Poštnina plačana v gotovini. POLITIČN1-GOSPODARSK1 I KULTURNI TEDNIK. Prihaja vsako nedeljo. — Cena: «Naši Kovin« je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tiidi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok75par. Za večkrat popiist. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v Dolnji-Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ Odgovorni urednik i izdajateo : HflRI LEOPOLD ev. p. diibovnik. I. Leto 24. štev. Dolnja Lendava, 31. oktobra 1926. Cena edne številke 1 Dinar. Vsakši ftič isto S p 6 j V1 6. i pesma, ti moraš iz toga svoj ha- XT XT . . . .. „ sek, svoj honorar meti. javi se Nase Novine so izjavile ze v za jmag pravo na j prj(je> začetki, da državnopravnost nas mora prjjj 50|j§i gas s ^em za ne interesira; — ne interesira _________ nas Kleklnova autonomija, ar držimo samo za potrebno tisto, da se išče blagostan i vse dobro, kaj je potrebno narodi? Odbili smo ločitev naš od Hrvatov i srhov i tiidi spojitev v kranjsko-štajarsko slovenščino i smo izjavili, da smo mi razno telko srbi prekmurski narod, — ti si to pe-' nejo i zvračijo, zato se mi Prek-sem začno, — ti si auetor toga murci politično tudi moremo orientirati. Mi se moremo politično organizirati da tak ležej dosegnemo svoje ciie. V političnom oziri se mi prekmurci nemremi proti Sloveniji orientirati, tiidi k ednoj slovenskoj stranki ne smemo spadali, ne k klerikalcem ne k samostojno demokratskoj, ar tam ne najdemo driigo za sebe kak vekivečno smrt. Mi pa neščemo mreti mi živeti ščemo. Ci pa živeti ščemo, tak kraj od Slovenije v sakom oziri, tiidi na gledoč politike. Prekomurska orientacija. Že davno je minola svetovna vojna, štera vojna je narode i države na nikoj spravila . Po mi- ali hrvati, kak pa štajarci ali kranj- rovni pogodbaj so nove granice ci. Tak bliži brat ednomi, kak Potegnoh i brata so otrgnoli od driigomi narodi našega skupnoga i brata, narode od narodov. Tisti lii-\ez\ka. ^e’ šteri 80 te mirovne pogodbe diktirali i sklepali, so si tak milili, da so stem naveke mir zag-vušali na sveti i da bode zdaj celi človečanski narod zadovolen i njim zahvalen. Ne se je to zgodilo! Te Judje, žteri so mirovne pogodbe Tak mi Prekmurci se orientirajmo k Horvatskoj i podpirajmo to miseo da se Prekmurje naj k Horvatskoj prikapči. Za to našo pesem skoro so nas bujli naši prišleki. A zdaj nas že Kleklinove Novine tudi tak po-kazivlejo kak izdajice. I vse za to, ar smo to povedali. Či pa poglednemo velke, celo državo presegajoče liste — srbske, hrvatske, slovenske — ka vidimo tam ?! Ista pesem se spevle v njih. Isto to se veli v srbskih novinaj da smo eden narod, eden jezik! Isto tak pravijo hrvatske novine, da smo eden narod i se moramo sporazumjeti za edinstvo naše. Sam Korošec že tiidi pušča svojo autonomijo i šče stopiti v vlado s istov pesmov. Tak razno to fiičkajo vsi oni; kak smo mi začnoli! Velki ftiči ravno našo mali pesem spevlejo i že vsi vsakem mesti — od pr-voga do zadnjega. Okoli njih pa celi narod klima 2 kliinom, da je to tak i samo tak dobro za nas. Oveličijo ešče bole te velke ftiče zdaj z našov Pesmov. Ka je pa tou? Pesem je do-bra samo ftiči ne?! Pesem se Prevzeme i ftič se ubije!? A — neT što pesem nastavi — auktor on dobi honorar! O naš mali diktirali, so previditi mogli, da so ne dosegli željnoga mira, ar so se mirovne pogodbe ne na podlagi liibežni sklepale. Prišlo je Društvo narodov, štero resan za naveke vo šče zapreti vojno. Ali društvo narodov tudi samo tak dosegne svoj lepi cil, či je krščanska liibezen vodi i či vsaka država dobi zastopstvo v tom društvi, či ednok mine zagriženi nacionalizam. Tak smo mislili, da smo po vojni mir meli, i kak smo se v tom vkanili, ar se zdaj narodje bole vojskujejo eden proti driigo-mi, kak prle. Mi prekmurci smo po mirovnoj pogodbi k Jugoslaviji spadnoli. Mi zvestni i dobri državlani ščemo biti, podložni smo državnim zakonom, plačamo dačo, svoje sine ta damo za vojake i za to ne prosimo drugo, naj se naše stare navade pošttijejo od oblastov, naj mi ednakopravni bodemo z drugimi prebivalci naše države, naj se naše prošnje posliinejo, naj nam njajo paše šole, z ednov rečjov naj na nas prekmurce ne gledajo nekaki tak, kak či bi mi ne bili liidje, kak či bi ne bili bože stvorjenje. Da se te naše prošnje poslii- - f: Pri vrataj novoga vremena. Eden narod ne stoji samo z tisti, šteri zdaj živejo, vekši tao Žitka narodov tisti spravlajo,'šteri že ne živejo: naroda mrtvecke. , Šteri narod nema mrtvecov tisti tih* nT praraino£r‘1 tisti včinimo mi prekmurci, samo tak nema tildi bodočnost. Steri narod lejko obdržimo svoj žitek. Zato pa 116 svoje prebivalce z peldov ' * ‘ svoji mrtvi velikačov, tisti narod ne poštiije svojo preminočnost i zato tildi ne zagviiša svoje bodočnosti. Mohački govor, šteri govor je na 400-e letnice vogrske narodne katastrofe držao Vogrskega or-saga najvišeši reprezentant: upra-vitel Horthy. Te govor je občiito to preminočnost i v zvezo jo prinese z preminočnostjov ednoga driigoga naroda, tistoga naroda, šteroga je vogrski državni upra-vitel etak imenuvo: Jilžni sosed. Teva dva naroda — vogrskega i slavskoga — dugo skupno preminočnost je za sposebno naj-šla oba dva naroda vlada, da na te trdi fundament gorizida zbli-žanje Jugoslavije i Vogrske, miseo priatelske zveze. Obe dve vladi — ar to niš-terni znajo, da je vogrski državni upravitel ešče ne obdržo svoj govor, gda je že te govor tam bio na stoli jugoslavenskoga zviin-skoga ministra. Pred tem govorom so se že diplomacijski razgovori držali i torni se ma zahvaliti, da se je te govor tak lu-beznivo sprejo v Belgradi. Vsebina mohačkoga govora je v celoj Europi priatele najšla. I to se tiidi da razmiti. To j^ bio stopaj, gda je Vogrskoga brsaga več ne gledajmo na slovenske stranke ne na klerikalno, ne na samostojno demokratsko stranko. Mi se nesmemo več na slovenske stranke zaviipati; ar smo se preveč vkanili v nji, klerikalno stranko nam zato ne trbe, ar mi neščemo bili kolonija Slovenije, tiidi ne samostojno demokratska, ar je ta stranka ne za našega kmeta, ne za našega trgovca i obrtnika nego za velke bogataše i ta stranka takši program ma, šteri program bi vničo naše Prekmurje. Mi driigo pot moremo iskati, gde do za nas delali i ne proti nam, proti prek-murskomi narodi. Ta pot ne pela v Slovenijo, ne v klerikalni i tudi ne v samostojno demokratski ta bor. Tam mi prekmurci nemarno iskanja, tam smo mi ne zakonski s novje i hčeri. Mi prekmurci smo mirni ludje raztalamo svoje premoženje z tistimi pri šteri vidimo, da ne mrzijo proti nam, nego gde nam morejo tam nam pomagajo. Mi prek murci se vsi moremo organizirati za Hrvatsko i z pomočjov Radi-čove stranke se moremo boriti za priklučitev Prekmurja k Horvatskoj boriti se za svoje pravice, vsi naprej po to j poti, mi ki smo se za prekmurskoga ludstva pravice vzeli bomo za vas vdelali nadele. Mi smo za to bili v začetki da edno vladno stranko- moremo podpirati. Ta vladna stranka, naj Radičova stranka bode. V- -SS*.'*'- . - .•■-• > s , ■ uradna diplomacija svoj glas dala čiiti. Zastopniki europski velki orsagov so se paščili obiskati vo nani vogrski priatel, angleški; zvtinski minister je pravo svoje-’ mi tajniki: Povejte me, da An- grsko zviinsko ministerstvo svo- glija v to ne privoli. Ka je bilo jimi gratulacijami, ravno tak svo; tisto, v štero je Anglija ne pri-so svojo simpatijo pokazale neu-i volila se ne ve, ali gvušnoje, da tralne države, driigiva dva člana se je tak Beneši ne posrečilo, da (Češka i Rumunija) so tudi ne bi on to priatelstvo vničo. Vo-mogle drugo včiniti, kak da so se grski i Jugoslavski listi, i ravno veselile. tak celoga sveta tisk žele naj se Jugoslavska i vogrska javnost priatelstvo vred postavi i ravno i tisk so se v začetki malo nazaj to je pravo ne davno jugoslavski držale. Ali to se tudi da razmiti.; ZVunski minister: Ninčič. Dosedajšnja priatelska atmosfera je zato ne dala zrok, da bi se vse tak hitro spremenilo, i tajna pogajanja med dvema državama so se že dugo vodile. Na mohački govor je prvi Pogledim zdaj, na kakšem temelji bi se to priatelstvo dalo gorizazidati i kakše uspehe bi mele z toga obe dve državi. Vogrske-Jugoslavske priatelske Na mohački govor Je prvi eni kamen je čateee, uradni odgovor od lugoslavske državnogospodarske j politiJnena. rave. vlade voditel jugoslavske delegacije na Društvo narodov dao v Genfi gda se je od vogrski stvari gučalo je naglašao prija-•telstvo med obe dve državi i pravo je, da se v kratkom vremeni dosta novoga zgodi. Ali zdaj se je nikaj takšega zgodilo, štero bi te priatelske V politiki, v diplomaciji tildi ona mesto čutenje i pri zbližanji vogrsko-jugoslanskoga priatelstva te nemremo tildi vozapreti. Hor-thyjov govor se samo spomene z preminočnosti, ali mi ki poznamo zgodovimo Europe, znamo Z,yuuiiu, DIC1U Ul it, « razmere skoron zakopalo: Beneš ie vogorski ijugoo ovans. i rm češki zvtinski minister je jugo-slavsko vogrsko priatelstvo ne gledo z veseljom i mislo si je rod v preminočnosti stvoro takši temelj, da z tistoga po svetovnoj vojni na oba dva naroda naj lepša na te spomenek, da so- pod vodstvom' Bunyadi Janoša pri Efelgradi skiipno premagali torke i fak so od njih mentuvali celo Europo. To skiipno zmago glasi na celom krščanskem sveti poldnevni glas zvonov. Driiga stran toga vogrsko-ju-goslavskoga priatelstva je verst-vena. Da je za obe dve državi driiga potrebna, to dobro znamo. Vogrski orsag potrebuje morsko pristanišče, da svoje obrtne i ver-stvene pridelke na morje more spraviti i za to je najbole jugo-slavsko pristanišče ugodno ali Jugoslavija pa potrebiije Vogrsko, gde je obrt bole razviti i tudi gospodarstvo. Vogrsko poljedelstvo potrebiije Jugoslavijo da svoje pridelke ležej spravi v Athen, v Saloniki i Jugoslavski pridelki se pa prek Vogrskega orsaga spravijo po najkračoj poti v Beč, v Prago. Da je Vogrska i Jugoslavija resen edna na driigo vezana, nam najbole kaže to, da Italijani vse delajo za to, da naj vogri slobodni zono v Fiumi ze-mejo i ne v Spliti. (Dale.) da stem češka diplomacija zgubi, bodočnost pride. Zaoosta, je ci svojo moč, či se med Vogrskim; se spomenemo z čakovskoga Zn-orsagom i Jugoslavijov priatelska;nyi Mikloš bana i na njegove pogodba zveže. Zato je vničiti; batrivne horvatske vojake, na šteo celo stvar i delo vogrske; vmorjenoga horvatskoga ^ range-diplomacije. Gda je za to nje-: pana, na srbskega Dugovic Titusa govo mišlenje zvedo Sir Austen i gda so vogrski i srbski vojaki Chamberlain, angleški zvtinski skupno zbili torke i da se celi minister, Europe najvekši diplo- krščanski svet vOgrskomi i srb-mat i gda je Beneš proso, naj skomi narodi ma zahvaliti, da v njegovo mišlenje podpira, te poz- njegovi cerkvaj poldne zvonijo Turniški komunist se slabo zagovarja. Retki obsojenec je, šteri bi priznao, ka je za istino kriv. Skoro vsaki to pravi, ka so ga krivično oosodili. Turniški komunist tudi to pravi, ka je on ne-dužen bio. ka je on siromake za- 'govarjao, madjarski oblastniki so !ga krivično obsodili. No,, či bi se ! on samo; tak na tihem šteo po-| tolažiti stem zagovarjanjem bi | njemi pustili to tolažbo. Ali on drzno zavija, laže i na-Ipada. Sodniki so krivi ne on. Proti torni ugotovimo, ka je vogrska oblast pravno (jogilag) puno ! pravice mela njega soditi, ar on !je 1919. leta na Vogrskom vuči-'teo bio, tam razne grehe včinG< 1 proti zakonitoj državnoj oblasti, ’ proti svojoj vučitelskoj službi i 1 proti svojoj službenoj prisegi. Što bi naj sodo njega, či nebi tista oblast, na štere zemli je grešio? Pravno je vsigdar tista sodna oblast pristojna, na šteri zemli (teritoriju) se zločin zgodi. Zato či bi g. Kontler že 1919. leta jugoslavski državlan bio, bi ga tildi vogrska oblast mela pravico soditi, ar je na njenoj zemli grešio. Ali on je 1919. leta, gda je pre-I iskava tekla proti njemi, pa tildi 11920. leta, gda so njemi obsodbo razglasili, vogrski državlan bio, ar je trianonska pogodba te ešče I ne bila podpisana. Zato je od njegove strani samo drzno zavijanje gda to piše: „Odkec zemejo gospodje v Zalaegersegi pravico, da sodijo tujega državlana ?“ Ali po-navlam, da ka či bi on z Rusije ali odkec-štčč prišo na Vogrsko za vučitela, i či ne bi bio vogrski državlan, te bi tildi vogrska oblast puno pravico mela soditi njega. Ravno tak je prazno zavijanje, ka zakaj so ga ne pozvali da bi se zagovarjao. Ar gda j,e preiskava bila proti njemi, je na- Podlistek. Božični večer. iv. pozvala, rekoči, da je preveč dobre re-taše spekla. I zdaj je začnola spitavati od Geroojce, od Mikloša, ali piše nago-sti, ali ma tam v varaši kakšo lepo lu-bico : obrno i že je mesec september kraluvo, je starišom na pamet prišlo, da Mikloš pomali domo pride i ka de te, či Juliška zdrži svojo oblubo. Ali zdaj, vtom vel-kom deli, gdo ma čas za mladožencom nom tiidi lepo gorioblečeniva. Pred njimi na stoli glaži zjvinom, spečenje, po-pače, šunka, ali ešče tenta i pero i pred vsakim eden napisani papet. Pijejo, larmajo i pišejo. Szantoojca Istina Juliška, da t' zato neščeš moža Med tem je pa vremen li naprej zeti, da na Mikloša čakaš? šlo. Mino je driigi fašenek, kak je Mik- Juliška si je včasi mislila, da je njena krstnamati oprošena, naj vse to se bole je Juliška pazila na loš k vojakom odišo. Prišlo je leto zatim je že nova pšenica v vrečaj bila ali i JifliŠka je ešče izda ne moža žela. Is- gyQje recj, .'JiV.i „ S n *-»-11 m/4 rt r? a M O r* 111 rl 1 fTP »-» fttote, da je takši mladoženec tiidi ne prišo, šteri bi se Szantojovim povido. Bogme že je tistomi dvajsti let, ka sem te na krst držala, že ti li lejko no- Eden je pravo: Eh, nigdar ned« trizvežemo glavo, dobra za delo, driigi si je mblo, da vse Koga mi pa priporačate krstna-na svilo, na obleko potroši. ,Hania. Starišie so si tudi tak premišfavali, | Qh mq>ja draga Juli&ka, jeste takši da ešče Čas ma k mož i,tj, to se ne trbej dpst^, šteri sp bogati i tak so .ravno štdrati da bi ona ne dobila ‘moža. t^li | za tebe. da so ‘vidli, kak -se vrerfifen ta pBŠči Meddemi je zden ,n,e ^ ,nrene,:eden so najeli JiiliStino fcrstHOttiater, »»J rad. y^piii',;rej:ii pf ne*? Od.Bienali resan šče počakati Mikloša^ ^ak hi h?,# pd yejke ,gi?dc^ti. - - ati J^klošaj t^k bi h9t4P fflHS i'#1«#'' tbfhi 'dfii šartio ednok niigrifcjd, pa ide hoditi, zdaj ravno krumpi kopajo. je tiidi najlepšo obleko vzela na sebe i Že kaple sneg, kak glasitelj mira, ponuja gostom gde z enoga, gde zdrii- kak drovno perje beli golobov. Pokrije goga. Ednok so zgotovili pogodbo, zdaj zamazano naturo i zdaj v čistočo oble- si navekl zdiihavajo, v roke si segnejb čenačaka Jezus Kristusa prihod na zemlo. i pravijo: na zdaj smo vredi. V maloj vesi se oglasijo pištole, ar j Gde je pa dekla? pita dečko, se bliža tisti den, gda se je človečan- i ^ Ona tudi privoli, pravi Szanto Janps skoga naroda Obkiipitelj narodo. Deća Žerm idi i nota jo zovi. hodijo od hiže do hiže i pozdrzvlajo i| Ali to je ne šlo tak hitro. Julišteo nebeske pesmi spevajo Kristuši. Gde se je nazadnje mati notripelala v hizo, prvo svetijo lužni obleki, ta notridejo, ar se' jo v lepo obleko gorioblekla. Ah njene se tam veselijo i tam se vsrcaj lubezen j QČi so rdpče Ipile od joča, kre njeni kraluje. V dosti mestaj nega svetloče, vitst se je bolezen vidla. tam nega lubezni, tani nega veselja. Pred ni° stopi njem oca, v nje- prPSžantAjovi so ešče ne spat odj-. g°vi °čaj se vidi, da tisto tak more i -šli, ali veželje spevajoča deca ta nedejo kak on zapove. rtbtri znaftvda se tam ne sveti .lubezen Moje* dete! Velko poštenje je dojšlo 'našo lilžiO. Na?te veš!' najbogatejšega dnevi je Juliško njena krstnamati k sebi Gda se je potač vremena pa ednok i veselje. »V h® pri stole sedijo': Szaritč ga-( ;p$rgaf3\sin te je oprosp ?a ^leno. RoXe V V li! JUH [JI IO L ocvnju* / ‘g** | ^ . zdB .v ^vtetešhjerfit .gvahti — .na • njegotl .t^pje *iete, ah gp r$ia zpmeš . ijto}fpe;vyfl#!V4likagizdbst.;.Vesi';najbo-gateši pflrgar Cserei Andraš svojim si Dekiie šamp .staJD i strosi ,v Cg' lom teli, na pod gleda i edne reči ng zoči bio pa bi se lehko zago-varjao potom pa, gda so odločili proti njemi disciplinarno postopanje, je on proti torni apelacijo vložo na prosvetnega ministra. Zdaj pa tii laže, kak so ga vogri bez njegovoga znanja sodili! Minister je njegovo apelacijo zavrno febr. 1920. — Potom je prišla obsodba. Po pravilih disciplinarnoga postopanja se sodna razprava vrši navzočnosti obtoženca či on svoje nenavzočnosti ne vpra-viči. — Tak se g. Kontler nikaj nema pritoževati na vogrsko oblast ino samo svojo skrajno drznost pokaže steni, ka njeno sodbo za „nespamet i oslarijo" imenuje, ar vogrska oblast je popolno pravično i po predpisih postopala. Či je on odskočo pred obsodbov to samo svedoči, ka naprej vido svojo obsodbo, zato je niti ne šteo počakati. Zagotovimo pa g. Kontlera, ka je v obsodbi do zadnje piknje vse tak napisano, kak smo mi objavili, ar v rokaj mamo originalne akte, ne ednoga nego dva izvoda. — Naj toži pri sodniji, te bomo akte predložili. Odkec smo zeli akte, to je slišanji i po vadluvanji svedokov proti vladi. Na Pašičovo prošnjo dognala, ka je on zagriženi ko-' so se vsi radikalni poslanski za to munist bio, ka je hujskao proti ^ze]h da podpirali Uzunović obstoječemi redi, ka je liidsko zemlo šteo deliti, ka je siromaki Radičovo vlado. trgovci bldgo šteo zeti, ka je šo-larom prepovedo molitev, prekri-žanje i katoličanski poklon. Politični glasi. Vlada pripravlja svoj delavni program. Vlada je mela svojo sejo, na šteroj se je gučalo od novoga delavnega programa. Kak prvi pride pred narodno skupštino zakon od centralne uprave, potom pa zakon od neposredni davkov, zakon od nošenja orožja, zakon od nettunski konvencijov, zakon od agrarne reforme v Dalmaciji. Prosvetni minister v kratkom vremeni predloži zakon od univerzov, zakon od srednji i od liidski šol. Vlada je razpravlala od proračuna. Finančni minister je za to, da naj proračun kem menši bo i prosi vse minis-terstva naj svoje proračune reducirajo. Radikalna stranka je solidarna. prisil do njih. Pošta dobro fun- da Pašič kak domo pride vse go- ^ira‘ riobrne i on sam v roke vzeme Gospod Kontler stem šče sle- državne ciigle, ali to se je ne zgo Klerikalna stranka. in človeške družbe, opominjal bo države in vladarije, da je vsaka oblast od Boga (Rim. 13. 1), da jih veže dolžnost, Kristušu iskazo-vati javno češčenje in se mu pokoriti, vzbujal bo misel na pos-ledno sodbo, ko bo nastopil Kristus Klerikalci se preveč silijo v vla- Kralj kot Sodnik vsega sveta. Kri- piti prekmurce, ka napdda pravilnost pravno formalnost obsodbe. Pa je tii to ne glavno pitanje. dilo, nego sam Pašič je svoje in tranzigenfne priatele pomirio, da naj zdajšnjo vlado podpirajo. Pašič je prevido, či bi on zdajšnjo vlado Glavno pitanje je .o Ka^e grehe le preiskava prot, njemi dognila. ] vodjlna viađa z stere bi on v8osto Preiskava je pa po njegovom za- Tak se čiije da Pašič nikaj nema pregovori. Mati njej pravi: no daj odgovor, na moje dete, ne boj tak sramežljiva i tak zbojena, pove, da ga zemeš. Cserei Bandi je zdaj pred deklo stopo, prime jo za roko i pita jo : Juliška, ali ščeš moja žena biti, liibo mo te! Bandi, ne želi to od mehe, nigdar bi ne mogla tvoja verna, liiblena žena kit', je odgovorila dekla. „ Na dekla, ka bo, se zdere njeni 0ca> pove, da ga zerheš, pa punktum. Ne, ne zemem ga, pravi Juliška. Ne : Pita Szantč na čemerni, pa ti ešče proti ^Vojenii oči smeš delati, štb je tebe na to včio ? Juliška vkiiperdelie svoje roke, svo-hoti mirnim očami na pčo gleda: Dragi biia mof.' všigdar sem vam1 podložno dele d‘a’i^daj vam tudi ne pravim proti zato, bl me na to drugi navČiii, nego na n'as’ na reč mojega srca. Prosim vas, oga mao ne llibila i po etomtoga ga 6ia irodfir Geto Mfe- m n ^Vinlti 7" od 'če,T,erov ešče istina, njega lubini, i či mi ednoga filera ne date, či me od hiže preženete pa tildi nemo driigoga žena. Ne! Dobro je. Ti si to ščela! Nikaj ti nedam, nigdar sem te ne pozno, odstrani se od moje hiže ti nezahvalno stvorjenje i na dveri je pokazo njeni oča. Apa, dragi moj apa, ne tak se je molila Juliška. Ali boš me bogala? Nemorem to včiniti. Szđnto edne reči ne pravi, nego na dveri pokaže. Juliška zdaj ešče na mater pogledne, ali tam tildi samo velke čemere vidi i zdaj brezi reči vOide na dveri. Szantoojca za njov beži i pravi njej, naj odpiiščenja prosi od očo i da zemeš Bandija. Juliška ide dale i pravi; Zbogom bojte. Mati za njov šče bežati, ali mož njej •čemerno pravi : 6stani. Ka pa čl kakši kvar napravi sebi, naj napravi, je odgovore mož. (Dale.) do. Pripravleni so, da vse tisto podpišejo ka njim vlada predloži. Pripravleni so na to, da dojpovejo z svojega programa glavne točke, z autonomije. Klerikalci vidijo da se njihove vrste preveč slabijo i zdaj ešče ednok v vlado ščejo skočiti, da bi kaj ešče mentiivali. Tak si mislijo, naj voda nosi slovensko autonomijo, bogše je pri toploj peči sedeti, kak pa v mrazi autonomijo zganjati. Korošec pravi da je klerikalna stranka priznala vidovdanska ustavo da jure i de Meto. Tak pomali jesenski mrzeo veter odnese klerikalno autonomijo. Vogrsko pristanišče. Italija i Jugoslavija se preveč potegujejo za vogrski orsag. Italija ponuja Fiumo, Jugoslavija pa Split Italija dobro zna da či Vogrski orsag Split zabere, tak Fioma več nikšega prometa nede mela i pomali to lepo mesto na nikoj pride. Zastopnik vogrskoga trgovinskoga ministarstva dr. Nicki se v Belgradi mudi da pripravi po-gajenje med Jugoslavijov za slobodno zono v Spliti. Tak vogrski orsag Jugoslavensko ponudbo prevzeme. stus je Bog, Odrešnik in kralj vseh in povsod, zato njegovi veri in zapovedim spoštovanjem in upoštevanje povsod, v družini, občini, šoli, med narodi v državah i t. d. Praznik Kristusa Kralja bo oz nanjal, da mora Cerkev, ki jo je Jezuš Kristuš ustanovil kot popolno družbo, zahtevati po svojem pravu popolno prostost in neodvisnost od svetne oblasti. Obhajajmo vneto in slovesno ta svetek! S skupno posvetilno molitvijo hočemo dati Kristusu Kralju, njegovemu presvetemu Srcu zadoščenje za vso brezdožnost, za vsa preziranja in žalenja posameznikov in družb, hočemo po svojih močeh skrbeti in se truditi, da zavlada Kristus Kralj v srcu vseh, da se spoštuje Kristuš Kralj tudi v javnem življenju. 23 Nedelja porisalaj, ali zadnja v oktobri. Svetek Gospoda našega Je-zuša Kristuša Kralja. Sveti Oča XI. Plus papa so Krono svetega leta postavili svetek, steri de se ob vsakem leti zadnjo oktobersko nedelo sveti i te svetek je: Opazke. Težko sumničenje proti ar. Kleklni. Što ga sumniči? Ne mi,'nego njegov pomagač Kontler. Te človek naimre že ponovno to piše v Kleklnovih novinaj, ka je praj niki evangeljski duhovnik s pe-nezi ednoda katoliškega plebano-ša študirao. Z toga mnogi prek-murci tak mislijo, ka je g. Klekl ednomi evangeliškomi študenti peneze davao, naj se lehko vo-navči za evangeliškoga farara. či bi to istina bila te bi g. Klekl težkoj cerkveno] kaštigi zapadno poleg kanona 2316. Zato naj g. Klekl opomina svojega pisača, naj ne piše proti njemi, naj ne spravla v težke Svetek Gospoda našega Jezuša Kristuša Kralja. Naša dužnost sumnje njegove popovske čestu pa nam bodi, pripoznamo Kristuša za svojega Kralja i ga tildi počastimo. Ka pomeni i da mamo od tega novega svetka ? . . . Glavni namen novega svetka je vzbuditi čimbolj razširiti spoznanje in priznanje kraljevskega dostojanstvaZveličarjevega ip zbr^i Nova laž torniškoga komunista. Te zmešani človek je v Kleklnovih „Novinaj" od 17. okt. to pišao, ka v prekmurji grofoVje majo 80 jezer plugov zemle. Sleti- kar si je pa li m iglo, ka tak d[e-o katoliškem evetu nove sile proji belo lagati, to je ešče od, njega razkrisljanjenju človečke družbe in modernega (novodobnega) življe-čhjotno prizadevanje, i? gvega življspja o^tjrftnfci vpliv črkve. m sploh rare, ,y Boga, za-bramti odpad 9^ Kristusa. ; , . , -v daje preveč. Zato v „Novinaj" od 24. ; Okt. piše, ka je tistih 80 jezer plugov tiskovna napaka, ka pravilno 55 jezero mpre stati. To ste **.; v*.y 'J5* -vT*' '* ** - pa dve novivi l JT SO bn je tak napisao i tiskarna je tak natisnila- Ar je on ravno te tudi v „Nepujsagi" pisao od teh „80 jezero" plugov, i tam se 80 jezero večkrat ponavla i celo to piše, ka se grofovje polojno prekmurske zemle meli. Polojna je pa v okrogloj šumi 80 jezer plugov. Ali je celi članek tiskovna napaka? Njegova driiga laž pri tom je, ka zdaj to pišč, ka grofovje 55 jezer plugov majo v Prekmurji. Laž je, kak smo to v našem de-nešnjem prvom članki dokazali. Vsi veleposestniki vkiip samo 36 jezer plugov majo, ali bolše povedano, so meli. — Iz te 36 jezer je več kak polovica loga. Tak rodi edna laž driigo. Ki z lažmi začne, tisti more z lažmi nadaljavati i končati. — Zato ki nikaj neve, tisti naj nikaj ne piše, te njemi ne de potrebno z lažmi si pomagati, potem pa laži z novimi lažmi popravlati. i žena začnola braniti, ali pri tom sta se tak opekla, da so njiva v bolnico mogli odpelati. Ali Ogen se je ne razširo, samo v hiži je obleka i posteljna zgorela. Prvi sneg-. V tork pred poldnevom je v celom Prekmurji sneg začno kapati. Liidje so se zbojali, ar ešče dosta polski pridelov na poli majo. Ali samo je eden den trpo i odišao je. Tak se piše, da mo močno i mrzlo zimo meli. Pogreb Foky kaplana. V nedelo popoldnevi je bio sprevod našega liiblenoga kaplana Fokyja. Pred poldnevom je dežii-valo, ali po poldnevi je lepo vremen bilo. Več jezero ludi je bilo na tom sprevodi, tam je bila cela Lendavska tara, z Dobrovniške tare dosta liidi, tam so bili verniki driigi veroizpoved i jokali i žalostili so se z katoličani vred. Pri odprtorn grobi so vlč. g. Volper dobrovniški plebanoš držali lepi govor tak da se je cela vnožina liidstva na glas začnola jokati. Z Foky kaplanom je dosta zgubila Lendavska fara, ali tudi celo Prekmurje. Ali njegov spomenek de naveke živo v prekmurskega ludsfva srcaj. Dragi naš priatel počivaj v miri. Podpirajte i naročte si ..Naše Novine". GLASI. Zborovanje. Preko murske e-vangeličanske šinjorije duhovniki do 1-ga novembra meli svoje jesensko zborovanje, v Murski So boti. Dragša de pošta. Pretis-skane znamke i dopisne karte pridejo o promet 1. novembra i do valale do 30. novembra t. leta. Odajna vrednost se zviša etak: na znamko za 0.25 p. 25 para » * » » » » » > » » » * '» » » » » » 0 50 1 2 3 4 5 8 10 15 20 30 50 50 50 50 50 50 50 1 1 1 1 ITH PASTA ZA ZOBE IlvJ je najbogša. mi liidmi je 68-im vmoritelj pijanec bio, tak bi pa med sto vmo-rjenimi liidmi 68 ostalo, či bi ne bilo alkohola i tak ne pijancev. Največ Uidi zato pride v vozo, ar so pijanci i kak pijanci grešijo proti zakoni. Alkoholne pijače ne sodijo samo tistoga, ki je niica, nego tiidi njegove odvetke, njegovo nedužno deco, ženo. Pijanoga očo deca za to z velkim trplenjom plačajo. Pijanoga človeka deca so slaba, hitro dobijo različne betege, najbole jetiko. Največ ji v mladi letaj merje, ar pijana mati malo i lagoje mleko ma, i tak nemre svojo deco nada-jati, štero pa v žitki ostane, tisti de slabe pameti i največ takše dece v vozo pride i ravno tak pijanci postanejo kak starišje. Pijani roditelov deca se neve dobro včiti, dostakrat niti pisati čteti ne. I to je tiidi lagva navada med stariši, da že maloj deci da-vajo alkoholne pijače, da do prej tak krepši, pa ravno nasprotno od toga do slabi v teli i v diiši, štera deca alkoholne pijače pijč, med tistimi je trikrat več slabi vuče-nikov, kak pa med tistimi, šteri nigdar ne niicajo alkohola. Roditelje, starišje ne davajte zato svojoj deci nigdar alkoholne pijače. Den za dnevom vidimo tisto velko stradanje, štero alkoholne pijače delajo. Jaz ki v Lendavi z odprtimi očmi hodim, vidim to velko stradanje i siromaštvo, štero bi ne bilo, či bi ne bilo alkoholni pitvin. Mož tiste peneze, štere na alkohol zdava, bi lejko na bogše stanovanje, na hrano, na obleko dao i tak bi zadovolna bila nje- Živinska sol. Na stalno intervencijo kmetijskih korporacij in živinorejskih strokovnjakov se je'gova družina. Dosta naši prek-končno g. ministru za kmetijstvo j murski delavcov i naimre po vekši posrečilo izposlovati od monopol- mestaj stanuvajoči obrtniki se ske uprave oddajo živinske soli v krčmi čutijo najbogše i ogiblejo po znižani ceni. Cena se je znižala od 195 Dinara na 150 Din. za 100 kg. loco solarna. Kmetijska družba za slovenijo sedaj organizira skupno vagonsko naročilo tega za živinorejo tako važnega krmilnega dodatka. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razglas v zadnji številki »Kmetovalca«. din. > Na dopisne karte po 50 para i 1’50 din znesek 50 para. Povišenje poštni vrednost je namenjeno za poplavlence. Ogen v Seli. V Seli pri Hari Jožeti so len sušili na peči. Verti-nja je pa v peč močno zakurila i Delo alkohola. Či bi alkohol samo tistomi človeki škodo, ki ga spije, nebi tak velki kvar bio, lejko bi pravli da je plafo za alkohol. Ali alkohol trplenje spravi ešče takšim, šteri so ga ne vidli. Pijan človek je največkrat grobijan, rad se bije i tak dostakrat kvar včini v svoji priatelaj. Vo so zračunali, da se največ bitja od sobote večera do pondelek gojdne zgodi, gda liidje tak se je len vužgo, Ogen sta mož največ pijejo. Med 100 vmorjeni- se društva pošteni liidi. Svoj zaslužek ne da svojoj držini i či ga doma kriih prosijo, je dostakrat za to zbije. Takšega človeka deca na vilicaj zraste gori. rano se spoznajo z grehom i siromaštvom. Ko-divajo, kradnejo, naj sebi kriih morejo spraviti. Alkohol ti ne da moč, ne to-pločo, nego što ga dosta niica, tistomi i njegovoj držini nesrečo i beteg spravi. V ednom leti alkohol več liidi spravi na nikoj, kak vsi driigi betegi. Na tiste liidi, šteri so pijanci, ne čaka, driigo, kak popolno siromaštvo, kodiška palica, telovna in diiševna smrt, voza, ali pa delirium tremens. Prekmursko ludstvo zato se pa pazi, da se mentflješ i obarješ od toga velkoga nasprotnika. I ti prekmurska inteligencija pokaži peldo prostorni liidstvi i hodmo njim na pomoč. Boj proti alkoholi, je ne driigo, kak boj proji krnici. Što se bojuje proti alkoholi, on širi svetlost i bože krelestvo na zemli on pomaga svojemi narodi, svojoj cerkvi i svojoj domovini. Hodmo i sliižimo torni čili. GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 29. oktobra 100 kg. pšenice . . . . 300 Din „ * žita . 200 „ „ „ ovsa .... . 170 „ „ „ kukorce . . . . 160 „ „ „ hajdine . . . . 270 „ „ „ Prosa .... . 200 „ PENEZI. Zagreb 29. oktobra 1 Dolar 56'68 Din. 1 Schiling . . . . 8 „ 1 Češka K 1.67 „ 20 zlati K 210'— „ 1 francoski fr. . . L44 „ 1000 madžarski K . 0'79 „ 1 Šveicki fr. . . . 10-98 „ 1 italijanska lira . 1-88 „ 100 dinarov v Ziirichi 9.145 Fr. Živina. MESO. 1 kg. govedine . . . . . 13 Din „ „ teletine . . . . . 18 „ „ „ svinskoga . . . • 18 „ * » špeja . 24 „ » * masti . 30 „ Edno jajce 1'50 par. Naročnino i oglase za Jaše Soline" i Jenlaf sprejme Barnabaš Erd6šy trgovina s papirjem v Murski-Soboti CRKVENA ULICA. ##««$•# Tiskara V. TAKŠIČ, ČAKOVEC.