v hišo. Pri luči se je zasvetilo ya dnu ,či*to zlato." 1 ' drčali v dolino; kakor procesija s prižganimi lučmi. Ti, ki jili je poldne pokliealo iz teme na dan. niso pristavili loncev k ognju: — "Bomo že prestali teh par ur." V.si .so odšli, še Anzelm. ki ni imel svojih ljudi in nič denarjev. Uča-koval je, da bi ga vendarle Simeu naprosil, naj ostane namesto njega. pa ga ni hotel. Ko je odhajal, je godrnjal nekaj o lakomnikih, ki hočejo še na tak svet praznik služiti denarje. V.si, v.si m> odšli, le Simen je o-stal. sam, visoko v gori. kamor komaj še zasežeta smreka in jelka. Sanjaril je iz starčeve pravljice kakor otrok. Vzel je škaf in lo-nec. ki je držal i>olič. in šel meriti vodo k studencu: "Za njo. zi mojo dobro ženko. ga bom nato-či en polič; polič za vsakega otroka, tudi za tistega, ki še rojen ni, in par poličev za tiste, ki še bodo rojeni. Sebi ? Odmeril bom kakor drugim, en sam polič. Deset poii-čev bom menda vendar dvignil. Ne bodo gostovali moji ljubljenci. ne bodo; \>ak bo imel svojo hišo." Tri žeblje je zabil v les določil, kako visoko sme uatočiti. Paslušal je jamsko uro in samega sebe živo .Videty kako bo na šesti udarec dvignil bogastvo, stekel z njim v bajto, kako ga bo skril in nikomur povedal, da ne zraste iz njegove Sreče nevoščljiv us t, naglavni greh. Ob enajstih >o se ngla.-ili v do lini zvonovi; luči in baklje so plavale h cerkvam; zvonovi so prešli v slovesno }>otrkavanje. Vse je pelo, vse mislilo, vse hrepenelo k revčku v hlevcu na slami. Simen pa je sanjal o bogastvu in čakal pri studencu, kdaj udari ura. — Prej je še vedno dvomil: "Samj j Kvsk iLs i I bora, ne bo tako nič ne." Tiste minute pred polnočjo, ko j«-vdihavala samotna tihota .slovesnost iz doline, je verjel, da je na sveti večer prav vse mogoče, verjel. da bo natočil čistega zlata. Rom. — Ena. . . Ves prevzet ji podstavil škaf. Zalesketalo je na dnu, da je začuden vzkliknil: — "O, o. o. zlato, zlato!" Lom — Dve. tri. štiri. pet. Rom — Se.st. Žeblji so se .-»krili. Simen se škafa še pritaknil ni. in ga ni dvignil, kakor je bil .sklenil. Drhteč je šepetal: — "Grunt kupim — Šiinenček naj bo gospod — Kočijo za njo in zase in konje _ lepe — bele." Dom — Deset. "Sedaj!" Ni bil Simen slabič, pa se mu škaf še premaknil ni. Bom — Enajst. "In če se pretrgam!" Zabolelo ga je v križu. Rom — dvanajst, še se je upe-njal. Ni dvignil. Da reši vsaj peščico bogastva, je zajel s peri-ščem. zajel s tako naglico, da mu je pljusknila v obraz — mrzla voda. Zavedel se je. zavedel, kako je hotel ve"-, več, več. Po prestani grozi se je zavlekel v bajto. Slišal je starega m J a rja, ki se je daleč v dolini pravkar prekrižal, da našteje med češčeniini Marijami vse dogodke Jezusovih mladih let, slišal, kakor mi mu govoril prav na uho: "— ne doživi več drugega božiča, zato ga ne. ker ga je z naglavnim grehom oskrunil." — Tiščalo ga je v prsih, kakor bi se bila prevrnila vsa o-gromna gora nanj. Težko je čakal, da ga je zamenjal na straži tovariš. Opoldne ga je pričakal. Simen ni drčal veselo v dolino, kakor včeraj drugi, ne; opotekal se je. da ga je tova-ri š obdolžil pijače. Ko pa je šel po vode in ugledal primrznjen škaf, je vedel, da je Simen poskušal natočiti .svetonoeno zlato, vedel. da ga ni natočil in verjel, da se je Šimen opotekal v smrt. Smilil .se mu je; saj .so ga v.si radi i-jneli. * • Sveti trije kralji so prinesli k Simnovim še enega fantiča. Kako je skrbelo očeta, kdo bo živil droo-ne otročiče in mater. Njo je skrbelo še bolj, kaj je očetu, ki je n-padal in je up ognil hrbet- Nobene rože liL-c pomagale. Na pomlad, ko ves božji svet zadiha v novi ljubezni, je izvabila iz njega, kako je božieeval sam. visoko v gori pri zamrzujočem studencu. Ni mu Gilo žal trpljenja. Žena ga je izpeljala iz blodnih misli, izpeljala ljubeče, kakor znajo .samo žene, ki imajo zlato srce. V gori je iskal zaklad, pa je imel doma večje bogastvo, ki ga prej ni videl. Da .se v.orofamo. vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl mmorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje aH permit 1» Washinjrtona. bodisi za eno leto aH 6 mesecev lo se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem In to naravnost v Washington, D. C. na generalega naaelnl-Skcga komisarja. Glasom odredbe. Id Je stopila T veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskati vsak posllec osebno, bodisi v najbllžnji naselnl-Rki urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo t proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. ICdor želi dobiti sorodnike ali svojce ls starega kraja, naj nam prej plfie za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pr'pu3čenlb v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote Je določna za ameriSke državljane, ki žele dobiti sem -tariff© !n otroke od 1$. do 21. leta In pi n poljedelske delavce. Ameriški džarljanl pa camorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili RtetI v kvoto, potrebno pa je delati prožnjo t Washington. Predno podvaamete kaki korak, plfiit© nam. FRANK SAKSER STATE BANK K CORTLANDT ST, NEW YORK Kip kraljice Marije. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information; Service v New Yorku je izdala j priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. Predno je odpotovala kraljica Marija iz Amerike proti domu. ji je podarila neka ženska družba njen kip, napravljen iz bronce. KRANJSKE KLOBASE želodce, suhe sunke, plečeta, su-ho prasetino s kozo, jezike, re-berea in sploh vse kar spada k mesenim. Cena 40c pri poši-Ijatvah od 10 lb. naprej ; poštni no plačam jaz. Pošiljam proti poštnem povzetju ali denar na. prej. JOHN KRAMER, 5301 St. Clair Ave, Cleveland, O Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI Glas N a r o 3 a L: _____________