L.ETO VI. / Stev 4« KRANJ, 2«. NOVEMBRA 1851 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNlff SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOCl RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA £-ST. 624-»T«*-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35«. DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV j 29. XI. 1943 - temelj, na katerem je zrasla mogočna stavba Nedeljske volitve - Nov dokaz socialističnega patriotizma Ko v jubilejnem letu II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, pregledujemo pot, ki jo je vojni vihri rojena slavija prehodila o bra 1943 do dan predvsem ugotoviti, močnih, trdnih temel' ljenih pred desetimi leti že mogočna stavba cialistična Jugoslavija' Iz zaostale, agrarne, prenaseljene, polkolonialne države Je zrasla nova država z močno težko industrijo, osvobojena suženjskih dajatev, ki jih je morala stara Jugoslavija plačevati kapitalu iz Londona, Pariza, Berlina, Bruxellesa, Stockhol-ma in drugod. Naš največji rudnik bakra je izkoriščala francoska kompanija. Največji rudnik svinca je polnil žepe angleškim kapitalistom, Mežica je bila nemška, industrijo vžigalic so kontrolirali švedski ind. koncerni. Da, celo »Jugoslovanske državne železnice« so bile samo znamka, prilepljena na francosko imovino. Tako bi lahko še naštevali. In tisto kar je ostalo, je grabežljivo delila med seboj dvorna kamarila in peščica veleposestnikov in kapitalistov. Danes ne vozijo več vlaki na-tovorjeni z bakreno rudo v inozemstvo. Predelujemo ga doma, v novi luv&ini, ki je zrasla v Sevojnu. Staro Jugoslavijo so poznali samo po slivovki, po pitanih prašičih in koruzi! Zrasle so nove mogočne hidrocentrale in skoraj v vsako naj-zakotnejšo vas je napeljana e-lektrika. Vse to govori o izrednih uspehih, ki smo jih dosegli v dobrih osmih letih po osvoboditvi. Hkrati z napori, da se domovina obnovi in industrializira, se je oblikoval tudi nov lik človeka. Novi odnosi, ki so se porajali v proizvodnji in v javnem življenju nasploh, so sprostili energijo pred vojno zatiranega ljudstva. Izkoriščanje človeka je odpadlo, pred vojno krivično razdeljeno zemljo je dobil tisti, ki jo doslej ni imel. Politično zrel delovni človek Je bil sposoben prevzeti v svoje roke odgovornost, da upravlja podjetje, v katerem je zaposlen. Predaja podjetij v upravljanje neposrednim proizvajalcem je eden najrevolucionarnejših u-krepov v zadnjih desetih letih. Revolucionarno geslo: »Tovarne delavcem«, se je prvič uveljavilo v praksi pri nas. Seveda ni šlo vse gladko. Marsikje delavci niso takoj dojeli, kakšne pravice in dolžnosti sprejemajo s tem, ko prevzamejo podjetje v svoje roke. Marsikje so organi delavske uprave ostali samo na papirju. Posamezni kolektivi so izrabili zaupanje skupnosti. Toda kljub vsem tem napakam in raznim zlonamernim opazkam se je de-lavsko upravljanje močno utrdilo v zavesti delovnega človeka. Nikdar več ne bo dopustil, da bi mu kdorkoli kratil to pravico. Tudi v našem družbenem življenju se je od I. in II. zasedanja AVNOJ, preko Konsti-tuante do danes dosledno izpolnjeval sistem rasnične ljudske oblasti. Socialistična demokracija je prav v naši Ustavi in zakonih našla svojo piavo afirmacijo. Preko svetov, zborov Volivcev itd. vsi državljani lahko sodelujejo pri upravljanju občine, okraja, republike in zveze. Meja med izvršnimi organi oblasti in družbenimi organi samouprave bledi in bo v prihodnosti popolnoma odpadla. Vse bolj jasne so konture bodočega okraja — komune, kot osnovne enote družbene samouprave. Nov korak v razvoju socialistične demokracije pomeni nova Ljudska skupščina. Zvezni zbor, za katerega so v nedeljo naši odušno izfora-vnike, bo de-bodo izvoljeni tva opravljali h državniških veznega in re-v proizvajalcev lovek odločal o , kar je ustva- "največji d poslom. P ipublffkih >a >itvi tisti ril on. Kako bedno je izgledal bivši kraljevi parlament, pravzaprav lahko ugotovimi šele danes. Kljub večstrankarskemu sistemu je predstavljal samo »navadno burko«, kakor ga je imenoval sam kralj. Iz ust »predstavnikov ljudstva« so govorili interesi Pariza in pozneje Berlina in Rima. Vseh 72 vlad, kolikor se jih je zvrstilo med obema vojnama, je delalo mimo parlamenta in prav vseh 72 je bilo odstavljenih brez vednosti parlamenta. Zaradi vseh teh in mnogih drugih uspehov, ki smo jih dosegli, lahko mirno gledamo prihodnost, ki je jasna in la. Prav zaradi tako od jasne in načelne politike danes Jugoslavija ugled p svetu. Z dosledno antifa akcijo in nekompro borbo smo prepričali Mu ke, ki so še v času IlJ&sS' njo AVNOJ precej nezaupljivo gledali na naš boj in HmthJt^j s kvizlinškimi eleme edino naš boj poster^ vičen. Z isto odločn pokazali informbirojslSo^BjffilH vam. da si no pustimo kratiti naših nacionalnih pravic, in Z isto doslednostjo danes odgovarjamo italijanskim pohiepne-žem in prišepetalcem z zapada, da z našimi pravicami in interesi ne bodo mešetarill. • Čvrst temelj, postavljen novembra 1943 v Jajcu ig tem temelju granitna stav katero .so vzidane vse vsi ogromni delovni napori, redna volja, da gremo na in da zmagamo in nezlomij enotnost vseh Jugoslovano To je Nova Socialistična Ju slavija. To je delo 29. novembra. Zato slavimo ta dan kot največji praznik jugoslovanskih narodov, posebno slovesno še letos ob desetletnem jubileju. V nedeljo so volivci izvolili V Puternofe in v Dražgošah poslance Zveznega in Ptepubli- so do 10. ure zjutraj glasovali škega zbora ljudskih skupščin, že vsi. \j^mi upravičenci. Ce V vseh krajjii Gormmrfrc je| bil upoštevaj« upra,qj8l^> odsotne, Pje bila v nohinjsK^Attlfcu u-deležba 98°/.;. Na Jezerskem ni-lepi rel^^» so bili tudi v Naklem, kjer so odziv 1 VSi Velika večina Gorenjcev je glasovala že dopoldne -Volitve so potekle t najlepšem redu -Državi ani so svobodno izrazili svojo voljo * Volilna udeležba je odraz visoke zavesti in vulje naših delovnih ljude, da še naprej stopajo po poti razvijanja socialističnih odnosov priprave brezhibne. V Naklem si ta dvig znaša približno 22%. so štiri žene, ki zaradi bolezni To obenem tudi dokazuje, da je in starosti niso mogle na voli- bila pravilna dosedanja politika šče, izrazile željo, da bi jim to organov ljudske oblasti do tega vendarle kako omogočili. Na vo- območja( ker je upoštevala ve-lišče so jih pripeljali z avtomobilom. Bile so zadovoljne in hotele celo plačati voznino. Z rezultati volitev smo v celoti lahko zadovoljni. Pokazale so visoko zavest in pripravljenost naših delovnih ljudi, da še naprej stopamo po poti razvijanja socialističnih odnosov v na- bi sebična užaljenost zaradi oz-ši domovini. Hkrati so bile tudi kih krajevnih koristi. Tudi to izraz močnega socialističnega Pot tvo"Jo največji del absti-patriotizma. Letošnji izid vo- nence tisti veliki in srednji litev je še dosti boljši od lan- kmet^e' ki Jim ni Pri srcu naša g^ega družbena ureditev. Ugotoviti pa Na Gorenjskem se je največji ^ treba' da Je v skupnem šte- volilne udeležbe v primer- vilu abstinence veliko žena, v i z lanskim letom pokazal v nekaterih volilnih enotah (Cer- ki dolini. V Gorenji va- kije) kar tri četrtine. like žrtve, ki so jih ti kraji prispevali v času Narodnoosvobodilnega boja. Bilo je tudi nekaj krajev, kjer so aktivisti slabo delali že v volilnih pripravih. Ponekod je vzrok sorazmerno slabi udelež- ejeli smo sledeče podatke oslancev v Zvezni zbor liški zbor v Zvezno o izidu nedeljskih volitev Ljudske skupščine FLRJ čine LltS. bliško ljudsko skupščino ra dovl okraju - Radovljiške j| volilnih upravičSBel.' Po izpisku iz volilnega imenika je pri volitvah v Zvezni zbor glasovalo 28.570 volivcev, s pofcrdilI= o ^iiggJK volilni imenik pa. 8M. Udeležb* ie torej znašala 91"/«» .o upoštevamo še L22S glasov, jih volilni upravičenci odri istih volitvah v Jugo-anski ljudski armadi in V inozemstvu, potem je skupno glasovalo 30.68G volivce* ali 95% volilnih upravičencev. Za kandidata Franca Pero v š k a je glasovalo 28.132 aH 93% volivcev, Oktali glasovi so olji neveljavni, W^ Q £ i Pri volitvah v Republiški zbor je v radovljiškem okraju glasovalo skupno 28.278 volivcev aH :)1% volilnih upravičencev. V tem primeru ša zato, ker so vsi volilni upra-ičenci, ki so na odslužitvi vojaškega roka ali na orožnih va?-jah v JLA, volili samo posla: ce v Zvezni zbor, ne pa v publiški. 4^^^H Za kandidate je glasova, tisoč 882 ali 928/o volivcev, ffffi glasovi so bili neveljavni., izvoljeni so bili »ledeči tovariši: Mirko Zlatnar na* Jesenicah in v okolici, d jg^M i h a ■tU) t oč n i k v gornji savski dolini, v Žirovnici in Gorjah, Ivan l#£r ton ce f^jT^h a n v Radovljici in okolici in A1 -JJiiBfaB^cn s t ej#9§p5 kotlini in v Bohinju. Zanimivi so podatki o neudeležbi. Qđ 3*671 volilnih upravičencev, ki se niso udeležili volitev, odpade 1225 na tisto, ki >^JVotUwv JHiski. 143 na tiste, ^t^^^pfis jj^Jpmoni o vpisu ruge volilne Loka je pokazal arvo Voli'ni razgibanosti je sledil dober izid Ne v nedeljo, že v soboto so se pravzaprav pričele v škofjeloški občini volitve. Ako si šel v soboto popoldne mimo prostorov, kateri so bili določeni za volišča, je okoli njih vse mrgolelo. Mlado in staro je krasilo in čistilo, postavljali so se mlaji. Ob 7. uri zvečer so bila že vsa volišča pripravljena. Komisija je zapečatila prostore in stražarji so prevzeli svojo dolžnost. V svetlo zvezdnato noč je pa šinil sij kresov, ki jih je zažgala mladina Godešiča in Reteč v čast volitev. Pa ne samo to. V Retečah so priredili pravo baklado. Ljudje, ki so se zbrali ob njej, so prepevali borbene pesmi še pozno v noč. Mrzlo nedeljsko jutro ni preprečilo, da se ne bi pred volišči v Puštalu in Skofji Loki zbirali ljudje ter čakali, da se volišča odpro ter da kot prvi izpolnijo svojo državljansko dolžnost. Člani in terenske organizacije SZDL so si namreč napovedale tekmovanje, kateri teren bo prej in z večjo udeležbo volil. V prvih jutranjih urah je bil na volišča pravi naval. Vsak je hotel čimorej voliti. Mladi fantje in dekleta, mladinci, ki so dopolnili letos 18. loto, so prvič slopali v volilne pros'ore, volili tri odhajajoč ogledovali drobno knjižico, katero jim je poklonila LMS s posvetilom, naj jo ohranijo v spomin na dan, ko so prvič v življenju kot polnopravni državljani glasovali. Pa ne samo oni, mladi in stari so vstopali v lepo okrašena volišča, v katerih se je razlegala partizanska in narodna pesem. Vsa volišča so bila ozvočena. Prihajali so pred volilne komisij«, prejemali volilne listke in volili. Član komisije je volivcem hitel razlagati. Kako se voli. »Kaj boš«, ga je zavrnila stara mamica. »Saj sem tudi jaz čitala časopise in navodila, in vem, kako je treba voliti.« In res so bili volivci o letošnjih volitvah mnogo bolje poučeni kot prejšnja leta. Kako tudi ne. Po vseh vaseh, po vseh terenin občine je bilo nešteto '/.borov volivcev in predvolilnih sestankov. Tudi republiški kandidat tov. Mira Svetinova je obiskala prav vsako vas, vsak teren, bila je povsod, tolmačila je volivcem, jim govorila in odgovarjala na postavljena vprašania, — objasnjevala. Pa tudi zvezni kandidat Boris Ziherl je večkrat obiskal svoje volivce, tako da take predvolilne razgibanosti, kot je bila letos, Ločani res še ne pomnijo. Okrog 9. ure sem stopil na mestni občinski ljudski odbor. Tam je vladala »vojna psihoza«. Zvonili so telefoni, prihajali kurirji s poročili. Tov. Zora je na veliko polo vpisovala rezultate. Samo za hip sem poškilil preko njene rame. Dva in šestdeset, štiri in šestdeset, sedemdeset odstotkov. Volišče »Dom slepih. Stara Loka« — do 8. ure 100 odstotkov. Volišče »Ljud. tehnika« in Puštal nad 70 odstotkov, itd., itd. Da, tudi po rezultatih je bilo vidno, da so bile volilne predpriprave res temeljite. Odpravil sem se zopet na volišča. Tam, na volišču I. kvarta, sem našel komisijo, ki je ocenjevala, katero volišče je najlepše okrašeno. »Težko se je odločiti, katero je najlepše,« so mi odgovorili člani, »vendar menimo, da bomo morali volišču II. kvarta prisoditi prvo mesto.« Okoli 12. ure so bile volitve v škofjeloški občini praktično že zaključene. Kajti onih 8 odstotkov volivcev, kolikor jih je še manjkalo, so bili skoro vsi upravičeno odsotni. Ob 7. uri zvečer so se volišča zaprla. Komisije so izpolnjevale zapisnike in odpošiljale re/.uita-mestni občini še pozno v noč gorela luč. Skupina ljudi je trudnih, a veselih obrazov sestavljala zbirno poročilo. x o ali izselilo se jih je 450, zaradi bolezni ali starosti jih 753 ni moglo na volišče, Liko «la£ji Franc Treven, Franc Kristan, Artur Politbiro CK KPJ je razpravljal v Jajcu o tem, ali naj spo-roče Kominterni, da bodo sestavili začasno vlado, da kraljevski vladi vzamejo pravico biti vlada Jugoslavije, in da bo kralju Petru vrnitev v Jugoslavijo prepovedana. Ker so pa vedeli že s prvega zasedanja AVNOJ, ko je Moskva s svojo intervencijo prepovedala sestavo nove, začasne vlade v Jugoslaviji, kar bi lahko imelo prav težke posledice za nadaljnji razvoj borbe, je Politbiro CK KPJ sklenil, da sporoči Kominterni le to, da se sestavi začasna vlada, ne, da sklene AVNOJ odvzeti kraljevi vladi zakonitost in prepovedati kralju Petru vrnitev v Jugoslavijo. Ravno tisti dan, preden se je začelo drugo zasedanje AVNOJ, je padel, zadet od nemške bombe, Ivo-Lola Ribar, član Vrhov- Vladimi Iz Dedijerjeve knjige »Tito« priobčujemo nekaj zanimivih odlomkov, ki opisujejo zasedanje v Jajcu in njegov odmev na Vzhodu in Zahodu. Staremu Ribcrju ni prišla solza v oko, rekel je le: »Ali je Juriea daleč proč in so mu sporočili, da je Lola padel? Težko mu 00.« Tito je šele ta hip spoznal, da oče ne /e, da je padel tudi njegov mtaiš: sin. Nekaj trenutkov je molčal in preudarjal, kaj naj stori, nato pa je pristopil bliže k Ribariti, ga prijel za roko su, ko je bila konferenca med in dejal tiho: Rooseveltom. Stalinom in Chur- »Tudi rutica je padel pred chillom v Teheranu, mesecem dni v boju s četniki v Churchill, Stalin in Rooseve1' so uvedli v Narodnoosvobodilni vojski naslov maršala. Ze ko je izšel prvi ukaz Vrhovnega štaba o imenovanju generalov v naši vojski, je predložil tovariš Kardelj, da se uvede naslov maršala, česar takrat Tito ni sprejel. Slovenska delegacija pa je na zasedanju AVNOJ spetpred-dložila isto in predlog je bil sprejet z burnimi manifestacijami. Ko je AVNOJ podelil tovarišu Titu kot prvemu ta naslov, je bil Tito nenavadno presenečen in vznemirjen. AVNOJ je zasedal v istem ča- Cini geri.« Scnri E'bar je molčal, potem pa je cbjel Tita. »Težak ;e ta naš boj ..« Se tisti večer so pokopali Lola Ribarja. ločeno po skupinah, in sicer posebej skupina industrije, trgovine in obrti in posebej kmetijska skupina. Ker vsak član okrajnega zbo- V gorenjskem delu ljubljanskega okoliškega okraja so bili izvoljeni v okrajni zbor proizvajalcev: Igor Irt, Matej Kirbus, Stane Fell, Franc Pančur, Kamilo Marine, Rezka Juratovčeva, Jože Pogačnik, Jan Novljan, Desan Bajec, Lojze Koder, Franc Lu- Špilar, Matevž Novak, Marijan zovec> Avgust Cvetežar, Jernej Dobrila, Ivan Gorjanc, Ciril Kaplja, Viktor Svete, Anton ra proizvajalcev v tem telesu Kristan, Janko Pšenica, Peter zastopa določeno število proizvajalcev, njegov glas pri volitvah tudi šteje prav toliko glasov. V kranjskem okraju je to število n. pr. 381. V radovljiškem okraju je bil v zvezni zbor proizvajalcev izvoljen tovariš Frane Arh s 13 tisoč 93o reprezentančnimi glasovi. V republiški zbor proizvajalcev je kandidiralo pet tovarišev. Izvoljeni so bili sledeči: Bogdan Knaflič z 11.340 glasovi (sokandidat Ivo Sčavničar je dobil 2.646 glasov), Zvone Labura z 13.986 glasovi, Matija Pfajfar z 10 Kunstelj in Franc Svetek. Istega dne so bili v kranjskem okraju izvoljeni v Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora naslednji tovariši: Ing. Milan Zeleznik, Kranj; I. Bečan, Kranj; I. Marc, Kranj; Stane Cyranski, Kranj; Anton Seljak, Kranj; Metod Rotar, Kranj; Jože Aleš, Kranj; Viktor Kompare, Srednje Bitnje; Boris Soklič, Kranj; Milan G-vin, Kranj; Vlado Martelanc, Kranj; Ivan Bogataj, Kokrica pri Kranju; Anton Cerar, Bri-tof pri Kranju; Slavko Te.an, Bistrica pri Tržiču, Danile Bob- Varšek, Tone Jurečič, Zivorad Tomic, Vinko J3ern°t, Stane Simčič, Karol Gregorc, Ivo Ku-mer, Maks Uranič, Jakob Sko-fic, Jože Kočevar, Pavel Mrak, Jože Srakar, Alojz Babnik, Ign. Gradišek, Janez Pavlica, Ivan Triler, Anton Dobravec, Anton Kulturni dom v Jajcu, v katerem je bilo II. zasedanje AVNOJ rom Velebitom in Milojem Milo-jevičem je bil določen za prvo Maren, Anton Voljč, Tomiž misiio Vrhovnega štaba, posla- 1.584 glasovi (sokandidat Va- lek T ... slavko Primožič Bi Grom, Anton Debevec, Jože Pin-tar, Anton Petkovšek, Viljem Sokalič, Janez Lužar in Jože Krištof. Iz kmetijske skupine pa so bili izvoljeni v Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica: Ježe Razpotnik, Ivan Kn.Lc, Anton Sušnik, Stane Grčar in lentin Marinko je dobil 3.402 glasa). V kranjskem okraju je v zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS kandidiralo sedem tovarišev. Izvoljeni so bili naslednji: Pepca Ježeva z 9.525 glasovi (sokandidat Marija Straj-nar je dobila 6.858 glasov), Mav-ricij Bore s 14.478 glasovi (sokandidat Angelca Boštjančičeva strica pri Tržiču; ing. Adalbert A^°JZ Avsec. Pirnat, Kranj; Vinko Poličar, Kranj; Stane Mrhar, Podgora pri Šentvidu; I. Strajnar, Kranj; Dragica Rometova, Kranj; Janko Vogrič, Tržič, Pavel Vodnik, Ljubljana; ing. Janko Knific, Kranj; Jaka Kolenc, Kranj; Janko Florjančič, Kranj; Ignac Polajnar, Brilor Pri Kranju; Drago Šiling, Kranj; Jože Benedi ne v zavezniški štab na Bližnjem vzhodu. Oče Lole Ribarja dr. Ivan Ribar je prišel prav ta dan iz Slovenije v Jajce na zasedanje AVNOJ. Ni še vedel za smrt niti svojega mlajšega sina Juri-ce, ne za smrt starejšega sina Iva. Ko je prišel k Titu, mu je ta po pozdravu povedal, da je Lola padel. 1 POPRAVEK je prejela 1.905 glasov), Tcter čic> Tržič; stane Crnilec, Tržič; Naglic s 15.621 glasovi (za so-kandidata Viktorja Sinka je padlo 762 reprezentančnih glasov) in Jože Benedičič s 16.383 glasovi. V zvezni zbor proizvajalcev je bila izvoljena tovarišica Danila Griiova. Zanjo je bilo oddanih 9.144 glasov, medtem ko je sokandidat Silvo Hrast prejel 7.239 glasov. V kmetijski skupini sta radovljiški okraj volila skupno s Franc Znidar, Puterhof pri Tr- V predzadnji številki »Glasu stopnik upravnega odbora Kme- Gorenjske« se je v članek »Se tijske zadruge Kranj. Članka enkrat o KZ Kranj« pomoloma nismo objavili, ker smo dobili vrinil odstavek, ki ga avtor ni vtis, da namerava upravni od- napisal. Odstavek ne sodi v o- bor kranjske kmetijske zadrugo menjeni članek, pač pa je to z načinom, na kateri nam ga začetek članka, ki nam ga je je poslal, izvajati pravni pri- poslal ljubljanski pravni za- tisk na uredništvo. Uredniški odbor Drugo zasedanje AVNOJ je pomenilo za Jugoslavijo najvažnejši do.'ode^ v drugi svetovni vojni, ker j? bil pravzaprav na njem položen temelj nove države. Predvsem je bil na tem zasedanju ustvarjen Nacionalni komite, izvrš'.ln' ergan AVNOJ s funkcijami začasne vlade. Na svojem dragem zasedanju je AVNOJ napravil <-]dep, s katerim je odvzel emigrantski vladi v Londonu pravico, biti vlada Jugoslavije. Prav tako je sklenil, da se kralju Petru in drugim članom vladarske rodovine Karadjordjevičev prepove prihod v Jugoslavijo, da pa se vprašanje definitivne oblike državne ureditve — republika ali monarhija — reši po vojni. Razglašeno je bilo, da bo nova Jugoslavija osnovana na federativnem principu. Na predlog Josipa Vidmarja V kranjskem okraju izvoljeni kmetijski kandidati Zadružnike kranjskega okraja gotovo zanima, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in kdo je na zadnjih volitvah v zbor proizvajalcev zmagal. V tolminskim okrajem. Izvoljen je kranjskem okraju smo imeli 21 bil Tone Hafner, ki je prejel kandidatov in 4 volilne enote. 18.335 glasov. V okraju Ljubljana-okolica je bil v industrijski skupini izvoljen v Zbor proizvajalcev ljudske skupščine FLRJ tov. Jjnko Rudolf s 17.052 glasovi, v kmetijski skupini pa Janez Hribar, ki je skupno v okrajih Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Krško, Ljubljana-mesto in Ljubljana-okolica prejel 54.779 reprezentančnih glasov. V republiški zbor proizvajalcev so v tem okraju kandidirali trije tovariši. V enoti Dom-žale-Moravče je bil izvoljen Franc Habjan iz Domžal. Zanj Je padlo 12.992 glasov, dočim je sokandidat Anton Kralj iz Drn-gomelj prejel 4.060 glasov. V drugi volilni enoti, ki obsega Radomlje, Mengeš, Komendo. Vodice, Motnik, Tuhinj, Srednjo vas, Kamnik in Kamniško V 31. volilni enoti, t. j. zahodno od Kokre, je zmagal ing. Pavle Kump s 489 glasovi. Večino je dobil v zadrugah: Besnica, Ko-vor, Sv. Ana, Predoslje, Kokrica in Preddvor. Samo nekaj glasov manj od njega je dobil Ivan Zupan in sicer 484. Večino je dobil v zadrugah: Bitje, Podbrezje, Naklo, Duplje. Janez Aljančič iz Križev je dosegel večji uspeh kot se je pričakovalo, saj je dobil 339 glasov in večino v zadrugah: Križe, Leše in Sv. Katarina. Miha Košnik je dobil glasove predvsem /v domači zadrugi (KZ Kranj), kjer je imel večino, skupno pa je dobil 257 glasov. Prav tako je tu- to je 72%. di Franc Rozman dobil večino V 32. volilni enoti samo v Mavčičah, skupno pa 194 dolini je zmagal klo 83%, Križe 77%, Sv Ana 90%, Kranj 77%, Duplje 94%, Podbrezje 87%, Kovor 95%, Gorice 70%. Povprečje za celo volilno eno- glasov. Anton Kadivec je enako uspel v Goricah in Trsteniku. Skupno je dobil 280 glasov. Iz navedenih podatkov je razvid-n, da so bili vsi kandidati dokaj močni, zlasti v domačih zadrugah. Udeležba po KZ: Preddvor 81%, Besnica 99%, Bitnje 70%, Leše 93%, Sv. Katarina 72%, Trstenik 79%, Predoslje 69%, Kokrica 78%, Mavčiče 30%, Na- I/volili smo poslance (Nadaljevanj© s 1. strani) Brejc s 30.234 glasovi. Udeležba pri volitvah je bila 88,7 odstotna, ne da bi upoštevali volilno udeležbo pripadnikov .TLA. Pri volitvah v Republiški zbor Bistrico, je bil izvoljen R.udolf so bili po enotah naslednji re- Ganziti s 17.052 glasovi. ZBORI PROIZVAJALCEV V Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici so bili že prej izvoljeni sledeči tovariši: Stane Vilfan, Anton Kušič, zul tati: V Moravčah v 54. volilni enoti je bila udeležba 72,4%. Izvoljen je bil Stane Bobnar s 1.327 glasovi. V 55. volilni enoti (Domžale, Lukovica, Blagovica) — udeležba: 85,56%, izvoljen Ivan Novak s 6.870 glasovi. V 56. volilni Gnoti (Motnik, Tuhinj, Srednja vas, Kamnik, Kamniška Bistrica) — udeležba: 85,7%, izvoljen: Alfred Janko s 5.030 glasovi. Sokandidat Franc Zore je dobil 2.564 glasov. V 57. volilni enoti (Radomlje, Mengeš, Komenda, Vodice) — udeležba: 84,9%, izvoljen Tone B 1 e j c z 2.933 glasovi. Sokandidat Ivan Semen je prejel 2.820 glasov. V 48. volilni enoti (Medvode, Črnuče), izvoljen Ign. Voljč s 5.812 glasovi. poljanski velikansko večino Maks Potočnik — 891 glasov. Večino je dobil v zadrugah: Ziri, Trebija, Hotavlje, Gorenja vas in Lučine. Anton Pe-ternel, je dobil večino v Sovod-nju, skupno 378 glasov. Jože Bergant je dobil večino v zadrugah: Javorje, Log in Zmi-nec — skupno 359 glasov. Maks Kalan je dobil večino v domače zadrugi, skupno pa 136 glasov. Udeležba po KZ: Ziri 66%, Trebija 91%, Lučine 58%, Javorje 63%, Log 63%, Sovodcnj 72%, Hotavlje 78%, Gor. vas 81%, Poljane 51%, Zminec 91%. Povprečje za celo volilno enoto je 69%. V 33. "volilni enoti: — Selški dolini je zmagal z veliko večino Polde Nastran — 636 glasov. Večino je dobil z zadrugah: Dav-ča, Sorica, Cešnjica, Dražgoše, Martinj vrh in Zalilog. Janez Demšar — 430 glasov. Večino je dobil v zadrugah: Skofja Loka, Trata, Zabnica in Godešič. Anton Habjan — 391 glasov. Večino je dobil v zadrugah: Bukovica in Selca. Franc Kuralt — 289 glasov. Franc Rant — 74 glasov. Udeležba po KZ: Sorica 90%, Zaligog 79%, Dražgoše 96%, Selca 65%, Skofja Loka 73%, Godešič 61%, Davča 85%, Martinj vrh 86%, Cešnjica 77%, Bukovica 79%, Trata 51%, Zabnica 47%. v jajcu jc uhu i« Povprečje za celo volino eno- ustvarjeno načelo »Jugoslavija so 1. decembra 1943. podpisali ta-le sklep: »Konferenca je soglasna v tem, da je treba, kolikor najbolj mogoče, partizanom v Jugoslaviji pomagati z vojnim materialom in opremo, prav tako pa tudi z operacijami poveljstva«. Winston Churchill navaja v peti knjigi svojih spominov, da je Stalin v diskusiji v Teheranu zmanjševal število nemških divizij, ki jih je imel Hitler na jugoslovanskem bojišču. Tako pravi Churchill na strani 370 pete knjige svojih spominov, da je Stalin izjavil, da je v Jugoslaviji le osem nemških divizij! V resnici pa je zadrževala Narodnoosvobodilna vojska 22 nemških divizij in veliko število kvizlinških sil. O konkretnih sklepih v Jajcu Tito vnaprej ni seznanjal predstavnikov te ali one velesile, čeprav jih je v glavnih potezah, kakor jih je v prej navedeni brzojavki sporočil vladi ZSSR, javil tudi generalu Fitzrov Mac-Leanu, šefu zavezniške vojne misije pri Vrhovnem štabu. To je bila jugoslovanska zadeva, izključna pravica jugoslovanskih narodov, to je bil sklep, temelječ na principih, za katere so se borili združeni narodi v drugi svetovni vojni. »Hazjajin« je strašno hud Tako so v Moskvi izvedeli za sklepe AVNOJ, posebno še za odvzem zakonitosti kraljevski begunski vladi in o prepovedi vrnitve kralju Petru šele, ko so bili že sprejeti, se pravi, iz brzojavke CK KPJ z dne 30. novembra 1943. Prva reakcija v Moskvi je bila strašna: Radijski postaji »Svobodna Jugoslavija« je bilo ukazano, da ne sme objaviti resolucije o prepovedi vrnitve kralja Petra v Jugoslavijo, še več, jugoslovanskega predstavnika v Moskvi Veljka Vla-hoviča so posvarili in dali vse njegove oddaje za »Svobodno Jugoslavijo« v moskovskem radiu pod cenzuro. Manuilski mu je sporočil Stalinovo naročilo: »Hazjajin je strašno hud. Smatra, da je to udarec z nožem v hrbet ZSSR in sklepom v Teheranu.« (V notranjih moskovskih krogih imenujejo Stalina hazjajin = gospodar.) Ta Stalinova reakcija je Jugoslovane presenetila. Značilno je bilo le, da je Stalin že konec leta 1942., ko je prvič zasedal AVNOJ bil proti ustanovitvi nacionalnega komiteja. Ta Stalinov korak je postal Jugoslovanom popolnoma jasen šele pozneje. V Jajcu je bilo razglašeno in to je 72%. V 31. volilni enoti je zmagal Albin Okorel z veliko večino — 587 glasov. Večino je dobil v zadrugah: Cerklje, Šenčur, Br-niki, Voklo, Visoko, Velesovo in Zalog. Alojz Rogelj — 284 glasov. Večino je dobil v zadrugah: Smlednik in Trboie. Ivan Kc-bernik — 208 glasov. Večino je dobil v zadrugah: Cerklje, Šenčur, Brniki, Voklo. Visoko in Zalog. Alojz Rogelj — 284 gla Jugoslovanom«, ne pa interesno območje te ali one velesile! Tudi na Zahodu so s presenečenjem sprejeli vest o ustanovitvi Nacionalnega komiteja, toda tam so se morali pomiriti z dejstvom. Razen tega so bili prepričani, da se je Tito posvetoval s Stalinom, preden so napravili sklepe v Jajcu. Ker komentarji na Zahodu niso bili tako ostri, nego za Jugoslavijo celo ugodni, so se v Moskvi pre- s~ov."VečinoVdobil v zadrugah: mislili in Je fele decembra. dva tedna potem, ko so bile ze obveščeni o sklepih AVNOJ, izdalo ministrstvo za zunanje za- Smlednik in Trboje. Ivan Re-bernik — 208 glasov. Večino je dobil v zadrugah: Visoko in Kokra. Franc Ribnikar — 143 glasov. Jože Jerman — 82 glasov. Jože Dolinar — 43 elasov. Udeležba no KZ: Cerklje 30%. Posestvo Cerklje 92%, Brniki 50"/« Jezersko 85%, Visoko-Olševk 7fio/0( Vele-sovo 24%, Šenčur 60%, Kokra ki pričajo tudi o resnem uspe-78%, Visoko 69°/«. Voglje 40%, hu novih voditeljev Jugoslavije Hrastje 56%, Trboje 49%, Za- pri Zcdinjenju vseh ljudskih log 89%, Smlednik 59%, Voklo sil Jugoslavije.« 55°/o- Hkrati je bilo tudi objavljeno, Povprečje za celo volilno eno- da pošlje sovjetska vlada lastno to je 50%. vojno misijo v Jugoslavijo. deve ZSSR naslednjo izjavo: »Te dogodke v Jugoslaviji, ki so jih prav razumeli že v Angliji in ZDA, smatra vlada ZSSR za pozitivna dejstva, ki bodo pripomogla nadaljnji uspešni borbi narodov Jugoslavije proti hitlerjevski Nemčiji. Ti dogod- Udiva \iatta v tikali... Bitka za naravo je dobljena - Veliki načrti, ki jih bo treba podpreti - Iz majhnega raste veEiko -Za kvaliteto gre Podoba iz sanj? Ne. To molčeče jezero je stvarnost. Resnična idila. Tako poleti kot na jesen. Večno lepo je Bohinjsko jezero. Obdano od amfiteatra srednje visokih hribov Vogarja, Komarče, Podrte gore. Vogla in Sije leži jezero v tihoti . . . Ko si zaželiš miru, prideš k njemu, da te očara in prevzame. V trenutkih te tišine, v lepi naravi, ki se bohoti pred tvojimi očmi, v bogatem prelestu iglastih gozdov, se človek počuti srečnega, čeprav je bil pogled pred tem še bete-žen in ubog. Zares, tak občutek Imam vedno, ko posedam ob bregovih tega bisera med slovenskimi jezeri. In vendar se je tudi tod okoli letos življenje močno zresnilo. V Bohinj so prišli razni strokovnjaki, ki so začeli meriti svet ob jezeru, risati in delati načrte za gradnjo hidrocentrale. To vse je dvignilo precej hrupa in nejevolje med Bohinjci, ki so drugače tihi in pohlevni nalik svojemu jezeru. Ne vem. koliko časa bi trajal ta upor, ker Bohinjci so bili odločni, da se borijo zato, da jezero ostane takšno kot je v prirodi, brez vsakih umetnih pregrad. »Ne damo našega jezera«, so rekli in dodali prepričevalno. »To je naš kapital. Ce ga spremenite, bo zamrla vsa dolina in pozni rodovi nas bodo preklinjali za umetno pokveko, ki jim je ukradla vodo in lepoto kraja.« Zagovorniki graditve uidrocen-trale so hiteli s prepričevanjem: ■>Kar>ital boste tisočerno povečali, lepota jezera s tem ne bo prizadeta. To vam lahko dokažemo.« Bohinjci pa so bili trdi in nepopustljivi: »Kaj pa umetne pregrade, mar je to priroda? Tn kam bo šla Sava Bohinjka, ob kateri sedaj živi vsa dolina? Koliko vode bo odtlej imela? Tak je bil ljudski glas, ki ga je mogel slišati vsakdo, kdor mu je hotel prisluhniti. Medtem se je zgodilo, da je prišel na obisk v Bohinj sam maršal Tito. Poslušal je ene in druge, ko mu je topel pogled obvisel na mirni, modro-zeleni površini jezera. Dolgo je stal ob njem tako molče, ko je končno modro in kratko presodil: »Skoda zanj. Bolje, da ostane takšno kot je!« Srca Bohinjcev so zavriskala od radosti. Bila so polna ljubezni in hvaležno so zrli nanj, ki je vse pravilno preudaril in presodil. Odločitev je padla. Jezero ostane takšno, kot je •/ svoji deviški lepoti. Načrte domačinov za poživitev turizma v tem kraju bodo začeli zdaj ustvarjati. Ze letos so nameravali ob jezeru zgraditi. čolnarno in kopališče s prirodno plažo. Ti dve zamisli bodo najprej uresničili. Zanimalo me je, kaj bodo še napravili. Obrnil sem se na predsednika občine, da bi videl, kako tam gledajo na te stvari. Lojze Logar, mlad, srednjevisok, plečat fant me je navdal z zaupanjem, volja do dela se je zrcalila v resnobnem temnopoltem obrazu, ko mi je razkladal: »Turizem je za nas Bohinjce izredno velikega pomena. Vse bolj in bolj številno nas obiskujejo tujci iz vseh vetrov sveta. V letošnjem poletju smo imeli vsak dan na obisku več kot dva tisoč tujcev. Res je, da smo jih veliko število lahko zadržali pri nas samo čez dan, ker nimamo dovolj hotelov, ki bi zadovoljili to množico obiskovalcev. Vendar resno mislimo tudi na rešitev tega problema. Težave bomo imeli z investicijami, to vemo, a pričakujemo, da nam bodo tudi drugi priskočili na pomoč. Saj je Bohinj vseslovenski, kajne?« —• Res, toda . . .« »Vem, kaj mislite reči, nekdo bo moral sprožiti to stvar«, je vskočil v besedo, »in zato smo mi tu«, je rekel odločno. »Bohinj mora dobiti čimprej regulacijski načrt, po katerem bi urbanisti potem določili, kje bomo pričeli graditi nove hotele. Seveda ne bo šlo vse tako lahko. Urbanistični načrti bodo morali biti takšni, da ne bodo v kvar prirodnim lepotam, za katere se Bohinjci ne damo ukaniti. Bolj od vsega sveta smo ljubosumni na to naše bogastvo.« »Ali imate še kake druge zapreke, ki so v zvezi s turizmom?« sem povprašal, ko je končal z besedo. »Teh ne manjka. So majhne in velike ribe vmes. S prvimi bi opravili sami, le velikim nismo kos,« je pripovedoval preprosto in tehtno. »Prometne zveze z glavnim mestom so strašno slabe. Mnogi gostje iz Ljubljane bi radi prišli na enodneven obisk, pa jim vožnja požre polovico dneva. Zato bi želeli, da se na naši progi uvede še motorni vlak, ki bi vozil turiste tako, da bi prišli sem rano zjutraj, in se vrnili zvečer. Tudi avtobusni promet je nezadovoljiv. Pri nas so dani vsi pogoji za turizem tudi pozimi. Na Voglu je na primer ljubljanski Železničar zgradil letos krasen planinski dom. Žičnica od hotela »Zlatorog« ob jezeru nas pripelje tja. Tam so doma idealni visokogorski smučarski tereni. Obnoviti bi se dala tudi bob steza, ki je pred vojno privabljala k nam na mednarodna tekmovanja mnogo tujcev. Občinski ljudski odbor se resno ukvarja z mislijo, da kupi lasten avtobus, kar bi močno dvignilo turizem v našem kotu. O lesnem obratu, ki bo kmalu kombinat Začel se je bo| za sloves, ki so ga nekoč že imeli Zdaj pa mi oprostite, dragi bralci, majhen skok še drugam. Nedaleč, — v sirarne v Bohinju. Saj ste že menda čuli za bohinjski sir, ki je nekoč po kvaliteti slovel daleč preko naših meja, zdaj pa se bolj redko kaj sliši o njem. Kaj se je zgodilo? Med zadnjo vojno je bil tu poguben padec v živinoreji. Tudi z odkupi v letih planskega gospodarstva — bodimo odkriti — smo stvari več škodovali kot pomagali. Šele v zadnjih letih gre na bolje. Naše planšarstvo ima pravo kraljestvo na Bohinjskem. Kar 34 planin ima v posesti. Zasebne kočice so zdaj že trhle, zato so v zadnjem času pristopili k izdelavi skupnih hlevov za živino. Na Voglu so zgradili celo sirarno, ki je prej ni bilo. Organizacijo imajo v rokah kmetijske zadruge. V sirarni so mi povedali to-le o bohinjskem siru. »Še bomo prvi, le da premagamo začetno proizvodne težave! Preveč smo obremenjeni. Ne zmoremo vseh naročil. Saj nam sproti vse pokupijo. A naš e-mentaler ne bo takšen kot pred vojno vse dotlej, dokler ne bo dovolj uležan«, mi tolmači pb-ratovodja sirarne. »Kje pa vse v Bohinju izdelujejo sir?« »Za zdaj se resno ukvarjajo S tem kmetijske zadruge v Bohinjski Bistrici. na Stari Fužini in v Srednji vasi. V sirarstvo se vpeljujejo tudi na Ko-privniku,« se je glasil odgovor. »Kolikšna pa je proizvodnost?« poizvedujem radovedno. »Še ne tolikšna kot je bila predvojna. Vse preveč mleka porabi prebivalstvo, ki se je glede na predvojno stanje samo v Bohinjski Bistrici povečalo za 300. Težav zaradi pomanjkanja živine ne bomo tako zlahka premostili. »Rad verjamem, težko je . . .« sem pritrdil, ko me je sogovornik zaustavil: »Prosim vas, še to zapišite: borimo se, da pridobimo nazaj sloves našemu siru, ki ga je imel nekoč! Naš sir smo začeli zadrževati doma, da se uleži vsaj šest mesecev, kar je glavni pogoj za dosego dobre kvalitete. Kamniški usnjarji bodo proslavili Dan republike Zavedajoč se važnosti 10. o-bletnice ustanovitve Nove Jugoslavije, se celotni kolektiv tovarne usnja Kamnik živo pripravlja, da 29. november čimbolj svečano proslavi. Tega kolektiv ne dokazuje samo s svojo zavestjo, ampak tudi s svojim delom. Na predvečer obletnice se bomo zbrali v prostorih tovarne h kulturno prosvetni prireditvi. Dramska skupina nam bo v kratki enodejanki prikazala borbo naših žena v času narodnoosvobodilne vojne in borbo naših žena proti stari miselnosti, ki podcenjuje njihovo vlogo. Pevski zbor pa bo zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Po uvodnem govoru o pomenu 29. novembra, bomo lahko slišali še nekaj recitacij in tovarniški godci bodo zaigrali nekaj veselih. Usnjarji so revolucionarni ljudje, kar so že velikokrat dokazali z dejanji. Zanje delavsko upravljanje ni prazna fraza, ampak so razumeli njegovo vsebino in ne bi nikomur dovolili da bi jim kratil pravice, ki jih imajo kot graditelji socializma. Visoko politično zavest so dokazali že pri volitvah v okrajni zbor proizvajalcev, ko ni bilo nobenega neupravičenega izo- stanka. Tudi na volitvah 22. novembra so vsi izvršili svojo državljansko dolžnost. Da bi dali še večji pomen »Dnevu Republike«, je DS na svoji zadnji seji sklenil organizirati razstavo v dneh od 28. ga podjetja z 11 inozemskimi državami, ki zelo cenijo naše izdelke ter povpraševanje po njih presega zmogljivost proizvodnje. Tudi s tehničnim razvojem podjetja kolektiv dokazuje, da Grcdiliščc novih objektov usnjarne novembra do 1. decembra, ki bo v gornjih prostorih mestne kavarne v Kamniku. S to manifestacijo hočejo usnjarji dokazati, da budno čuvajo tradicijo kamniških usnjarjev. Da so usnjarji lahko ponosni na to, nam dokazujejo trgovske zveze naše- hoče iti vzporedno z razvojem v inozemstvu naprej. Postavili bodo novo kotlovnico, lužilnico in druge naprave, ki bodo izboljšale delovne pogoje. Izgraditev in povečava tovarne bo pripomogla tudi komunalni ureditvi mesta Kamnika. V Bohinjski Bistrici, levo od železniške postaje stojijo velika tovarniška poslopja, zraven pa ogromen silos za žaganje in skladišča rezanih desk. To je lesni obrat »Tomaža Godca«, ki bo skoraj narasel v kombinat lesne industrije. Njegova zgodovina je povest naših dni. O tem pripoveduje Anton Komar, ki ima že nad pet križev za sabo in so mu redki lasje prepleteni s srebrnimi nitkami, to-le: »Pred vojno je tu stala privatna žaga Hainriherja, ki je med okupacijo pogorela do tal. Po osvoboditvi je pesem dela sproščeno zadonela pod nebo. Delavci so narezali najprej les za obratne stavbe, ki so jih postavili na pogorišču nekdanje žage. Povsem je delo steklo leta 1947 in od takrat dalje se je obrat vse bolj izpopolnjeval in mehaniziral. Začeli so s štiridesetimi delavci, danes jih je zaposleno osemkrat več,« je končal mož, ki se počuti še vedno mlad, dokler more delati in je ves z dušo in telesom zakopan v rast podjetja. »Veste, naš Komar je vse preveč skromen«, povzame besedo Ivan Robič, mlad pomočnik ob-ratovodje. O sebi ne pove nič, da je ustvaril velike stvari, da je organizator in vodja remontnih in mehaničnih delavnic, ki so doslej mnogo prispevale k napredku podjetja . . .« Komar ugovarja: »Ne bi želel, da se o meni piše. Tega nisem zaslužil. Delam iz nujnosti, ker mislim, da bi postal res star, če bi prenehal z delom . . .« Skromnost je na njem in v njem. Simpatičen pojav med starimi v našem novem svetu. »Kaj bi to«, zavrača to skromnost pametni Robič. »Naj zve naš svet, da je Komar srce obrata. Novator je. Koliko lastnih strojev nam je postavil, da smo danes res moč, ki dviga našo proizvodnjo . . .« »Pa kolikšna je zmogljivost?« sem zvedavo vpadel v besedo. »Okoli 100 nv1 okroglega lesa dnevno zrežemo«, je izjavil resnobno ter dodal: »Ce vas zanima, pa pojdimo malo naokrog, da vse to vidite.« »Prav rad«, sem se odzval. Obiskali smo velike žage, kjer piskajo in tulijo stroji mogočno pesem delu in zrejo lesno maso ter jo obdelujejo. Delavci hite. Zelo so pazljivi pri tem in o kakih resrečnh sploh ni govora. V zabojarni je zaposlenih mnogo žensk. Prav pridne in spretne so pri izdelavi raznih zabojev, ki jih v glavnem izvažajo. Podjetje si s tem ustvarja solidno finančno podlago. Važno je pri tem omeniti, da obrat Tomaža Godca prideluje tudi lesno volno, ki služi naši industriji za embalažo. Končno smo prišli iz delavnice. Tu za obrati so v zadnjem času splanirali in posuli z lesom ogromen kompleks neravnega zemljišča. Na njem so postavili 250 leg, kjer bodo stale kope izdelanih desk, mednje pa so speljali pet tirov, tako da bo nakladanje bolj hitro. Pri ogledovanju delavnic in skladišč se nam pridruži nov prišlec. To je čokat mož, odločnega nastopa in kratkih besed. Predstavili so mi ga: »Naš predsednik delavskega sveta Jože Ropret.« Seveda sem moral tudi jaz katero ziniti, pa sem ga pobaral: »Kiko kaj delate? Ste že samostojni v samoupravljanju?« »Dobro,« je odvrnil in dodal, »vse bolje orjemo ledino«. Ta pičel odgovor ni zadovoljil moje radovednosti, zato sem poizvedoval dalje: »In načrti za bodočnost? Kaj ste naredili z dobičkom in presežkom plač?« »Obrat, kot ga vidimo danes,« je začel odgovarjati za vse mladi Ivan, »gre v svojem razvoju naglo dalje. V načrtih imamo zgraditev nove moderne zabo-jarne za lesno moko v Soteski. Tako bo naš lesni obrat izkoriščal prav vse odpadke. Po vsem tem nismo daleč od ustvaritve velikega lesnega kombinata v Bohinju. Kar se pa tiče delitve naših presežkov, glejte, tam raste naše naselje z udobnimi stanovanji za delavce.« Prisrčno smo se razšli in poslovili. Nekaj besed še o senčnih straneh Gorjuše so dolga vas, ki leži na veliki planinski planoti, kakih 1000 metrov visoko nad No-menjem. Tu je doma lepa in pristna domača obrt — pipar-stvo. Zal ta obrt polagoma izumira. Ni podmladka, ki bi prevzel od starih to umetnost. Pravzaprav se danes pečata z njo le dva starca. Prvi je Viktor Lotrič, doma na hišni številki 56 in je star nad 70 let, drugi Janez Beznik, po letih njegov vrstnik pa domuje in dela v hiši štev. 47. Kot izgleda, bo z njihovo smrtjo tudi pipar-stvo leglo v grob. To je škoda, ki bi se dala lahko preprečiti. A kaj, ko ni pravega razumevanja pri mladih. Le en mladec se je učil pri njih, a še ta jih je kaj kmalu zapustil rekoč: »To ni nič. Preslabo se zasluži. Vse drugo je bolje kot to!« Takšno nerazumevanje do domače um3tne obrti, ki je doma edino še v Gorjušah, bi bilo treba zajeziti. Toda kako? Morda bi podjetje »Dom« iz Ljubljane, ki je kupec teh umetno rezi j a-nih pip, moglo najti lek zato, sicer bo šlo res vse po zlu . .. Za konec pa še ena kritična. Premajhno razumevanje je tudi za pristno domačo folkloro, ki jo še goje edino v gornji bohinjski dolini. In še to so letos odkrili tujci, ne mi. Neorganizirane vaške folklorne skupine iz Cešnjice in Srednje vasi so nastopile letos v juliju pred njimi v Bohinju. Tujci so se tako navdušili nad našimi domačimi plesi, na katerih so plesni pari nastopili v narodnih nošah, da so jih filmali od vseh strani. Pri nas pa tudi za to domačo umetnost ne najdemo nobenega posebnega navdušenja med do-raščajočo mladino. Posebno v dolnji bohinjski dolini je sploh ni. Nad tem bi se morah zamisliti Bohinjci sami in storiti potrebne korake ... B°hini bo še bolj živ in zanimiv, če si bo ohranil lepe pridobitve ljudskega duha, ki so že prava redkost. Obnova vodovoda v Radovljici Ko se je pred dobrim letom ustanovila »Vodovodna skupnost Radovljica«, in prevzela upravljanje bivšega podjetja Vodovodne uprave v svoje roke, se je znašel novoizvoljeni upravni odbor pred težko in odgovorno nalogo — pred obnovo vodovoda. Obsežno vodovodno omrežje v približni dolžini 60 km je bilo po večini zgrajeno že pred petinštiridesetimi leti. Kapaciteta vodovoda zaradi zastarelosti in okvar daleč ni več zadoščala potrebam naraščajočega prebivalstva Radovljice, Lesc in okoliških vasi. OLO je zagotovil v ta namen potrebna finančna sredstva v višini 22 milijonov din, z izrednim vodnim prispevkom članstva pa smo dobili 2 milijona din. Na pobudo okraja smo se po končanih pripravljalnih delih lotili v juniju cevovoda v Ljubnem. Zemeljska dela je opravilo gradb. podjetje »Gorenje« Radovljica. Montažna dela smo pa dovršili v lastni režiji pod strokovnim vodstvom upravnika skupnosti, ki je požrtvovalno vztrajal z montersko ekipo tudi po dvanajst in več ur dnevno na terenu. Vzporedno z montažnimi deli v Ljubnem smo pričeli tudi z gradnjo glavnega objekta v Dragi. Gradbena dela smo poverili najcenejšemu ponudniku, podjetju Bled. Mirna in romantična dolina Drage je čez noč oživela. Odmevi eksplozij pretresajo ozračje, žuljave roke marljivih delavcev utirajo vodi pot med kamenite skale. Vzdolž 4 km dolge trase novega cevovoda, pa pokladajo monterji azbestne tlačne cevi, ki smo jih nabavili v domači anhovski tovarni. Razni nepoklicani nergači, ki so z omalovaževanjem spremljali napore in delo kolektiva, so utihnili. Drzna obveza delovnega kolektiva, ki jo je sprejel ob pričetku del, je posta'a stvarnost. Na narodni praznik ustanovitve Nove Jugoslavije bo opravljal novozgrajeni cevovod že svoje delo in dovajal 22 sekundnih litrov vode odlične kvalitete delovnim ljudem Radovljice. Ogromno delo, ki smo ga opravili v kratki dobi petih mesecev, je zaključeno. Premagati je bilo treba veliko težav, prekopati nad 5.000 m3 zemlje, razstreljevati skale itd. Novo zgrajeno zajetje v Dragi bomo izročili svojemu namenu v soboto, dne 28. t. m. Zbirališče je ob 11. uri dopoldne v Dragi, kjer bo svečana otvoritev, nato ogled zajetja, cevovoda in zbiralnika na Ledov-nici. Prolsva v Rr?nfu Mestni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Kranju, bo na predvečer Dneva republike, v soboto ob 20. uri zvečer, pripravil v veliki dvorani Sindikalnega doma svečano proslavo. O pomenu desetletnice II. zasedanja AVNOJ bo govoril predsednik MO SZDL tov. Ivo Svetina. Na proslavi bodo sodelovali trije pevski zbori, »Svoboda« iz Kranja, glasbena šola in mladina Tekstilnega tehnikuma. Vabimo člane SZDL in delovne ljudi sploh, naj se slovesnosti v čimvečjem številu udeleže. aii ze veste ...? •K M.....°^v*VCTiy i| l.JWWF,»^Wr^ l . » -)W MMiHI 9MBHBII usro-'ssBSa:-*' Ali že veste, soseda, v Kranju .. . škrlatinka . .. trije bolni ... Halo, tovariš, ali ste slišali! Škrlatinka... V Straži-šču ... deset bolnih...! Hm, hm, pravijo, da je na Primsko-vem . . . škrlatinka . . . trideset otrok poslanih v bolnišnico .. . Da, da, kaj sem že hotela . . . da, zagotovo vem . . . Na Hujah, veste, škrlatinka ... umrle. Ja, seveda,... škrlatinka se širi, širi... seveda, saj nihče ne ukrene ničesar. Hm, da, da, škrlatinka . .. nevarna .. . epidemija... smrti... ja, saj ljudska oblast nič ne skrbi...! Škrlatinka! Škrlatinka! Škrlatinka!!! Tako in podobno zopet šušlja-jo, skrivnostno šepečejo in za vsemi ogli prišepetavajo. In Kranj ima senzacijo, senzacijo za vsako ceno, za ceno človeku najdragocenejšega, — za ceno zdravja! Senzacija, da, toda senzacija, ki nam ponovno in v vseh podrobnostih odkriva, kako pomanjkljivo je še med našim ljudstvom znanje o zdravju in bolezni, o vzrokih in širjenju nalezljivih bolezni, o njih preprečevanju in zatiranju, o razkuževanju in zdravljenju! — Senzacija, ki nam odkriva grozote neznanja zdravstvenih vprašanj ne samo med preprostim ljudstvom, temveč tudi med našim izobraženstvom! — Senzacija, katero bi propadli ostanki reakcije radi izrabili za svoj mlinček. Škrlatinka! Res, po več letih zatišja se je pojavila v letošnji jeseni v nekoliko večjem številu, toda še daleč ne v takem, da bi lahko govorili o epidemiji. V septembru je bilo v kranjskem okraju prijavljenih 18 o-bolenj, od teh v mestu Kranj 3, v oktobru 35, od teh 18 v Kranju, v novembru 40, od teh 19 v Kranju. Razen v par primerih so vsi slučaji razsejani, tako, da ne moremo govoriti niti o hišnih niti o šolskih ali drugih epidemijah in tudi ne moremo najti vi lahko dolga leta izven člo- čeprav kot najboljši profesorji veškega telesa. Do okuženj pri- in specialisti razlagajo vse mode večinoma neposredno po goče znake in načine zdravlje-kapljični infekciji (po kapljicah nja na podlagi neznanja in iz ust in nosu, ki jih bolnik pri praznoverja. Poiščite zdravnika, govorjenju, kihanju ali kašlja- se z njim posvetujte in poslu- nju trosi v svojo okolico). Okužba pa lahko nastane tudi s hrano, n. pr. z mlekom, če je okuženo s klicami, nevarne pa so prav tako igračke, obleke ter knjige, ki jih je uporabljal bolnik. Vdorna vrata klic v telo so torej usta, žrelo, včasih rane m opekline ali sluznica maternice. Bolnik je okužljiv vso dobo bolezni, tudi če so znaki izginili. Slučaji z gnojnimi komplikacijami, n. pr. gnojno vnetje ušes, odnosno votlin, nohtov, ostanejo zelo dolgo okužljivi. Za okuženj e so najbolj dovzetni otroci med 2. in 10. letom starosti. Po puberteti dovzetnost naglo pada, zelo redki so slučaji obolenja po 40. letu. Bratci in sestrice bolnikov, ki še niso preboleli škrlatinke, smejo v šolo šele po 8 dneh izolacije v stanovanju in po zdravniškem pregledu. Tudi odraslim, ki imajo opravka z bolnimi otroki, bo zdravnik odredil kontu-maciranje za teden dni. Sobo in predmete, s katerimi je prišel bolnik pred odhodom v bolnišnico v dotik, bo seveda pristojni dezinfektor razkužil. Danes pa ne delamo več raznih smrdečih in dušljivih dezinfekcij s parami formalina, žvepla itd., ker so se izkazale za neučinkovite. S tem, da smo bolnika takoj izolirali v bolnišnici, smo že odstranili najbolj nevaren vir. Skrbno čiščenje bolnikove sobe, postelje, perila in jedilnega pribora s primernim razkužilom pa bo zamorilo vse eventualne klice, skrite na teh predmetih, če smo tako storili, potem smo s tem zadostili zahtevam higiene. Ne pustimo se begati, ne po-slušajmo paničarjev, ki vzbujajo nepotreben strah in zaskrbljenost, ne nasedajmo nepremiš- šajte njegove nasvete. Ne upirajte se oddaji otrok v bolnišnico, ne skrivajte jih doma, dokler ni morda že prepozno. Pojav škrlatinke ni senzacija. Z njo paničarji ne boste zmedli našega ljudstva. Vaše prišepetavanje bo utihnilo prav tako, kakor je že neštetokrat in spet boste morali poiskati drugo senzacijo.« Tudi jaz bom u-tihnila, od vseh strani me vaše zdravstvene oblasti in borci zdravniki obkoljujejo in utesnjujejo, zopet se bom morala poskriti vtemne luknje in iskati novih metod za napad. Vse preveč že vedo ljudje o meni, predvsem pa o mojih slabostih, saj že mlada dekleta ščuvate nadme v raznih tečajih... to je tudi meni že preveč! Rada bi še malo ponagajala, zelo rada, pa so me tako zelo razkričali. Ne, tudi jaz trdim, nisem senzcija —sem samo revna Škrlatinka. Ker je v zadnji številki »Glasu Gorenjske« spregovoril pisec J. Z. nekaj o nerednostih na tržiški šeleznici, sem se namenil, da o njej tudi jaz napišem par besed, ker izgleda, da železniški organi kljub večkratnim dobronamernim kritikam in predlogom prizadetih niso napravili za udobnost, varnost in točnost prometa na tržiški železnici skoro ničesar. Navedel bom nekaj konkretnih primerov. V soboto, 14. t. m. je na kranjski postaji čakalo na Tržičana, ki odhaja iz Kranja ob 14.12 uri, preko 350 potnikov, večinoma vzročnih vezi med posameznimi ljenim in pretiranim govoricam delavcev in dijakov. Ta vlak slučaji. Pa se temu tudi čuditi in besedičenju! Ne iščimo sve- pripeije jz Ljubljane navadno tovalcev v paničar jih, ki se običajno zaradi živčne bolezni sami bavijo z vprašanji bolezni, ne smemo, ce poznamo povzročitelja te bolezni. Povzročitelj škrlatinke je zelo odporen in ži- V Jeseniških rovtih bodo odkrili spomenik Kdo med ljubitelji planinske čase, ne bodo govorili toliko o narave ne pozna Jeseniških sebi kot o očku Štefanu, ki nam rovt, ki slove po svojih narcis nih poljanah in prekrasnih zimskih športnih terenih. Pred vojno ni bilo nedelje, da bi jih ne obiskovalo na stotine ljudi iz bližnjih pa tudi oddaljenih krajev. Po vojni pa je ta naval obiskovalcev padel, kajti v svetu Golice in Rožce je vojna pustila svoje sledove. Planinske koče na Golici in Rožci so bile požgane, razen tega pa je tudi obmejni pas, v katerem ležijo Jeseniške rovte, zmanjšal dotok turistov. Prebivalstvo tega planinskega kraja se je med vojno aktivno borilo na strani gorenjskih in koroških partizanov. Pred meseci sem sedel v prijaznem planinskem hotelu, v Domu pod Golico. V pivski sobi sem prisedel k mizi, kjer je ga je lani iztrgala smrt in počiva na domačem pokopališču. Njegovemu spominu so se domači borci oddolžili in mu postavili na pokopališču spomenik. V nedeljo, na deseto obletnico II. zasedanja AVNOJ, bodo v Jeseniških rovtih odkrili spomenik padlim borcem. Tisoč parti- prepozno in omenjeni dan je imel 45 minut zamude. Pctniki so čakali vlak med 1. in 3. tirom, ker trenutno popravljajo streho perona. Med tem časom je premikalni stroj opravljal premik na 1. tiru, s katerega so se seveda morali vsi potniki odstraniti. Med premikom je pri-vozil na 3. tir tovorni vlak iz Ljubljane, nekoliko kasneje pa potniški na 2. tir. Nastala je prava zmeda in prerivanje potnikov med tiri. Sedaj pa naj kdo reče, da je varnost prometa in potnikov zagotovljena? Kje je bilo ob tem času odgovorno, postajno prometno osebje? Ali že letošnja nesreča spom:adi ni spametovala odgovornih organov? Ali mi delavci, uslužbenci zanskih spominov bo zaživelo in in dijaki res ne zaslužimo več-nas še bolj utrdilo v veri, da te je pozornosti? Ce na svojih de-žrtve niso bile zaman. lovnih mestih vestno in točno Prešernovo gledališče gre na gostovanje Dolgoletna želja gledališčni-kov in njihove uprave se bo menda končno uresničila. Namreč, gostovali bi radi po Go- Bedel starejši moški in se čez renjski in tudi podeželju posre- čas zapletel z njim v pogovor. Govorila sva o nasadih tobaka, ki so ga letos posadili, o poiz-kusnih odkopavanjih rude, po kateri so še pred dobrim petde-setletjem Jeseniške rovte slovele in brez katere bi ne bilo niti jeseniške železarne. Stoletja je dajala zaslužek prebivalstvu tega kraja. Zaslužek je bil sicer grenak, saj so ga mu merili tujci. Ni čuda, da se je v borbi proti njihovemu izkoriščanju prebudil iz teh ljudi človek, ki se je v usodnih letih slovenske zgodovine unrl zavojevalcu. Tudi o tem sem govoril z možem in povedal mi je pretresljivo zgodbo o svojem sinu, ki so ga v neki hajki Nemci ubili. Se več partizanskih zgodb sem zvedel tistega dne in ker smo govorili o partizanstvu okrog Gohce, so se vse zgodbe stikale v Mentovem očetu, očku Štefanu, kakor so mu pravili gorenj- dovali dramsko umetnost. Radi bi postali osrednje kulturno žarišče na Gorenjskem. Vendar so jim bile vsa leta obstoja finance tako na poti, da svoje želje niso mogli uresničiti. Okrajni ljudski odbor v Kranju je uvi-del in ustregel tako podeželju, ki si je gostovanj želelo in prosilo zanje, kakor tudi gledališču, ki mu bo finančna pomoč gostovanja omogočila. OLO je namreč PG zagotovil do konca leta gotovino za potovanja, za drugo leto pa je potrebe gledališča vnesel v svoj proračun. Pomen gostovanj poklicnega gledališča je zelo velik. Podeželje se zanima za igre (nedeljske popoldanske predstave za podeželje so vedno razprodane!). — Vendar si predstave v Kranju lahko ogledajo samo ljudje iz bližnje okolice, vsi ostali pa so hočeš nočeš bili prikrajšani. Prav ti pa so PG že večkrat ski in koroški partizani. Očka prosili in ponujali gostovanja. S Štefan je bil med partizani naj-boli priljubljen in če govorimo o liku partizanskega človeka v tem kraju, je prav očka Štefan njegova poosebitev. Očka Štefan je dočakal svobodo, a ostal ie skromen, kot je vedno bil. Ce se kje zbere skunina preživelih borcev, ki so partizanih na pobočjih Karavank, in jih spomin ponese v partizanske predstavami na podeželju in v provincijskih mestecih bo Prešernovo gledališče navezalo stike po vsej Gorenjski. Pomagalo bo širiti prosveto tudi v oddaljenih krajih in ne nazadnje bodo gostovanja prav gotovo v pomoč »Svobodam« in kulturnim društvom, ki morda danes životarijo in ne vedo ne naprej ne nazaj. Razveseljivo pri tem Čuvarji naših meja se zahvaljujejo Vsem kolektivom kranjskih tovarn in podjetij Padlih borcev in bivši borci vemo, kaj je naša dolžnost. Zna- Pred nekaj dnevi smo od vas jemo. Istčasno Vam z naše za- nie> ki smo si ga pridobili v prejeli prisrčne in borbene po- hodne meje pošiljamo sledeči borbi ali pa pri vojnem pouku, zdrave, kakor tudi darila, za odgovor. bomo lahko prenesli v prakso, kar se vam najtopleje zahvalju- Mi, sinovi naše zemlje, sinovi čim bo to potrebno. Mi stojimo na braniku naše zemlje neomajno. Med nami ni »kukavic«, ampak smo kot en narod vsi jugoslovanski narodi združeni v monolitno JLA. Težko se premagujemo, ko gledamo, kako se italijanski fašizem šopiri. Med nami vlada visoka morala, borbeni duh, ki Vam je lahko garancija, da nam ne bo žal žrtvovati svojih življenj za naše zasužnjene brate v coni A, ki trpijo pod italijanskim škornjem, ako bo to potrebno. Naj ve ves svet, da nas ni strah, kajti z nami je vse delovno ljudstvo naše domovine, Partija, naši voditelji s tovarišem Titom na čelu, ki so izšli iz nas, delovnih ljudi. Podla odločitev »naših zapadnih zaveznikov« z dne 8. oktobra nas je raztogotila, obenem pa presenetila, ker si nismo mogli misliti, da »borci za mir« lahko podpirajo italijanski imperializem. Mi poznamo pohlepne težnje g. Pelle, toda naj se zaveda, da smo mi tu, ki mu bomo ta apetit po tuji zemlji pokvarili, kakor se je to zgodilo v ča-so NOB. ATivnii ne bomo pozabili pohlepnosti italijanskega fašizma po naši zemlji, še zdaj so solzne oči naših mater in sestra. Zemlja je še krvava od prelite krvi. Vojni invalidi nas spominjajo na krvoločnost fašizma in imperializma vsega sveta. Niso se še zacelile rane, ki jih je zadala »italijanska kultura« naši zemlji in našemu ljudstvu. Hvaležni smo Vam, ker čutite z nami in ker ste se nas spomnili, kajti to nas utrjuje v naši pravični borbi. Živeli heroji borbe in dela! Pozdrav mestu Kranju od grupe specialne edinice JLA starejšega vodnika Božka Zeče-viča. * Mnogo takih pisem so prejeli kranjski delovni kolektivi in SZDL mesta Kranja Predstavniki delovnih kolektivov in SZDL Kranja na poti v Tolmin GLAS NAŠIH BRALCEV le ena o tržiški železnici prispevamo svoj delež za napredek naše domovine, imamo tudi pravico zahtevati varen prevoz od doma na delovno mesto in nazaj. Spregovorimo nadalje še o garnituri omenjenega vlaka. To pot je imel vlak pet potniških vagonov, med njimi kar en in po! vagona II. razreda, kjer pa potnikom z mesečnimi kartami vožnja ni dovoljena. Sprevodniki že poskrbijo, da se tako karto niti na hodniku II. razr. ne smejo peljati. V tri in pol vagone naj se stlači torej preko 350 ljudi. Lepa udobnost, kaj! Ali res ni mogoče imet; stalne garniture šest vagonov III. razreda in v teh le eden ali dva oddelka II. razreda, kar za tr-žiško progo popolnoma zad"stu-ie. Zakaj tega železniškim organom ne povedo niti sprevodniki, saj se morajo tudi oni pre- rivati in boriti za prehod skozi prenatrpan vlak? Zgodi se pa tudi, da so potniki že posedli po garnituri vlaka, kar na lepem pa se pred odhodom spomnijo železniški organi in odklopijo dva ali tri osebne vagone in namesto njih priklopijo tovorne. Kar je navedel v svojem članku v prejšnji številki pisec J. 2. o premikanju v Naklem, povsem drži. Pripomnil pa bi še eno o tem premiku v obratni smeri. Potniški vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 6.40 uri zjutraj, in s katerim se vozi v službo še precejšnje število uslužbencev in zlasti dijakov, prihaja zaradi te;ja v Kranj z zamudo. Dijaki pridejo v šolo »obvezno« pol ure kasneje in delavci zamujajo delo. In kdo je temu kriv — točnost tržiškega vlaka. F. D. 03RAŽI IM POJAVI je, da je pobuda za gostovanja v prvi vrsti prišla iz ljudstva in da je bila istočasno to tudi želja gledališča samega. Prihodnji teden bo PG gostovalo z aktualno dramo »Odločitev« najprej v Tržiču, nato pa še na Trati pri Sk. Loki. Prav tako so v dogovoru za predstave v Radovljici in v Cerkljah, Hotavljah in Železnikih. V Kropi bodo pa gostovali januarja, ko bo dvorana prenovljena. Poleg te drame pa bo PG imelo za gostovanja na programu tudi Cankarjevo dramo »Hlapci«, ki je v Kranju zelo dobro uspela in pa verjetno tudi Klabundov »Krog s kredo«, ki je bil uprizorjen preteklo sezono, pa je še letos zanj veliko zanimanje. Uprava Prešernovega gledališča ne namerava gostovati izključno samo po Gorenjski. Z dramo »Odločitev«, ki prikazuje trpljenje Primorcev pod Italijo, bo gostovala tudi v Tolminu in v Vipavi. Poleg predstav, ki jih misli kranjsko gledališče dati na Primorskem, pa se uprava prav resno ukvarja z mislijo, da bi z obema letos uspelima dramama t. j. s »Hlapci« in »Odločitvijo« gostovali tudi v Celovcu in morda še v kakem drugem kulturnem središču na Koroškem. Seveda morajo počakati na dovoljenje za to me-rodajnih forumov. Prav gotovo pa bi bila uprizoritev »Odločitve« na Koroškem velik kulturni dogodek za zamejske Slovence. * Ne razumemo - ne razumejo Dve stvari sta y tem našem nesrečnem aktivističnem jeziku, ki motita. Po eni plati je najtočnejši izraz tistega, kar hočemo povedati, po drugi plati pa že davno več ine ustreza svoji vsebini, — niti vsebini, niti tistim, ki jim je namenjen. Marksizem ni samo nov filozofski sistem, ki ima kot vse filozofije tudi lastno izrazoslovje. Tesno je povezan z družbenim življenjem, že dolgo je orožje osnovne gibalne sile v družbi. Njegov besednjak je v vsakdanji rabi v socialističnem gibanju, njega se poslužuje, z njim misli odločilni družbeni činitelj tudi pri nas. Če n. pr. marksist reče „komuna", potem čisto točno vemo, da he misli kratkomalo francoskega prevoda za našo „občino". In če to besedo uporabi jugoslovanski komunist, potem je jasno, da pomeni tisto vsebino, ki jo je ta pojem dobil s francosko revolucijo 1. 1871, z Marxovimi spisi o njej, z Leninovo „Državo in revolucijo" in našim jugoslovanskim dosedanjim razvojem. Prav tako, kakor z marksizmom na sploh, je tudi s posameznimi posebno važnimi področji našega življenja, zlasti z gospodarstvom in dejavnostjo političnih organizacij. Gospodarstveniki in politični aktivisti so si pri nas podedovali pester zaklad izrazov klasične in marksistične politične ekonomije, sovjetske gospodarske in politične prakse in prav tako vsega našega bogatega razvoja. Njihov jezik je zelo precizen, včasih pa plod že kar pretirane specializacije. Znano je, da jezik naših poročil o gospodarstvu in gospodarskem sistemu ni niti preprost niti splošno razumljiv. Včasih pa se zgodi tudi to, da niti strokovnjak ne ve, kaj je njegov stanovski tovariš hotel povedali, ko je napisal neko besedilo. Pred dnevi sem obiskal dobrega gospodarstvenika in mu pokazal del poročila predsednika nekega okrajnega sveta za go- spodarstvo! Pri najboljši volji mi ni mogel. pojasniti, za kaj gre. Podobno je z jezikom političnih aktivistov. Pred dnevi mi je prijatelj aktivist dejal: „Dirigiranje po ženski vertikali bo odslej politično čisto zgrešeno in ga moramo zamenjati z občedružbeno horizontalo." Prepričan sem, da je točno vedel, kaj misli, a jaz ga nisem razumel. Toda vse to bi še nekako šlo, ko ne bi bilo nove težave, ki nastaja s stalnim razvojem. Družbeni odnosi se spreminjajo, besede, ki so njihov izraz in proizvod, pa še dolgo trdovratno vztrajajo v naši vsakdanji rabi. Kako pogosto še slišimo na sestankih govoriti o partiji, reakciji itd., čeprav gre že za drugačne družbene pojave, za druge pojme. Razvoj je naše politično življenje napravil vse bolj občedružbeno. Sklepanje v pisarnah za zaprtimi vrati se poslavlja za zmerom. Poslovila se bo s časom tudi sama država z razredi, partijo, politiko in demokracijo vred. Razpravljanje je javno, odprto za vse, vsem dostopno. Odstranili smo vse politične ovire. Toda ali niso ostale jezikovne? Kako naj okrajni zbor delavcev-proizvajalcev enakopravno razpravlja in odloča o gospodarskih vprašanjih, ko pa je predsednikovo poročilo še strokovnjaku nerazumljivo? Kako naj prijateljeve bese' de o „ženski vertikali in občedruž.beni horizontali" — razume preprost volivec, ko pa ije še njegov tovariš aktivist poln začudenja izbuljil oči, ko ga je poslušal? Seveda ne želim nobenega takega »približevanja ljudstvu" v našem aktivističnem jeziku, ki bi natančne in jasne formulacije zamenjalo s primojdušunjem. Narobe! Zadostuje pogledat] samo naše vodilno dnevno časopisje, da bi se prepričali, kako porazno nizka je naša splošna jezikovna kultura. (Zal tudi jezik pričujočega članka to dokazuje.) Za vsako ceno moramo hkrati s splošno kulturo dvigniti tudi jezikovno. ABC s ni *« nm>pv Na Primorskem je na tisoče takih družin .Kmečka knjiga" .. . ..... svoiim bra cem Ob tretji premieri v kranjskem gledališču J Enostranska odločitev Anglo-američanov, da izroče Trst in slovenske vasi zone A Italiji, je nemilo prizadela in v mogočnem valu ogorčenja in upora dvignila vse naše ljudi iz velikih mest in zadnje hribovske vasice na Pohorju ali v Homolju. S tem sklepom naj bi nam poražena Italija po stoletni tihi, toda zagrizeni borbi s tujo pomočjo iztrgala zadnji košček slovenske obale siromašno, toda prelepo deželico »Lepe Vide«. Nekaj nenavadnega je za naše literarne razmere, da je ta dogodek že v tistem hipu, ko je bil sprožen, našel svojega dramskega avtorja in gledališče, ki sta svoj protest in uža-ljenost izrazila v dramski obliki. Komaj tri tedne po nesrečnem datumu je bila v Mestnem gledališču v Ljubljani krstna predstava drame Jožeta Zemljana »Odločitev«. In spet so minili le kratki trije tedni, ko gledamo v Prešernovem j gledališču premiero iste drame. Aktualnost in neprikrita politična tendenca drame, kakor tudi nenavadno kratek čas nastanka zagotovo zbujata v vsakem, ki so mu te okolnosti iz dosedanjih časopisnih poročil znane, hude dvome o kvaliteti tega dela. Zato naj že kar v uvodu ugotovim, da Zemljano-va drama ni nebogljen nedonošenček, ki mu bo vsak hip zmanjkalo življenjske sile, pač pa bo kar krepko zakorakala preko mnogih poklicnih in amaterskih odrov, ker je dovolj zanimiva in dinamična, da tudi zahtevnejšega gledalca ne razočara. Tudi ni tako tesno navezana na 8. oktober, kot bi se to po komentarjih zdelo. Ta dogodek je le okvir drami, v kateri avtor nam vsem v spomin in opomin odgrinja življenje slovenske obmorske vasice v fašistični sužnosti. Družin, kot je Frlugova, je na Primorskem na tisoče. Vse so v istih ali podobnih okolnostih, kot jih kaže pisatelj v tej drami, preživele enako gorje: pretepanje šolarja zaradi slovenske besede, lov na slovensko knjigo, zalezovanje deklet, obubožanje, Pregon z rodne grude, konfina-cije in internacije, kratko upanje spomladi 1. 1941 in nato krvava pot v zarje svobode. Toda ne za vse. Prav na obali so še slovenski ljudje, ki morajo ta boj, dasi danes nekrvav, bojevati še naprej in njihovi mrtvi še ne smejo biti mrtvi. Dramaturška analiza drame »Odločitev« bi pokazala nekatero hibo in nerodnost. Prizori v tej igri ne rastejo organsko drug iz drugega, temveč so le zunanje rahlo povezani med seboj. Usodni dogodki niso dramatsko vnaprej pripravljeni in se dogajajo čisto nepričakovano. — Manjše nerodnosti v gradnji, kot je pokopavanje knjig, malo verjetno utemeljena odločitev Olge in Bernarda, da ne bežita iz hiše pred navalom fašistov, je možno odstraniti z majhnimi re-tušami dramaturga ali režiserja. Značaji so risani nekomplici-rano, premočrtno brez subtilne-ga psihologiziranja in lahko razpoznavni. Dogodki, ki jih je mnogo, so zastavljeni v močnih potezah, ki gledalce čustveno prizadenejo. Dokaj srečno se pisatelj izogiba solzavi sentimentalnosti. Vse to so lastnosti, ki naj jih ima dobra ljudska igra, dihala v intimnem vzdušju primorske domačije. Družinski oltar — kraško ognjišče ni bilo osrednja točka doma. Duhovita je misel, porabiti ribiško mrežo za vmesni zastor, ki loči preteklost od sedanjosti, dokler se na koncu obe ne zlijeta v eno. Tri zvezdice na žici bi lahko mrknile, prav tako kot papirnati tekst o njih. Staro mater je podala Mara Cernetova v zunanji pojavi in igri dobro. Želel pa bi od te slikanja. Janez Eržen je precej zabrisal dvomljive in negativne strani tega značaja in ga postavil v lepšo luč. Bernard pade kot zavesten borec in ne kot človek, ki s smrtjo plačuje svoje zmote. Fašist Giulio se je pisatelju ponesrečil. Tudi Jože Kovačič ga s svojo igro ni uspel popraviti. Bil je mrzel v zaljubljenosti in mrzel v sovraštvu. Manjkala mu je za ta rod značilna Prizor iz Zemljanove »Odločitve« zato ne dvomim, da bo »Odločitev« krepko zaživela na mnogih ljudskih odrih, saj je prav v tej najbolj iskani zvrsti ljudske igre pri nas izbira najbolj majhna. Režiser Mestnega gledališča v Ljubljani Jože Gale je kot gost pripravil razgibano in efektno predstavo, med katero je napetost nihala le v majhnem razponu. V svoji inscenaciji je dokaj spretno popravil ali zabrisal marsikatero okornost in neverjetnost teksta, nekatere Z delnim črtanjem, druge s pospešenim tempom, nekatere trdote smo pa vkljub temu še občutili. Moderno scensko tehniko uporablja mestoma efektno, le glasbeno podčrtovanje odrskega dogajanja s pomočjo v gramofonskih ploščah konservirane glasbe ni pripomogla k ustvarjanju potrebne atmosfere. Zlasti prazen in neučinkovit je bil eden najimpresivnejših prizorov, panični beg žena, otrok in starcev pred hordo podivjanih fašistov. Scenograf Niko Matul je pripravil stilizirano sceno, ki pa ni matere nekaj več, nekaj kar je avtor hotel, pa ne da kraja izrazil: ona je tista, ki najbolj sovraži, tista, ki nenehno podžiga plamen upora v srcu sina in vnukov. Just Frluga je bil Mirko Ce-gnar. Vestno pripravljen in človeško občuten. Ves je oglat, težak, zaprt vase, sam s svojo trpko bolečino, ki je ne more iz-kričati v svet, še v gnevu pretehtano umerjen. Tudi v monologih, ki so močno natrpani z retoriko, je neposreden in iskren. Olgo je upodobila Klio Maver-jeva. V prvem delu zadržana in krčevita se je v drugem ob materi in Bernardu sprostila in uglasila. Starejšega sina Ivana je igral Laci Cigoj. Odločen, u-poren in zagrenjen bolj kot oče, tudi bolj oglat, le da ta ogla-tost ni harmonično zlita s figuro, temveč je vidno nadeta od zunaj. Mlajšega sina Brankota je zadovoljivo odigral Bogdan Fajon. Bernard je precej problematična figura. Očividno se je avtor prav ob njem zbal črno-belega mačja priliznjenost in mačja o-krutnost. V. Blanč-Kalanova, F. Trefalt, N. Bavdaževa in A. Cigojeva so kot večerna druščina lepo oživeli večer s slovensko pesmijo pri Frlugovih. Tudi M. Mayr kot uradnik iz Trsta je v tej mali vlogi zaživel, le zunanjost ni bila v skladu s figuro. Vsak nepreden človek na vasi bo vesel darila, ki ga je založba »Kmečka knjiga« poklonila te dni svojim bralcem. Kaj obsega ta knjižna zbirka? Koledar Kmečke knjige moramo omeniti pred vsemi drugimi, saj je temelj te knjižne zbirke. Koledarski del je zelo pestro in bogato slikovno o-premljen. Še bolj privalčen je drugi del koledarja, saj nam tu na uvodnem mestu Edvard Kardelj obuja spomine na veličino Borisa Kidriča, nakar nas profesorji -slavisti popeljejo v našo preteklost. Seznanijo nas s prvo slovensko knjigo. Osvetlijo nam delo priljubljenega ljudskega pisatelja Josipa Jurčiča, »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča ter dela primorskega pesnika s Krasa Srečka Kosovela. Z zanimanjem bomo prebral tudi še dve neobjavljeni Cankarjevi zgodbi in pa kar celo vrsto kratkih, lepih povesti in kmečkih pesmi. Seveda bodo tudi poučni članki o slovenskem kmetu v revolucionarnem letu 1848., o mednarodnem sodelovanju v kmetijstvu, o prehrambenih vprašanjih na svetu, o tujih deželah in ljudstvih pritegnili našo pozornost. Prav zanimivi bodo za kmečkega proizvajalca prispevki o kmetijskem zadružništvu, o živinoreji, o rastlinski hrani, vrtnarstvu, ameriškem kmetijstvu, preprečavanju slane, prvih atomskih elektrarnah itd. Ta zanimivi koledar je uredil znani pisatelj Ignac Koprivec, Ivan Seljak-Čopič pa ga je bogato opremil in ilustriral. Travništvo je prav poijudno napisal priznani kmetijski strokovnjak ing. Gvido Fajdiga. V tej knjigi se seznanimo s sestavo ruše, z različnimi načini sušenja sena, z naravnimi in zasajenimi travniki in sličnim. Podobe nazorno pojasnjujejo besedilo. V tej knjigi so najnovejše pridobitve znanosti, izkušnje kmetovalcev v kmetijsko naprednejših deželah, zato bo koristila pri izboljšanj i našega travni-štva in živinoreje. Vremenoslovje za kmečke ljudi je zanimiva knjiga, v kateri nam dr. Vital Manohin in T ran- Kaj ovira delo „Soobode" na Trati Nezdrava konkurenca med sekcijami škoduje Ko se je lani v oktobru na pobudo sindikalne podružnice Gorenjske predilnice na Trati ustanovilo delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, pred njim pač ni bilo lahke poti. Res, da se je v društvo včlanilo 360 ljudi, tudi prostori in ostale materialne dobrine so bile na razpolago, ni pa bilo strokovnega kadra. Zaorati so morali v ledino. Ob prizadevanju nekate- otroško igrico »Rdeča kapica« v režiji Mime Baldermanove, z Golarjevo »Vdovo Rošlinko« in Nušičevo »Sumljivo osebo« v režiji Lojzeta Novinca ter »Kek-cem« v priredbi in režiji Milana Osovnikarja. Režijo so vodili ljudje — nečlani, ki so društvu nesebično pomagali. Predavanj na ideološkem tečaju se je udeleževalo povprečno 40 članov. Takih koncertov si Jeseničani še želijo Minulo nedeljo je gostoval na Jesenicah pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. Priredil je dva koncerta jugoslovanskih in slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Popoldanski koncert je bil namenjen šolski in delavski mladini ter okoličanom, večerni pa jeseniški koncertni publiki. Na obeh koncertih so želi pevci veliko hvaležnost občinstva, saj podonnc.vi gostovanja na Jesenicah že dalj časa ni bilo. Zbor Glasbene matice pa je gostoval na Jesenicah nazadnje pred 33 leti. Kakor narodne, tako je občinstvo tudi težje umetne pesmi Sprejemalo z velikim navdušenjem in nastopajočim burno a-plavdiralo. Izvajana so bila dela Emila Adamiča, Cirila Cvetka, Jakoba Gotovca, Antona La-jovica. Krsta Odaha, Janka Ravnika, Rada Simonitija, Ubal-da Vrabca in drugih. Kot solistka je sodelovala članica ljubljansko drame Dana Ročnikova, kot pianist pa rektor Glasbene akademije Janko Ravnik in Prof. Pavel Sivic. Dirigiral je Prof. Ciril Cvetko, ki je dokazal izredno sposobnost in se je Uvrstil med naše najboljšo vokalno instrumentalne dirigente. Zbor, ki jc preživljal nekaj let krizo, je iirigent Ciril Cvetko povzpel na zavidanja vredno višino, za kar mu gre še posebno priznanje. Gostovanje pevskega zbora Glasbene rnatiCP je bilo za Jeseničane V melo doživetje in vsako pesem so nagradili 7 burnimi aplavzi. Večerni koncert je bil lepo obiskan, medtem ko je na popoldanskem, ki je bil namenjen, okoličanom in mladini, manjkala šolska mladina. Četudi so bile o gostovanju obveščene vse okoliške šole, se nobeni ni zdelo potrebno, organizirati skupinski obisk koncerta. Nezainteresiranost mladine, predvsem šolske, za podobne u-metniške nastope se sicer smatra kot kulturna pasivnost, mnenja pa smo, da nosijo za to soodgovornost tudi starši in vzgojitelji. V bodoče bi bilo prav, posvečati podobnim gostovanjem, namenjenim mladini, več pozornosti. Popravek: v zadnji številki našega lista se nam je v članek »Na Jesenicah pričenja sezona prireditev« vrinila neljuba pomota. Tiskarski škrat je spremenil prihodnji čas v pretekli. Uredništvo C losa ob „Odločitri" ce Slokan v obliki preprostega pogovora z \ remenoslovcem tolmačita najvažnejša vprašanja iz vremenoslovja. V njej so nanizane tudi ljudske izkušnje in ii-.reki o vremenu. Ljubezen na odoru je zbirka štirih povesti priljubljenega koroškega kmečkega pisatelja Pre-žihovega Voranca. ki nas popelje v svoje domače kraje in nam lepo opisuje kmečke ljudi, take kakršni >o, z vsemi strastmi, ljubeznijo m presodki. Ta knjižna zb'rka stane camo 300 din. Vsik kmečki človek bo brez dvoma čutil potrebo, da ima koledar in ostale knjige v svoji hiši, saj mu bodo nujen pomočnik in '.veLovalec v njegovem živi i en j u in delu. Založba »Kmeoka knjiga«, ki je bila ustanovljena ravno zato, da dviga kulturno-prosvetno raven našega kmeta, da mu pomaga iz njegove gmotne in materialne zaostalosti, je izdala tudi več drugih pcučnih kmetijskih knjig pa tudi lepih povesti. Na vse to se v najbližji zadrugi lahko naročite. „Kronika" in Gorenjska Zgodovinsko društvo za Slovenijo je pričelo letos izdajati poljudnoznanstveno revijo »Kronika«, ki je namenjena predvsem obravnavi slovenske krajevne zgodovine. Naša Gorenjska je dobila v njej precej prostora. Predvsem moramo omeniti razpravo R. Kyovskega o socialnih razmerah delavcev v Kropi, Kamni gorici in Železnikih v dobi kapitalizma. Nekam idilična podoba, ki smo jo večkrat imeli o fužinah in kovačnicah v teh krajih, je tu osvetljena z bistveno drugačne plati, z vidika razredne diferenciacije in delovnih pogojev. Zupančičeva »Zebljarska«, ki jo je pisec postavil za moto svoji razpravi, dobi v njej konkretna ponazorila, ki nam pripomorejo do resnične podobe težkega življenja slovenskega delavstva na Gorenjskem v bližnji preteklosti. P. Blaznik obravnava gradove v Loški okolici. V kratki, strnjeni obliki marsikaj zvemo o nekdanji loški gosposki ln gradovih, ki so nastali na njenem ozemlju. Nace Sumi govori o portalih v Kranju. Kolikokrat smo že šli mimo njih, ne da bi se sploh zavedali, da so tudi oni zanimivi, da imajo svojo zgodovino, da so tesno povezani s težavami in življenjem nekdanjih Kranjčanov. S. Smolej opisuje izkop livarne v Nomnju 1938. leta, malo znani priči o nekdanji še dokaj skromni železarski industriji Gorenjske. Umetni kovač iz Krope Jože Bertoncelj je za »Kroniko« prispeval nekaj ljudskih o zgodovini Krope. F. Baš podaja glavne informacije o kovaškem muzeju v Kropi. Podobno so v »Kroniki« obdelane tudi mnoge druge slovenske pokrajine in kraji. Številni prispevki so posvečeni zgodovini narodnoosvobodilne borbe in delavskemu gibanju na Slovenskem. Ne bo ga bralca, ki v »Kroniki« ne bi našel poučnega in zanimivega čtiva. Pisana je poljudno in privlačno ter opremljena z mnogimi slikami. »Kekec« na odru traške «Svobode« V petek, 20. novembra, smo doživeli premiero te aktualne drame v našem Prešernovem gledališču. Z žarom in zanosom pripravljeno delo so morali naši igralci zaigrati skoro pred na pol prazno dvorano. In tu je šlo vendar za manifestacijo za naš Trst, ne le za gledališki dogodek! Morda bi se za odsotne predstavnike političnih oblasti našlo opravičilo v delu, ki jih je zajelo v dneh tik pred volitvami. Pa tudi tu kar korporativna odsotnost ni razumljiva. Se manj pa je razumljiva odsotnost zastopnikov kulturnih, sindikalnih in drugih forumov; najmanj, kar bi bilo pričakovati, pa je bila odsotnost neabonira-nega premierskega občinstva, ki ob bolj senzacionalnih in bolj tujih delih rado pokupi proste sedeže in s tem napolni gledališko hišo. Seveda, bila je le domača drama, avtor mlad in doslej še ne znan! In celo politična drama, ne pa blazirana ameriška igra, ki že kot tuja roba bolj vleče! Res ne vem, ali naj izgovorim očitek indolence, snobizma — ali pa naj kar po domače povem, da je napol prazna dvorana pri premieri drame o Trstu, porazno spričevalo o politični in kulturni zavednosti našega gledališkega občinstva. Sicer bi tudi vsaj del tistih množic, ki redno napolnjujejo kino-dvorano ob najbolj bedastih filmih in ki se navdušeno drenja-jo na plesiščih in veselicah, mogel brez škode za svojo vzgojo prisostvovati taki kulturni manifestaciji. C. Z. rih požrtvovalnih tovarišev je pa delo oživelo. Ustanavljale in rastle so sekcije, kot gobe po dežju. Pa tudi delale so, da je bilo prvo leto društvenega obstoja zelo bogato. Poglejmo samo nekaj uspehov, ki jih je društvo v pretekli sezoni doseglo. Prirejeni sta bili dve samostojni akademiji, nastopi folklorne sekcije, na-miznoteniška sekcija je v teku leta odigrala 14 dvobojev z drugimi moštvi, šahovska je imela društveno prvenstvo in dvoboj na 30 deskah proti Skofji Loki. oba pevska zbora sta pridno vadila in knjižnica je imela iz dneva v dan več obiskovalcev. Tudi glasbena sekcija je pridno vadila, dramska sekcija se je v teku sezone štirikrat predstavila občinstvu, — za Novo leto z Danes, eno leto po ustanovitvi društva, pa je življenje v društvu prilično zamrlo, taj razen Jiamiznoteniške sekcije, knjižnice ter nemškega tečaja, ki ga poseča približno 40 ljudi, o drugem delu v »Svobodi« ne moremo govoriti. Temu je morda krivo tudi stališče nekaterih članov upravnega odbora, ki smatrajo, da je namiznoteniška sekcija ali tečaj nemškega jezika važnejši in pomembnejši za »Svobodo«, kot pa skupinica 15 igralcev. Tako stališče ovira obstoj dramske ter glasb, sekcije in pevskih zborov. »Svoboda« na Trati stopa v novo sezono. Na odboru, predvsem pa na vseh članih je, ali bo delo uspešno kot lani, ali bo res počasi zamrlo. Z Jesenic V minulem tednu je ljubljansko Mestno lutkovno gledališče gostovalo na Jesenicah. V lutkovnem gledališču jeseniške »Svobode« je uprizorilo popoldne in zvečer lutkovno igro »Težave Petrčkove mame«, za kar so jim jeseniški cicibani in piorirji ^lo hvaležni. Posebno lepo je oila obiskana popoldanska predelava, medtem ko večerna, ki je bua namenjena tudi odraslim, ni bila razprodana. Nad priznanim igranjem ljubljanskih lutkarjev so bili mladi Jeseničani zelo navdušeni in težko čakajo predstav jeseniškega lutkovnega gledališča, ki bo v kratkem ponovilo predstave lanskoletne sezone in doštudiralo novo lutkovno igrico Taufer-Norvjeve »Mojca in živali«. Gorenjski pionir © Zanimivi reportaži 9 2400 KM NA URO Neko društvo za aeronautične konstrukcije je objavilo, da se jim je posrečilo skonstruirati motor na reakcijski pogon, ki bo na železniških tirih dosegel brzino 2400 km na uro. Stroj bo lahko pri tem vlekel dva vagona, natovorjena z dvema tonama bremena. To nezaslišano brzino bo stroj dosegel že po petih sekundah, ko bo v pogonu. MESTO DRSI V DOLINO Malo mestece Raduza na pobočjih neke planine na Siciliji, šestdeset kilometrov zahodno od Katanije, počasi drsi v dolino. V mestecu živi okoli 5200 prebivalcev. To drsenje je precej hitro, nič manj kot 6 km v enem dnevu. Zemljišče namreč, namočeno po dolgotrajnih deževjih, je pričelo popuščati pod težo hiš. Zaradi tega je že več kot polovico hiš poškodovanih in razpokanih. V FRANCIJI VEDNO MANJ LOČITEV Po zadnjih podatkih število ločitev v Franciji stalno pada. L. 1947. je število razporok doseglo nič manj kot 57.000, število, ki do tega leta nikdar ni bilo zabeleženo. Od tedaj pa je ločencev vedno manj, tako da je v letu 1952 »samo« še 33 tisoč ločitev. To je približno 3,3 raz-poroke na tisoč prebivalcev. V Franciji je približno osemkrat več razporok kot na Portugalskem, zato pa 3-krat manj kot v Združenih državah in štirikrat manj kot v zapadnem Berlinu. Tam so namreč v ločitvah pravkar dosegli svetovni rekord. gj j ŽIVLJENJSKI PROSTOR Po netočnih podatkih je danes na svetu okoli 2 milijardi ljudi. Po mišljenju učenjakov pa ima naša zemlja prostora najmanj za 6 milijard prebivalcev- V Aziji je možnost naselitve zelo majhna, ker današnje število prebivalcev pred- stavlja 60°/0 vsega prebivalstva- Ša manj pa je prostora v Evropi, ki ima 570 milijonov prebivalcev in je za naselitev prostega samo še 18 odstotkov celokupnega ozemlja. Največje možnosti za naselitev so v Južni Ameriki, kjer bi lahko živelo 1.200 milijonov ljudi, seri anl2: števil ot prebi vial cev pa znaša samo 6 odstotkov tega števila. Tudi v Severni Ameriki bi se še lahko naselili, saj bi tam prebivalo lahko 600 milijonov prebivalcev (izkoriščenih pa je samo 19 odstotkov)- V Avstraliji je prostora za 280 milijonov ljudi, naseljeni so pa samo 3 odstotki tega števila. V Afriki bi bilo lahko 1650 milijonov prebivalcev, vendar jih zaenkrat živi tamkaj samo 8 odstotkov te številke. SIAMSKI SESTRI Neka tridesetletna Nizozemka je rodila dvojčki, ki sta spojeni na trebuhu. Dvojčki sta težki 4 kilograme in 400 gramov. Takoj po rojstvu sta bili deklici fotografirani z radiografom in zdravniki upajo, da bodo čez leto dni deklici lahko operirali in razdvojili. DOBER ZASLUŽEK Pred vojno je neka Miss Pi-pers iz Filadelfije zaslužila mesečno okoli 20 tisoč predvojnih dinarjev zato, ker jo znala sugestivno jokati. Bila je nameščena v nekem velikem kinematografskem podjetju z nalogo, da prične jokati, kadar v filmu pride do tragičnega prizora. TENSING, SEF INSTITUTA Serpas Tensing, zmagovalec Mount Everesta, se je povzpel s švicarskim alpinistom profesorjem Arnoldom Glathordom na 6.000 metrov visoki himalajski vrh Kongpok. Tu sta ostala 14 dni zaradi znanstvenih raziskovanj. Vlada zahodne Ben-galije se je namreč odločba, da ustanovi znanstveni institut, ki ga bo vodil Tensing. Perzija - Nafta - Intelligence Service Perzija 20 let pred prvo svetovno vojno. V teh krajih je tedaj vladal Sah Nasredin, »kralj kraljev, vladar od meseca do globočin morja«. Celo svoje življenje ni vsemogočni in nadvse vzvišeni Sah nikdar ponudil roke, da se ne bi omadeževala njegova sijoča čistoča z dotikom brezvercev. Vendar je dovolil, da da so prepotovali njegovo deželo Evropejci. Med njimi je bil tudi starejši inženir — raziskovalec — Mr. William Knot d'Arci, ki je bil dolgo časa ujetnik nekega rodu avstralskih praprebivalcev. Takrat je odkril bogato ležišče zlata, rudnik Mount Morgan. S tem zlatom je hotel »zavzeti svet«, ustvariti je hotel kraljestvo nafte in postati enak Ameriki in Rusiji, ki sta gospodovali na svetovnih tržiščih. Mr. d'Arcy je vedel, tako kot zgodovinarji, da je v pravljično bogatih templjih Perzije stoletja gorel belo bleščeč ogenj kot mogočna plamenica. To je bilo znamenje ognjenega boga, ki so ga častili pravoverni mohamedanci. Templji so bili že zdavnaj porušeni in ogenj pogašen, d'Arcy pa je neutrudno iskal po deželah tisočletnega kulta tega ognja. Goreči zublji so morali biti samo goreča nafta, ki so jo zažgali zviti duhovniki, je premišljeval stari raziskovalec. V bližini starodavnih svetišč mora še vedno biti nafta. Ogromni rezervoarji pod zemljo, iz katerih črpajo v Kaspijskem morju Rusi tekoče zlato, morajo biti tudi v Perzijski zemlji. D'Arcy jih je hotel najti. Potoval je iz doline Sirah proti severu, zapustil je lepe pokrajine in staro arhitekturo vzhodne romantike. S karavano kamel se je podal preko kamnite puščave in žgoče samote £er dospel do malih naselbin v oazah v solni puščavi. Prišel je do gore Ararat. Toda belega premoga ni našel, nobenih črnih kotanj napolnjenih z nafto ni videl, niti ni srečal potoka, ki bi se oljnato svetil. Gore v sebi niso imele bogastva. D'Arcy je potrošil mnogo denarja, vendar svoje vere ni zgubil. Skoraj vedno sam, obkrožen od več- nih nevarnosti, obdan z brez' mejno naravo, je stari iskalec zakladov naenkrat postal pobožen. Poleg svojega orodja je vedno imel križ in biblijo. Še in še je vrtal, toda sledu po nafti ni našel., 6 milijonov mark je zapravil, toda tekočega zlata ni bilo. Domačini so mu sproti uničevali, ves njegov trud in tolpe šejka iz Mohammera se z njimi niso' hotele pogajati, kajti njihovi predniki so bili preko 3.000 let lastniki teh pokrajin. Stari inženir je kmalu porabil svoje zlato, ki ga je našel na Mount Morganu, zaman je bilo vrtanje, stroji so ostali suhi, izkopane globeli v puščavi so bile brez vrednosti. Podal se je v London, da si poišče novih denarnih virov. Njegovo veliko zaupanje je zapeljalo nekaj malih bankirjev, toda kmalu je d'Arcy tudi njihov kapital zavrli l"-p7 u-speha. Vedno znova je moral v City, da izprosi kapital. Osumili so ga, da ni pri zdravi pameti. Tedaj se je podal v Teheran kot potnik za stroje. Pridobil si je zopet majhen kapital in pregovoril Saha Nasred- dina, da mu je dal koncesijo za vrtanje. Za 200 tisoč frankov je dobil dokument, v katerem se »zaradi posebnih sposobnosti in velikega prijateljstva mogočnih vlad Velike Britanije in Perzije podari ing. Williamu Knot d'Ar-cyju in vsem njegovim potomcem in prijateljem v popolno posest za 66 let perzijsko podzemlje, vsi proizvodi, ki jih dobi iz zemlje, so samo njegova nedotakljiva last.« 200 tisoč frankov se je zdelo šahu najboljša pogodba, ki jo je kdajkoli sklenil. In da bil še sigurnejši, si je pri d'Arcyjevih morebitnih najdeninah zagotovil delež. Toda še vedno je bil ves trud zaman, zato je stari inženir hotel zapustiti Perzijo in se odreči nadaljnjemu raziskovanju. Tedaj pa so mu sporočili, da so njegovi vrtalci 160 km severno od perzijskega zaliva naleteli na velike in bogate vrelce nafte. DArcy se je zelo razveselil predvsem zato, da je dokazal, da ni norec in fantast, temveč le logično misleč rešiti pred agenti in bankirji-Odločil se je, da uniči dokument. Na krovu ladje, s katero se je peljal v Kanado, je končno našel svoj mir. Edini potnik, s katerim se je razgovarjal m mu pripovedoval o svojih neprili-kah zaradi fermana, o težkih bojih predno je našel nafto, je bil neki misijonar, ki se je vračal iz Afrike. Sveti mož ni kazal preveč zanimanja za njegovo pripovedovanje, vendar mu je zadnji dan pred izkrcanjem dejal: »Zakaj ne bi dali tega zelo pomembnega dokumenta v službo cerkvi; z denarjem, ki bi ga tako pridobila, bi cerkev lahko vzdrževala misijonarje, ki širijo krščanstvo. V rokah cerkve bi ta dokument prinesel svetu mir, v rokah bor-zijancev pa vojsko.« D'Arcy je dokument podaril svojemu novemu prijatelju. Ta misijonar je bil skrivni agent Tntelligence Servicea, naj-zmožnejši organizator in delavec za povečanje moči bri- ndijski kmet pred odločitvijo (Nadaljevanje in konec) V Indiji skorajda ni kmetov, kakor jih poznamo mi. Ogromna večina obdelane površine je last veleposestnikov, ki zemljo oddajajo v zakup kmetom-na-jemnikom. Do tega je prišlo tako, da je državna oblast v času mogul-skega cesarstva določila v vsakem okraju po enega človeka, »zamindarja«, da pobere davek od kmetov. Tudi Britanci so si morali po prihodu na indijski podkonti-nent zagotoviti stalen vir dohodkov, še bolj pa stalno zanesljivo plast svojih ljudi na vasi. Spet so zbiranje davkov poverili zamindarjem, leta 1793 pa so jih z zakonom proglasili za prave lastnike vse tiste zemlje, na kateri so zbirali davke. Zamindar je postal pravi veleposestnik, kmet, prejšen solastnik skupne vaške zemlje, pa najemnik, ki ga p8 določenem pogodbenem roku veleposestnik lahko zapodi s svoje zemlje, ob vsakem času pa mora iztirjati najemnimo, ki odtlej ni več davek. Tega kmetje plačujejo državi posebej. Parcele kmeta-najemnika so majhni kosi polja brez gozda. Zemljišče večine indijskih kmetov meri povprečno 3 ha. Kmet ga običajno ne »dobi« neposredno od zamindarja, ampak od vmesnega najemnika, ki si obdrži del pridelka, ostalo pa odda višjemu »zakonitemu« lastniku. V nekaterih krajih je med veleposestnikom in pravim obdelovalcem kar po osem takih posrednikov. Koliko kmetu ostane, si lahko mislimo. Celoten kmečki dolg je po uradnih poročilih večji od 6 milijard rupij (420 milijard dinarjev). Ta znesek je šestkrat večji od denarja, ki ga je indijska planska komisija predvidevala za i industrij sk razvoj v sedanjem petletnem planu. Stanje je obupno. Kmet vzdržuje sebe in številno družino na robu smrti od gladu, ko je srednja letina. Ce izostane dež, če pride ob nepravem času, če ga zadene kaka naravna katastrofa, če je vojna, — nihče ne zaustavi gladu, ki zajame cele pokrajine. Letos je deset let, odkar je glad v Bengaliji zahteval 3 milijone smrtnih žrtev. »Največji Azijec današnjih dni« Vsi Indijci, s katerimi sem govoril — in teh ni bilo malo, so se strinjali v tem, da je položaj nevzdržen in da je deželi potrebna agrarna reforma. Res da je bila agrarna reforma že uveljavljena v nekaterih indijskih državah, vendar veleposestnikom zagotavlja visoko odškodnino na račun kmetov in omogoča, da velik del posestnikov vobče ne izgubi zemlje. Proti takemu reševanju agrarne reforme je odločno nastopil starec Vinoba Bhave, ki ga spoštljivo imenujejo Sri Ačaraja Vi-nobadži Bhave. Ta samouk je eden blizkih Gandijevih sodelavcev. Sam mi je skromno dejal, da njegova akcija ni nič več kot to, kar je želel že »oče naroda«. Vinoba, droben, škrbast moži-ček z resasto sivo brado, preprostimi naočniki in belim platnenim »dhotijem« (indijske hlače iz enega samega kosa blaga) je začel pridigati, naj veleposestniki darujejo zemljo kmetom in poljedelskim delavcem, ki nimajo zemlje. imenujejo »budan«, kar po naše pomeni »darovanje , zemlje«. Ogledal sem si ga od blizu. V vasi je bilo praznično razpoloženje. Ljudi ni bilo na polju. Hodili so po vasi in se zbirali na prostranem dvorišču. Velik slavolok s kongresnimi zastavami je pozdravljal odre-šitelja brezzemljašev. Takrat je bil ravno pri opoldanskem počitku v najbogatejši hiši, ki so jo odstopili njemu in njegovemu spremstvu. Z njim namreč romajo družina, sekretarka, dva pomočnika in še nekaj budan-skih aktivistov, katerih je sedaj že precej v vseh okrajih Indije. V veliki sobi je nameščen arhiv, v katerem hranijo celo goro pogodb, s katerimi posestniki poklanjajo svojo zemljo brez-zemljašem, pisalni stroji in radijska razglasna postaja. Ko je vstal, je Vinoba, spremljan od svetovalcev in domačinov, odšel na bližnji travnik in ga pričel kopati z motiko. To ponavlja v vsaki vasi, ki jo obišče. S tem hoče povedati, da mora biti obdelana vsa zemlja in da kmečko delo zasluži spoštovanje. Nato je bilo na travniku zborovanje. Vsa vas je posedla po travi. Spredaj so na klopeh posedli posestniki in zrli v kmete, okrog dvignjenega podija z mikrofonom pa Vinobini u-čenci. Za mikrofonom je sedel Vinoba. Po uvodnih besedah je spregovoril: »Čigava je zemlja? Nikomur ne pripada. Zemlja je samo božja last. Dodelil jo je človeštvu, vsem ljudem, ne samo nekaterim! Veleposestniki, s kakšno vestjo boste po smrti stali pred božjim obličjem. Ali se ne sramujete, da ste izpre-menili voljo božjo?« — Ploskanje, govori silno odobravanje. K besedi se oglašajo posestniki in obljubljajo, da bodo darovali toliko in toliko zemlji-(Nadaljevanje na 7. strani) geolog. Izmučenega moža zakladi niso več zanimali. Ni se hotel več boriti z roparskimi tolpami, niti se prerekati s prebrisanimi šejki zaradi prodaje in izkoriščanje vrelcev. Dovolj mu je bilo puščav in smrdečih globin, zadosti boja za nafto. Prodal je vrelce mali angleški družbi Burmah Oil Co. Toda o svoji polnomoči čez perzijsko podzemlje pa je tedaj še molčal. Perziji je želel ohraniti mir, kar bi mu morda tudi uspelo, če ne bi Burmah Oil Co bila zelo blizu angleški vladi in če ne bi lord Fisher pre-prepričal admiraliteto in Fo-reign Office ter gospodarstvenike Velike Britanije, da pomeni nafta moč. Naslednje se sliši kot kriminalni roman, vendar je resnica. D'Arcy se je odpeljal domov. V Aleksandriji je spoznal angleške trgovce, ki so slučajno slišali o njegovi koncesiji. Za fer-man so mu ponudili 6 milijonov funtov. Inženir je ponudbo odklonil, z bankirji in borzijanci, ki so ga nadlegovali, pa se sploh ni zgovarjal. Proti prodaji koncesije se je zagrizel prav tako, kot pred leti v idejo, da mora biti Perzija najbogatejša država z nafto. V Kairu so vlomili v hotelsko sobo in vse premetali. To je njegov odpor še povečalo, vendar se ni mogel več tanskega imperija. Ta misijonar ni bil nihče drugi kot Sidney Reilly, ki se je v resnici imenoval Rosenblum. (Kasneje je delal z Captain Hillom in bil najsposobnejši mož v intervencijskih četah proti Sovjetom, Bil je šef angleške špijonaže v Rusiji. Bruce Lockhart ga imenuje najpogumnejšega moža Intelligence Servicea in zaupnika Winstona Churchilla. Poleg Reg. Halla je bil največji mož v hiši No. 3 v Westminstru. Leta 1926 je skrivnostno izginil). Goljufivi misijonar je torej dobro zaigral vlogo duhovnika. Česar d'Arcy ni hotel prodati za 6 milijonov funtov, to je sposobni agent dobil z nekaj lepimi besedami. Komaj je bil dokument v Londonu, že je Burmah Oil Co prodala svoje vrelce novo ustanovljeni Anglo-Persian Oil Co. Kdo je imel nadzorstvo nad to družbo do leta 1914., ni nihče vedel. Sele tedaj je bila skrivnost odkrita. Churchill, šef lažnega misijonarja, je v Spodnjem domu raztolmačil, da ima angleška admiraliteta in še neka druga vladna ustanova 56 odstotkov kapitala perzijskih vrelcev. Ta druga institucija ni nihče drugi kot vohunska organizacija Intelligence Servicea, ki je Veliki Britaniji pridobila dArcvjev ferman. GORENJSKI PIONIR Dragi Kosobrin! Vinoba na zborovanju Mož ni posedoval niti denarja, niti ni uporabljal prometnih sredstev. Se danes bos pešači od vasi do vasi. Njegove besede so se bliskovito razširile po vsej Indiji. 200 milijonov ljudi danes govori in razmišlja o tem neznatnem možičku in gibanju, ki je zajelo vso Indijo. Gibanje Vidim, da Ti pionirji pridno pišejo, pa sem sklenila, da se še jaz oglasim. Morda Te bo pa le zanimalo, kako so Tvoji mladi prijatelji preživeli počitnice ob Vrbskem jezeru. Bilo je 25. junija, ko smo se odpeljali iz Kranja. V vlaku smo že našli polno tovarišev, dijakov iz vseh slovenskih šol. Po težkem pričakovanju smo onstran Karavank zagledali Koroško zemljo. Bili smo v Podro-žici. Vsak je hitel dalje in dalje . .. Občudojoče smo ostrmeli, ko se je pred nami vsa v soncu za-blestela modra gladina Vrbske-ga jezera. Izstopili smo v Krivi Vrbi. Parnik nas je peljal preko jezera v »Sončno deželo« (Son-nenland) Sekiro. To je bil naš cilj in nastanili smo se v lepem hotelu. Dvajset dni smo preživeli tako brezskrbno in veselo, videli smo toliko novega in lepega, da nam bo to letovanje ostalo v trajnem spominu. Pionirji iz vseh krajev Slovenije smo bili kakor ena družina. Skupno smo hodili na izlete. Bili smo pri Hodiškem jezeru, v Celovcu, v Beljaku, ob Osojskem jezeru in na Gosposvetskem polju. Tu smo se ustavili pri knežjem kamnu, kjer so naši svobodni predniki ustoličevali slovenske vojvode. Ze prvi dan smo ustanovili pevski zbor. Hodili smo po slovenski zemlji, zato smo tako radi peli naše pesmi. »Tam, kjer teče bistra Žila« je bila posebno priljubljena, ker so jo tudi Korošci peli z nami. Trije tedni so bili hitro pri kraju. Dobra hrana, kopanje in izleti so nam dali novih moči. Na poslovilnem večeru smo se upravi lepo zahvalili za gostoljubnost. Bilo nam je žal, da že odhajamo, obenem pa smo si želeli domov. A. O. > dijakinja IV. razreda III. gimnazije Kranj Dragi Kosobrin! Zelo sem bil razočaran, ko sem zadnjič zaman iskal svoj članek v Vašem listu. Prijatelj Vlado se zahvaljuje za priob-čenje. Prosil bi Te, da mi vsaj odgovoriš na moje vprašanje. Sedaj pa bi Te prosil za priob-čitev tegale mojega doživljaja. Presenečenje Sem vnet tabornik, ki se klatim po gozdu, in ki z romantično raztrganimi hlačami delam materi delo. Nekega dne sem se s prijatelji odpravil v gozd. Domenili smo se, da bomo malo »pošarili« po njem. Kot taborniki smo se tako razdelili v Apače in Siouxe, ki so se hoteli med sabo boriti. Bil sem Apač, ponosen in bojaželjen. Poiskal sem si primeren prostor, ki me je kril pred »sovražnimi puščicami«. Poglavarjev rog nam je naznanil, naj se vsak brani pred sovražnikom in zmoli še eno molitvico k velikemu Manitouju. Hrabri bojevniki so se takoj zagnali v boj in pričelo se je »klanje Sicu-xev na čast velikega Manitou-ja«. Manitoujeva jeza nad Siou-xi se je kmalu pokazala v tem, da s« bitko zgubili. Po poznejšem pripovedovanju prijateljev so se vsi zbrali okrog premaganih Siouxev in pregledovali plen, ki so ga dobili v vojni. Jaz pa sem se oddaljil od tovarišev in zasledoval neko divjad, ki se je ob času našega hrupnega vojevanja splašila in odšla drugam. Bil sem docela preverjen, da je zelo velika. Ko se je žival pred mano umirila, sem previdno pokukal izza grmovja. Kar sem zagledal, je bilo zelo neprijetno zame in za moje »velecenjene zasledovalske sposobnosti«. Na jasi je sedel zajec in gledal nekam v daljavo. Jezno sem zabrundal in dol-gouhec je preplašen zdirjal v gozd. S prijateljskim pozdravom Ti kličem na svidenje! Friderik Varč Frimskovo 16 c Podlistek e Moda s Nasveti Obleka naših otrok pozimi Kaj vse vpliva na osvetljenost stanovanja Otroci morajo biti v hladnem žasu dobro in pravilno oblečeni. Mati naj zlasti pazi, da bodo imeli tople nogavice, kajti ničesar ni, kar bi bilo za zdravje škodljivejše kakor mrzle noge. Čevlji naj bodo iz močnega usnja in imeti morajo dovolj debele podplate. Če otrok rad ozebe, mu dajmo v čevlje tople vložke. Čevlji ne smejo biti pretesni, da mu bo kri po nogah pravilno krožila. Ko pride otrok ob mrzlih, vlažnih dneh domov, naj se takoj sezu- je in obleče druge nogavice. Njegove čevlje napolnimo s papirjem in jih damo na topel, ne prevroč prostor, ker utegne usnje v tem primeru razpokati. Tople volnene hlačke so potrebne za dečke in deklice. Zelo debel, težak plašč ni priporočljiv, ker se otrok v njem preveč razgreje. Bolje je, da mu damo pod plašč volneno jopico. Otroci naj v mrazu ne hodijo razoglavi in imeti morajo tudi volnene rokavice. 3 (Nadaljevanje s 6. strani) šča. Podpisujejo se pogodbe, prepisi ostanejo lastnikom in o-krajnemu vodstvu »budana«, ki kasneje izvede razdelitev zemlje. Deli se samo med kmete in poljedelske delavce, ki sploh nimajo zemlje. Vsakemu dodelijo po 5 hektarov. Ker je oddane zemlje premalo, brezzemljaši sami sklenejo, kateri izmed njih jo bo dobil. Prišli .se me gledat Po zborovanju smo izposlova-li intervju s starcem, ki ga Vinoba obdeluje zemljo imajo nekateri za največjega Azijca današnjih dni. Po vsakem vprašanju je dolgo premišljeval, nato pa dajal kratke odgovore. Ko mu je nekdo od nas izrazil željo, da nam kaj pove o budanu, je odvrnil da nam tega ne verjame. »Prišli ste le zato, da bi me videli.« Ostro je napadel vlado, da je počasna in nedosledna v reševanju zemljiškega vprašanja. Dejal je, da je njegovo gibanje dosti boljše, ker navaja veleposestnike k lastnemu prepričanju, da se mo- rajo odpovedati zemlji. »To je najboljša »satjagraha« (način boja brez vsakega nasilja) in revolucija v revoluciji, — drugačna od vseh dosedanjih revolucij.« je dodal. Blagroval je posestnike, ki so spoznali od boga naloženo dolžnost, da oddajo svojo zemljo, in dodal, da morajo biti pripadniki budana še toliko bolj prijazni s tistimi, ki jim ta dolžnost še ni bila razodeta. »Predvsem jim je potrebna naša složna molitev,« je dejal. Čudne so te besede. Niso videti napredne. Toda če odluščimo religiozno lupino, kaj nam ostane? — Socialistični program agrarne reforme. Da, prav nič drugega! Razlastitev veleposestnikov brez odškodnine in razdelitev zemlje brezzemljašem. Lupina pa mora biti v Indiji nemara prav takšna. Do tega zaključka je prišel tudi voditelj indijske socialistične stranke J. P. Narayan. Je marksist, znanstvenik in politik. In kaj počne? — Kakor Vinoba hodi od vasi do vasi in govori: »Čigava ]e zemlja? — Božja. Dodelil jo je vsem ljudem ...« Vinoba je sam priznal, da nabrana zemlja večinoma ni obdelana, v nekaterih primerih pa sploh ni uporabna. Neposredne gospodarske koristi res ni od Vinodobinega gibanja. Tudi kmetov položaj in sestav posesti se ni bistveno izboljšal. Toda eno je gotovo: Vinoba je v vsej Indiji ustvaril vzdušje močnega moralnega pritiska na veleposestnike. Zemljiško posest je napravil nemoralno v očeh javnega mnenja. Mračnost, ki je tako značilna za stare stavbe, se je morala v novih hišah umakniti svetlobi in vedrini, ki sta pogoj zdravju ter ugodnemu razpoloženju, s tem pa tudi naši delovni zmogljivosti. Vir naravne svetlobe je sonce, ki je hkrati tudi najcenejši razkuževalec, saj ubija s svojimi ultravioletnimi žarki pozvro-čitelje raznih bolezni. Razsvet-ljenost stanovanja zavisi od velikosti in višine oken ter od čistoče okenskih stekel. Po sedanjih predpisih naj imajo okna v posameznih prostorih 15°/o površine tal. Važna je tudi sna-ga, saj zadrži očiščeno okensko steklo 10% žarkov, teden dni neočiščeno zadrži že skoro tretjino, po štirih tednih neočiščeno steklo pa že polovico svetlobnih žarkov. Osvetljenost sobe je odvisna tudi od količine svetlobnih žarkov, ki se odbijajo v prostoru. Za to svetlobo so najvažnejše stene in večje ploskve pohištva. Čim svetlejše so stene, tem bolj odbijajo svetlobo, zato naj bodo sobe svetlozelene, sve-tlorumene ali slonokoščene barve, kar prija tudi očem. Neprimerni pa so sivi, temnozeleni in temnomodri toni. Posebno važna je barva sten tam, kjer so okna majhna ali zasenčena zaradi so-sosednje stavbe. V delovnih in otroških prostorih je zelo važna tudi barva pohištva, ki naj bo čim svetlejša. Barva pregrinjal naj bo živahna, da vnaša V prostor vedrino in pospešuje človekovo aktivno sposobnost. Glejmo, da bo delovna miza pravilno sestavljena! Ze 4 rri od okna je prostor 16 krat slabše osvetljen. Miza naj bo obrnjena tako, da prihaja svetloba od leve strani, da ne pada senca po mizi in si ne kvarimo oči. Za kratek čas Praktičen viseč plašč z raglan rokavi, ki se v zapestju zožijo. Izdelan je iz zelenega blaga in ga lahko nosimo s črnim laka-stim pasom ali pa tudi brez. —ir ZANESLJIV KAŽIPOT Šofer: Kod vodi pot v mesto? Voznik: To je pa zamotano, najbolje bo, da vozite kar za menoj. Praktični nasveti Po uporabi kuhinjske tehtnice ne puščaj nikoli uteži na tehtnici, ker se sicer mnogo prej pokvari. Ako spravimo uteži takoj na svoje mesto « ".aklopni-co, nam ostane tehtnica doigo časa natančna in zanesljiva. Galun za čiščenje črev. Kjer doma koljejo in delajo klobase, imajo mnogo dela in truda z izpiranjem in čiščenjem črev. Pri tem izvrstno služi galun. Ko menimo, da so čreva že temeljito izprana in dovoij čista, primešamo za čreva enega prašiča, zadnji vodi, ki naj bo topla, žlico galuna. Galun stiska sluzne kožice, po njem so čreva trpežnejša, kar je pri polnjenju velike vrednosti. Lončena in glinasta posoda je trpežnejša, ako novo pristaviš v vodi, jo počasi segrevaš, da voda zavre. Kuhaj jo nekaj časa, nakar naj se v kropu ohladi. Barvastega pleskanega kuhinjskega pohištva nikdar ne umivaj z vročo vodo ali celo s sodo, niti ne z ostrim milom. Snaži ga vedno z malo mlačno vodo, kateri si primešala nekaj žiic salmijaka. Zdravnik: No, sedaj boste pa kmalu zdravi, samo varujte se vsakega razburjenja! Bolnik: Potem mi pa nikar prekmaiu ne pošljite računa. ArielKassak: 9 — Lilian, prosim vas, zapirajte ponoči okna in vrata. Ne bojte se, stražil bom! Mary je zaklenila vrata. Lilian je zaspala v Marvni postelji. Še v spanju se je krčevito oklepala prijateljice. Harry ni več spal. S pomočjo žepne svetilke je odkril, odkod je neznanec splezal na balkon. Spretno kot mačka je tudi sam priplezal na balkon. Ni bilo drugih sledov kot ena sama odlomljena vejica. Čez tri dni sta prijateljici odjahali v park na izprehod. Lilian na svoji snežno-beli arabski kobili, Mary na širokem pra-mu. Dan je bil tako lep, da je ves strah izginil Liliani iz kosti. Veselo sta se pogovarjali. Na nekem ovinku je Lilian nenadoma vzpodbo^la kobilo in kot blisk švignila naprej. Mary se je zaman trudila, da bi jo došla. Njen rjaveč je nenadoma obstal. Iz daljave je zaslišala krik in zamolkel padec. Ko je Mary dospela d0 kraja, kjer se je zgodila nesreča, je zagledala kobilo na tleh. Imela je prednjo desno nogo zlomljeno. Ne daleč od nje je brez zavesti ležala Lilian. Vendar si je kmalu opomogia. — Kaka sreča, da sem padla na kup listja! Palma ni kriva. Lepo je tekla. Naenkrat se je spotaknila in padla, jaz sem pa odletela. Seveda bi si zlomila vrat, da ni bilo tega rešilnega listja. Oh, uboga Palma! Stekla je h kobili, ki je zaman skušala vstati. Objela je njeno glavo in jo božala. Potem je previdno prijela Palmino nogo. — Mary, Mary, je zaklicala z izpreme- njenim glasom. Poglej! Podkev se je držala samo z enim žebljem. Štirje so manjkali. Po skrbnem iskanju sta našli le dva. Bila sta razpraskana in svetla, kot da bi ju bil k^ odvijal s kakim ostrira predmetom. — Ubožica moja, je šepetala Lilian kobili na uho. Meni, samo meni je bila namenjena smrt. Tebe bomo rešili! — Povej vse Bertu Kingu! je rekla odločno Mary. — Njemu? Ob misli na Harryja so postale Lilia-nine poteze trde. Da bi se mu plazila ob nogah in ga prosila! Vem, da me hoče Marga spraviti s poti zaradi denarja in zaradi njega. — Ah, Lilian, poj diva odtod! . — Ne! Da bi potem rekla, da sem pobegnila pred njima! Ne bo se jima posrečilo! , Naslednje jutro je bila Lilian v konjušnici, še preden je Mary vstala. Tam je ležala njena kobila. Zlomljena noga je bila tesno povezana. Z velikimi žalostnimi očmi se je ozrla v gospodarico. Lilian je objela žival okrog vratu in jo božala. Čuvaj je pravil, da je kobila imela nemirno noč, a ji je veterinar že na vse zgodaj dal inekcijo, da bi se umirila. Lilian mu je povedala, da je iz New Yorka naročila živinski vagon, v katerem bodo kobilo prepeljali na živalsko kliniko, da ji rešijo nogo. I \ : Čuvaj je med razgovorom omenil tudi Margo. Da odlično jaha, je rekel. — Tudi včeraj je že na vse zgodaj prišla sem in je sama osedlala svojega vran-ca. Mene je medtem poslala z nekim naročilom v mesto. Ko sem se vrnil, je bil njen arabec že spet v hlevu. — To je bila Marga, Marga, je kij uvalo Liliani v vznemirjeni zavesti. — Medtem ko je bila sama v hlevu, je Palmi odvila žeblje iz obeh podkev. — Henry, ne omenite gospodični Bolle, da sva govorila o njej! — Ne bom, gospodična. Tudi gospod King mi je isto naročil malo prej, ko sva govorila. — King? Tudi on proti meni, tudi on! je preblisnilo Lilian in ji z grenkobo zalilo srce. Zapustila je konjušnico in stekla proti mestu, kjer se je prejšnji dan pripetila nesreča. Zagledala je Harryja. Čepel je na tleh. Približala se je in se skrila v grmovju. Videla je, da je našel dva izgubljena žeblja. Torej je vedel, da ni bila nesreča. Žeblje je pobral, da bi ju skril. On je ... on je Margin sokrivec! ji je drvelo po glavi. — Ne, ne! je vzkliknila na glas. Bliskovito se je Harry obrnil in bil v enem skoku pri njej. — Pustite me! je zaklicala Lilian in stekla. Harry jo je dohitel in jo prijel za komolec. \ — Lilian, samo to, prosim vas, bodite previdni! Prosim! Njegov glas je bil nežen in mehak. Po tolikih bojaznih je v Lilianino srce naenkrat prisijalo sonce. Ni, ni Margin sokrivec! Stekla je domov, da bi Harryju prikrila, kako je srečna. On pa je stopal počasi proti gradu. Potem se je oglasil v kuhinji, s pretvezo, da bi poprosil za skodelico čaja. Dala mu ga je nova pomočnica, ki jo je Harry najel pri Scottland Yardu, da bi nadzorovala jedi in pijače ... V sobi je sedel k mizi in napisal Bertu obupno pismo: — Lilian sumi, da sem domenjen z Margo. Misli, da hočem s to zverjo deliti Lilia-nin delež, ko bi jo enkrat spravil s sveta. Razumeš, prijatelj! Pri tem je klel in tolkel s pestjo po mizi. SaU • Idesua vz$6\a • Spoti Telesni vzgoji več pozornosti! PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Na sliki zgoraj: novo umetno drsališče z ledarno na Jesenicah, ki so ga zgradili jeseniški športniki, je prvo te vrste v naši državi. Načrte so izdelali domači strokovnjaki. — Otvoritev, napovedana za nedeljo, 29. novembra, je zaradi okvare na napravah preložena na kasnejši čas. Jesenice so bile v času med dvema svetovnima vojnama prizorišče vrhunskega telesno-vzgojnega gibanja. V letih pred drugo svetovno vojno so telovadna društva v železarskem revirju prirejala vzorne telovadne nastope, akademije in tekmovanja in opravljala svojo delavnost daleč po gorenjskem podeželju. V tistih letih bi najboljši jeseniški telovadci lahko postavili telovadno vrsto mednarodne vrednosti. V železarskem revirju je bilo takrat na stotine telovadcev, lahkoatletov, nogometašev, smučarjev, drsalcev in sankačev, med katerimi so telovadci, smučarji in alpinisti prenesli ime naše lepe domovine v širni svet. Pa ne samo to. V telovadnih društvih so se vsestransko vzgajali močni, zdravi, sposobni in disciplinirani delovni ljudje, dobri sinovi in bratje in pozneje K dobili od« oncno smo aooiii odgovor PROJEKTOR : SLOVENIJA 13:9 Srečanje domačega Projektorja z reprezentanco Slovenije v namiznem tenisu, ki je bilo v soboto popoldne in zvečer v Sindikalnem domu, se je končalo z odločno zmago Kranjčanov. Za ta dvoboj je med športno javnostjo vladalo precejšnje zanimanje, predvsem zaradi precej ostre časopisne polemike, ki so jo v zadnjem času pričeli ljubljanski športni novinarji. Res je, da so ljubljanski kot jeseniški namiznoteniški igralci, vendar samo moški, v zadnjih mesecih precej napredovali in se približali vodilnim Kranjčanom. Ni pa bilo potrebno, niti pravilno iz posameznih zmag na več tekmovanjih kar sprejeti oceno, da sta Ljubljana in Jesenice že kvalitetno in množično dosegla v namiznem tenisu Kranj. Tako so se pri Projektorju odločili in povabili na srečanje v Kranj ekipo, sestavljeno iz Podobnika in Kocjana (Ljubljana) in pa Strumbla, Valentarja in Jerama (Jesenice), ki so poleg petih Kranjčanov: Ahačič, Hlebš, Rebolj, Modrijan in Petrovič danes med prvimi desetimi v Sloveniji. Tekmovanje, ki je trajalo celih šest ur, je pokazalo prvič, da je Projektor precej močnejši kot vsi ostali skupaj, drugič pa, da je trenutno Ahačič najboljši Slovenec, kajti tudi o tem so hoteli Ljubljančani precej razpravljati. Kot rečeno, je bil najboljši igralec Ahačič, premagal je vseh pet nasprotnikov in izgubil edini set proti Valentarju. Igral je zelo dobro, predvsem pa mirno, kar mu je tudi največ pripomoglo, do takega rezultata. Hlebš, kot drugi igralec domače ekipe, je dosegel rezultat 4:1. V glavnem je igral dobro, zamerimo mu lahko samo precejšnjo mero lahkomiselnosti v borbi proti Podobniku. Valentar, ki ga je edini premagal, pa mu je dal dobro lekcijo, kako se ne sme braniti. Rebolj je dosegel 50ft/n, manjka pa mu predvsem sposobnosti koncentracije. Modrijan in Petrovič sta nas razočarala. Pri Petroviču sicer nismo dosti več pričakovali, mogoče zmago proti Jeramu, nasprotno pa smo računali, da bo Modrijan ponovil uspeh iz Kočevja in dobil, če ne 4 pa vsaj 3 igre. Zaradi slabše igre obeh zadnjih igralcev Projektor ni beležil še bolj učinkovite zmage. Na prvo mesto pri gostih moramo postaviti Valentarja. Tako ea še nismo videli igrati. Boljši je bil v napadu, kot v obrambi. Posebno je navdušila njegova igra proti Hlebšu, ki ga je gladko odpravil z 2:0. Kocjan je od petih iger dobil tri. Razen precejšnie mere samozavesti, ki mu niti ne pristoji dobro, Kranjčanom ni pokazal ni- česar. Jeram z rezultatom 2:2 ni bil peti, temveč tretji igralec reprezentance. Igral je ves mesec v zelo dobri formi in bo nanj v bodoče treba več računati. Strumbl je bil slabši kot po navadi, dobil je samo 1 točko. Vsekakor je najmanj zadovoljen lahko Podobnik, kajti iz- Jesenski del nogometnega prvenstva Goren^ke 1953/54 je končan Na podlagi doseženih rezultatov so društva zasedla sledeča mesta: Projektor 7 7 0 0 37:10 14 Ljubelj 7 S 0 2 40:12 10 Ločan 7 5 0 2 25:14 10 Prešeren 7 5 0 2 24:14 10 Bled 7 3 0 4 14:21 6 Hrušica 7 1 1 5 13:29 3 Železniki 7 1 0 6 11:31 2 Gumar 7 0 1 6 4:40 1 MILE AHAClC, slovenski igralec številka 1. gubil je vseh pet iger. Vsi njegovi uspehi iz prejšnjih turnirjev ob tako slabem rezultatu izgubijo vso veljavo. Dvoboju je prisostvovalo okoli 200 gledalcev, ki so vsi do konca vztrajali. Jzgleda, da so Kranjčani končno dobili stalno občinstvo, kar je res lepo zadoščenje zanje in nagrada za številne uspehe. Naj imajo vsaj publiko, če nimajo prostora, kjer bi lahko v redu trenirali. Kajti obstojajo odločni nameni nekaterih, da se kranjskemu Projektorju zaradi »višjih interesov« odpove uporaba prenovljene zgornje telovadnice v I. gimnaziji, ki so jo uporabljali skozi 4 leta. i Telovadba t Medvodah Kljub pomanjkanju vodnikov, ki so odšli na orožne vaje, je uspelo TVD »Partizan« v zadnjem času zelo razširiti telovadbo. Vzrok temu je v pred vsem v tem, ker je društvo ?topilo v stik s starši na roditeljskem sestanku v gimnaziji, kjer so staršem razložili pomen in korist telovadbe. Kot sem povzel iz razgovora s lajnikom društva, tov. L nkano-vičem, misli društvo v kratkem organizirati tedenski tečaj orodne telovadbe, ki ga '~o vodil okr. inštruktor tov. Milan Zitko. Zanimanje za tečaj je med mladino v Medvodah zelo veii-ko. Tečaj bo org'-miztran predvsem zaradi dviga orodne telovadbe. »Posebno važno je,« je dejal tov. Lukanovič, »da nam je u-spelo pritegniti k redni vadbi precejšnje število novih članov — pionirjev. K temu so deloma pripomogli tudi izredne snažni in higienični prostori telovadnega doma in priljubljenost vodnikov, katerim skrbne mamice lahko zaupajo svoje malčke.« Poleg drugih prostorov ima telovadni dom tudi lepo urejeno klubsko sobo, v kateri je radio, miza za namizni tenis, šah in razne revije ter časopisi. Na koncu je omenil tov. tajnik tudi požrtvovalnost mladih vodnikov, ki dostojno zamenjujejo svoje starejše tovariše, ki so na orožnih vajah in nesebično vzgajajo nov rod telovadcev v Medvodah. vzorni starši. V jeseniški železarni so nekdanji jeseniški telovadci in športniki tudi najboljši delavci in uslužbenci, ki z velikim znanjem in z izredno požrtvovalnostjo stopnjujejo proizvodnjo tega velikega delovnega kolektiva. Dnevno časopisje pogosto objavlja uspehe posameznih vrhunskih športnikov na domačih in tujih tekmovanjih, njih življenjepise, slike in poteke tekmovanj. In vendar športnik laže doseže svoj vrh v eni panogi, kot pa telovadec na vseh orodjih. Preden doseže telovadec na konju na šir stopnjo izurjenosti mednarodne vrednosti, traja 12—15 let vztrajne vadbe, medtem ko jo doseže smučar v svoji edini panogi in to samo v zimskem času, samo v nekaj letih. Ko je leta 1948 bil I. zlet Fiz-kulturne zveze Jugoslavije v Beogradu, na katerem je nastopilo nekaj tisoč telovadcev in telovadk s posebno telovadno točko, ki jo je sestavil dr. Viktor Murnik in izvežbal Boris Gregorka, je »Slovenski poročevalec« komaj omenil to točko, v kateri so nastopili najboljši telovadci i', vse države, pač pa je v enem samem poročilu kar trikrat omenil kot najlepšo točko vsega sporeda drsanje na kotalkah Silve Palmetove in Marka Lajovica. Tako omalovaževanje širokih množic zelo škoduje razvoju telovadnega gibanja. Ce se omalovažuje najboljše telovadce, široke mase nastopajočih, se pa še bolj omalovažuje vodnike telovadnih oddelkov, ki žrtvujejo vse proste ure v telovadnici. Zato pa danes tako zelo manjka dobrih in idealnih vodnikov. In ker teh ni, zato v telovadnicah, na telovadiščih in na igriščih ni tistega razgibanega življenja, kakršno bi moralo biti. Ce hočemo, da bo naša telesna vzgoja šla v širino, ji mora vsa javnost pri tem pomagati in ji dati tako priznanje, kot ji gre. Trditve, da se je telovadba preživela, so neosnovane. Sc nikoli ni bila telovadba v svetu na taki višini, kot je danes. Tudi pri nas so ugodna tla za razvoj sodobne telesne vzgoje na široko, ker se bodo le iz širine lahko zajemale najboljše moči. Treba pa je, da javnost sama močneje poudarja njen pomen, ker bo zdrav, močan in nravstveno popoln narod laže dorasel velikim nalogam, ki stoje pred njim. Iz Kamnika Zunanjost poslopja okrajnega sodišča je končno renovirana, pa tudi glavna dela v notranjosti gredo h koncu. Vhod je zdaj iz Medvedove ulice. V planinski dom na Kamniškem sedlu, ki je bil letošnjo jesen povečan, so vlomili neznani vlomilci in odnesli posteljno opremo v vrednosti 30.000 dinarjev. Podoben vlom je že lani oškodoval PD Kamnik za znaten znesek. Ljudska univerza bo začela obratovati ta teden z jezikovnimi tečaji, ki bodo v gimnaziji. Na sestanku so govorili tudi o štipendijah za otroke padlih borcev, o naročilu kuriva za invalide, o prekvalifikaciji vojaških vojnih invalidov itd. Sprejeli so sklep, da se bo občinski odbor ZVVI Radovljica pozanimal za učne uspehe vojnih sirot, ki obiskujejo gimnazijo. Člani odbora se bodo udeležili prvega roditeljskega sestanka ter se bodo glede dijakov posvetovali z njihovimi profesorji. Ez Lesc Iz Tržiča Ze dolgo tečejo priprave za lepo proslavitev desetega rojstnega dne naše jugoslovanske republike. V soboto zvečer bo v Cankarjevi dvorani na Skali v Tržiču slavnostna akademija, pri kateri bodo sodelovali moški in mešani pevski zbor in orkester »Svobode« ter telesno-vgoj-no društvo »Partizan«. Naslednji dan dopoldne bo svečana seja Ljudskega odbora mestne občine in krajevnega sindikalnega vodstva, po kateri bo »Svobodi« uradno izročen ključ lepe nove sindikalne dvorane v Tržiču. Ob tej priliki bo nastopil pevski zbor in godba na pihala. Zvečer bo v novi dvorani premiera Bevkove protifašistične igre »Kajn«, ponovitev pa bo v ponedeljek. Iz Naklega Množične organizacije v Naklem se pripravljajo, da dostojno proslavijo naš državni praznik 29. november — ob letošnji 10. obletnici ustanovitve nove Jugoslavije. V nedeljo, 29. nov. t. 1. bo v Prosvetnem domu v Naklem proslava Dneva republike, na katerem bo govor, pevske točke, deklamacije, recitacije in simbolične vaje. Po proslavi bo prosta zabava s plesom in šaljivimi točkami. Z dobičkom te prireditve bodo množične organizacije Nakla krile stroške pri ureditvi prostora množičnih organizacij in ljudske knjižnice, ki bo v kratkem odprta v novem Zadružnem domu. Iz Radovljice Dne 15. novembra je bil v Radovljici sestanek članov Zveze vojaških vojnih invalidov iz občine Radovljica. Invalidi so se pogovorili o najvažnejših domačih novicah, predvsem o volitvah, in o splošni politični situaciji. »Svoboda« v Lescah je z velikim uspehom uprizorila »Pesem s ceste«. Udeležba je v nedeljo, 15. novembra dosegla rekordno število. Škoda, da društvo nima primerne gledališke dvorane, ker pereče vprašanje kulturnega doma v Lescah zahira delo »Svobode«. Društvo se je odločilo, da obišče vojake JLA na Primorskem, predvsem one edinice, v katerih služijo fantje iz radovljiškega okraja. Razvedrili jih bodo z delom »Pesem s ceste« in tako ponovno dokazali povezanost vsega prebivalstva s svojo armado. Iz Tuhinjske doline Iz vrtine na Smoletovem travniku v Potoku se kadi. Z vrtalnim strojem so prišli v globino 6 metrov, kjer so zadeli na trdo skalo. Voda je v tej globini topla 28° C. Kakor je videti, bomo v Tuhinjski dobni res imeli toplice, ker je verjetno, da bo pri nadaljnjem vrtanju voda še toplejša. Smrtno se je ponesrečil pri kolesarski nezgodi 21-ietni Lojze Pibernik iz Laz. § sodišča Kari Kunst iz Tržiča je bil poslovodja gostinskega obrata pri Krvinu nad Tržičem. Svoje dolžnosti poslovodja ni razumel pravilno. Predvsem ni znal ločiti tuje lastnine od svoje. Od aprila pa do septembra letos je sam ali pa v družbi prijateljev večkrat pil in jedel, kar je šlo seveda vse na račun obrata. Obračun prometa za ta čas je pokazal 40.873 din primanjkljaja. Na sodišču je Kunst odkrito priznal svojo zmoto in navedel, da ga je do tega privedla v glavnem lahkomiselnost, ker je mislil, da je odvedel zadostne zneske denarja, ki bodo lahko krili obremenitve za prejete jedače in pijače v gostilni. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora, poleg tega pa mora gostinskemu podjetju »Zelenica« povrniti prizadejano škodo. Ivanka Strmšek je doma iz Ljutomera. Enkrat je bila že predkaznovana, toda prestana kazen je ni spametovala. Nekaj časa je službovala kot knji-govodkinja v KZ Selca. Tam, kjer je stanovala, je na škodo stanodajalke vzela nekaj obleke in perila v skupni vrednosti 18.000 dinarjev. Te predmete so našli pri njej še ob aretaciji. Kot knjigovodkinja si je napisala tudi lažno potrdilo o času zaposlitve pri KZ Selca z namenom, da bi ga uporabila za dokaz delovne dobe. Pocrdilo je opremila z žigom KZ in ponaredila podpis predsednika KZ. Zaradi teh dejanj so jo priprli organi Ljudske milice Železniki, katerim je v noči od 5. do 6. avgusta hotela pobegniti sko- zi okno. Pri padcu si je zlomila desno roko in pri tem tako poškodovala živec, da ima roko od zapestja dalje omrtvičeno. Toda vse to ji še ni bilo dovolj. Komaj je bila na prostosti, se je že spustila na pot novih pustolovščin in kriminala. Dne 28. septembra 1953 je iz okrajne pošte Kranj telefonirala na pošto v Preddvor in javila tamkajšnji upravnici, da rride naslednji dan po nalogu okrajne pošte Kranj na prakso v Preddvor. Upravnica je verjela in, ko se je naslednji dan zglnsila, jo je začela uvajati k delu. Ko pa se je upravnica za hip odstranila iz poštnega prostora, je Strmškova takoj skočila k blagajni in vzela iz nje 8.000 dinarjev. Po dopoldanskem delu pa se je upravnici zopet nalagala, da mora v Kranj po razne svoje stvari, katere ima še tam, in pod pretvezo tega izgovora je izginila iz Preddvora. Cez dober teden je isto poskušala v Smledniku, samo da je telefonirala iz Ljubljane. Vendar ji tukaj goljufija ni uspela, ker je bila upravnica bolj previdna in je zahtevala od nje dekret, tega pa Strmškova ni imela in je šla, roleoč. da se vrne čez dva dni z dekretom, česar pa seveda ni napravila. Kmalu po tem so jo aretirali. Vsa svoja dejanja je Strmškova priznala, bila pa so ji tudi neposredno dokazana s pričami. Za vse to je bila kaznovana na 7 mesecev zapora, prav tako pa mora povrniti u-pravnici pošte v Preddvoru 8000 dinarjev. OBJAVE I SPOREDI I OGLASI DEŽURNA SLUŽBA Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice od 27. novembra do 4. decembra: Dr. Milan Ceh, Titova 4, Jesenice. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIftCE Prešernovo gledališče, Kranj Sobota, 29. novembra ob 20. uri — Zemljan: »Odločitev«, red A in izven. Nedelja, 29. novembra ob 15. ari — Zemljan: »Odločitev«, slavnostna predstava v počastitev dneva Pepublike — izven. Nedelja, r/9. novembra ob 19. uri telovadna akademija TVD Partizana v počastitev Dneva republike. Torek, 1. decembra ob 17. uri — Zemljan: »Odločitev«, zaključna predstava za gimnazijo Tržič. Ob 20. uri — Zemljan: >Odločitev«, izven. Obe predstavi: gostovanje v Tržiču. Predprodaja vstopnic od sobote 28. novembra dalje v Državni založbi in dve uri pred predstavo pri gledališki blaSaJ_ ni. Sreda, 2. decembra ob 20. uri — Koncert oskrbovancev doma slepih iz Škofje Loke — Izven. Četrtek, 3. decembra ob 17. uri — Zemljan: «Odločilr>v« — zaključna predstava za gimnazijo Skofja Loka. Ob 20. uri — Zemljan: »Odločitev«, izven. Obe predstavi: gostovanje v Skofji Loki v KINU »Prcdilcc« na Trati. Predprodaja vstopnic od ponedeljka 30. novembra dalje na postaji Skofja Loka in dve uri pred predstavo pri gledališki blagajni. KI\0 Kino Storžič, Kranj: predvaja od 26. do 29. nov. ameriški film »Sužnja preteklosti«. Predstave v četrtek in petek ob 15.45, 18. in 20.15 uri, v soboto samo ob 16. uri, v nedeljo ob 14.30, 16.40, 18.50 in 21. uri. Matineji v nedeljo ob 8.30 uri »Pohod v džunglo«, ob 10. uri »Sužnja preteklosti«. V ponedeljek, 30. novembra angl. film »Trenutek obupa«. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Matineji ob 8.30 uri »Trenutek obupa«, ob 10. uri »Tajinstveni profesor«. Od 1. do 6. decembra švedski film »Plesala je eno samo poletje«. Kino »Svoboda«, Stražišče — Kranj: 26., 28. in 29. novembra ameriški film »Pohod v džunglo«. Predstave v četrtek ob 20. uri, v soboto ob 18. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri »Sužnja preteklosti«. Matineja v nedeljo ob 10. uri »Tajinstveni profesor«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Matineja ob 10. uri »Trenutek obupa«. Kino Zadružnik, Primskovo — Kranj: 27., 28. in 29. novembra angleški film »Tajinstveni profesor«. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 21. uri, v nede-V|o ob 15., 17. in 19. uri. V ponedeljek, 30. novembra ameri-5ki film »Sužnja preteklosti«. — Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Triglav« — Cerklje: v soboto, 28. novembra ameriški film »Sužnja preteklosti«. Predstava ob 19. uri. V nedeljo, 29. novembra angleški film »Trenutek obupa«. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Matineji v nedeljo, 29. novembra ob 9. in 11. uri Jugoslov. film »Čarobni meč«, 30. novembra amer. film »Pohod v džunglo«. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Mestni kino Kamnik: Od 25. do 29. novembra nemški film »Niki«. Od 30. novembra do 2. decembra ameriški film »Festival Charlieja Chaplina«. Mestni kino Domžale: od 27. do 29. novembra francoski film »Frizer za dame«. 2. in 3. decembra angleški film »Hitrejši od zvoka«. Predstave v sredo in soboto ob 18. in 20. url, v četrtek m petei: ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17 in 19. uri. Kino »Radio« Jesenice:: Od 25. do 27. novembra ameriški glasb, film »Rapsodija otožno-sti«. Od 28. novembra do 1. decembra jugoslovanski film »Nevihta«. 2. in 3. decembra italijanski film »Zidovi Malapage«. Predstave ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri matineja. Kino »Plavž«, Jesenice: Od 25. do 27. novembra ameriški fihn »Smrt trgovskega potnika«. Od 28. novembra do 1. decembra ameriški barvni film »Onstran Missourija«. Od 2. do 4. decembra francoski film *Pariz poje«. Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri matineja. Kino Javornik-Kornška Bela: Od 27. do 29. novembra ameriški barvni film »Neptunova hči«. MALI OGLASI Tovariša, ki je bil 19. X. 1953 priča prometni nezgodi v Kranju, na Blejski cesti pred kamnoseškim obratom (trokolo), prosim, da mi sporoči svoj naslov. Marijan Sterle, Huje 75. Dobro nagrado dam tistemu, ki preskrbi večjo prazno sobo po možnosti s kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo pod 7.000. Singer šivalni stroj, pogrez-1 j i v, prodam. Naslov v upravi lista. Prodam vitel (gepelj), dobro ohranjen. Naslov v upravi lista. Izgubljeno moško uro 21. nov. na poti Kranj—Šenčur—Veleso-vo oddati proti nagradi v upravo lista. Novo moderno šperano spalnico prodam. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam kompletno smučarsko obleko, malo rabljeno. Naslov v upravi lista. Stalno zaposlitev išče pridna in poštena gospodinjska pomočnica. Ponudbe na upravo pod »Vestna«. OBJAVA Tclesnovzgojno društvo »Partizan« — Kranj priredi 29. nov. 1953 ob 19. uri v Prešernovem tfledališču v počastitev 10. obletnice II. zasedanja AVNOJ t e-I o v a d n o akademijo. Sodelujejo vsi oddelki s prostimi vajami, plesi, talno gimnastiko in vajami na orodju. — Ljubitelji telovadbe, pridite in poglejte! Vstopnina 40, 30, 20 in stojišče 10 dinarjev. — Predprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici na Titovem trgu. Keramično kemična industrija „KERAMIKA" KAMNIK KfllflfllK gospodinjska in dekorativna keramika „KREMEN", DOMŽALE - MORAVČE ČESTITA livarski peski in tlačilna masa Qg „PEČ", MENGEŠ DNEVU sobne in kmečke peči, kamini, REPUBLIKE obložne ploščice 29. NOVEMBRU „TOBI", IHAN mleti kaolin in kalcit ter zidne barve „MILARNA", KAMNIK DELOVNI KOLEKTIV Tovarne sanitetnega materiala Domžale POŠILJA BORBENE POZDRAVE ZA 2 9. NOVEMBER PRAZNIK NAŠIH NARODOV KJER SO NAŠE ŽRTVE — TAM SO NAŠE MEJE! iskreno Čestitamo vsem delovnim ljudem k našemu največjemu prazniku 2 9. novembru delovni kolektiv „TOKO". Domžale TOVARNA LAKOV (prele Mara) fifllffvalO priporoča svoje kvalitetne izdelke BIFAX barve, VUlnialC emajle ALBA, LUMAL in PESAROL, nitrolake in emajle, barve za usnje, pasto WIX-WAX, itd. Vsem delovnim kolektivom čestitamo k DNEVU REPUBLIKE Čestitke k Dnevu Republike TOVARNA GLASBIL Mengeš Delovni kolektiv občinske MESARIJE V MEDVODAH čestita ob 29. novembru S®{ KAMNIK Čestita vsem svojim odjemalcem IN DELOVNIM KOLEKTIVOM OB PRAZNIKU ROJSTVA REPUBLIKE Občinski ljudski odbor Mengeš IN komunalno gospodarstvo Mengeš ČESTITATA DELOVNEMU LJUDSTVU K 10-LETNICI NOVE JUGOSLAVIJE Delovni kolektiv Kemične tovarne Domžale čestita vsem odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU ter jim istočasno želi mnogo uspehov v nadaljnji borbi za graditev socializma K Dnevu republike čestita Okrajno gradbeno podietie Ljubljana - okolica sedež DOMŽALE VSEM KMETOM - ZADRUŽNIKOM ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBER Kmetijska zadruga J A R Š E p. DOMŽALE Kmetijska zadruga in kmečka delovna zadruga v komendi iskreno Čestitata vsem svojim Članom, potrošnikom in delovnim ljud"em naše domovine k dnevu republike Vsem odjemalcem, dobaviteljem in delovnim ljudem čestitamo k prazniku REPUBLIKE 29. NOVEMBRU TESARSKO PODJETJE OZZ LJUBLJANA-OKOLICA MOSTE PRI KOMENDI KMETIJSKA ZADRUGA KAMNIK ČESTITA VSEM KMETOM, ZADRUŽNIKOM K VSELJUDSKEMU PRAZNIKU 29. NOVEMBRU Tovarna kovanega orodja Kamnik POŠILJA OB DNEVU REPUBLIKE SVOJE BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM Lesna industrija Domžale se pridružuie ^ ' ' čestitkam vseh delovnih kolektivov K DNEVU REPUBLIKE Mestna komunalna ustanova mm z obrati Ud IH ni K „PREVOZNIŠTVO" „ŽAGA" »KAMNOLOM" iskreno čestita k našemu revolucionarnemu prazniku 29. NOVEMBRU Ljudski cđbm mestne občine Kranj Mestni odbor ZKS Mestni odbor SZDL in ostale nisične organizacije čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu Kranja in vse naše socialistične domovine ob Dnevu rojstva Nove Jugoslavije Stralsnl z našim vod:Lom od&.aaja23.o sleherno mešetarjenie 2 našo zemljo -1 našo krvjo prepojena zemlja je nedotakljiva! čestitamo vsem „Eleklro Kranj" v Kranju DELOVNI KOLEKTIV KLJ U CAVNICARSTVO -TEHTNI CA KRANJ POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM PLAMTEČE POZDRAVE K PRAZNIKU REPUBLIKE Oktalid zavod ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ ČESTITA VSEM ZAVAROVANCEM IN UPOKOJENCEM OKRAJA KRANJ K 29. NOVEMBRU Gostinsko podjetje Hotel „Evropa" s svojimi obrati KOLODVORSKA OKREPČEVALNICA BIFE „KOŠTAN JE VIC A" in BIFE STARC čestitajo k narodnemu prazniku 29. NOVEMBRU in se vsem cenjenim gostom toplo priporočajo VSEM POTROŠNIKOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K 10-LETNEMU JUBILEJU NOVE JUGOSLAVIJE T R G O V S K O PODJETJE Kurivo Ljudski odbor mestne občine Jesenice Čestita vsem delovnim kolektivom ob lO-letMCi socialistične Japslavije IN BORBE ZA NAŠO GOSPODARSKO NEODVISNOST IN IZGRADNJO SOCIALIZMA RESTAVRACIJA #l It M - leseuice Prvovrstna hrana in pijače — Postrežba najsolidnejša in poceni Vsako soboto in nedeljo ples — Obiščite nas ne bo vam žal NAJ ŽIVI PRAZNIK LJUDSKE REVOLUCIJE! DRŽAVNO OBRTNO PODJETJE Avtoservis - Jesenice čestita delovnim kolektivom in vsemu ljudstvu k pomembnemu državnemu prazniku. — Naj živi 29. november! MESTNO KROJAŠTVO „KROJ" - Jesenice čestita ob 29. novembru — prazniku naše revolucije vsem odjemalcem in delovnim kolektivom. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO JESENICE nudi OB DNEVU REPUBLIKE našim odjemalcem mnogo delovnih uspehov svojim odjemalcem raznovrstno GALANTERIJSKO, ŠPECERIJSKO in TEKSTILNO BLAGO, OBUTEV IN POHIŠTVO GRADIŠ gradilište - Jesenice SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM VSEH DELOVNIH KOLEKTIVOV k DNEVU REPUBLIKE Fkb desetletnici zgodovinske obletnice II. zasedanja AVNOJ-a se delovni kolektiv ŽELEZARNE JESENICE spominja skupno z vsemi delovnimi ljudmi naše socialistične domovine vseh težkih borb in naporov, ki smo jih pod vodstvom ZKJ in tov. ,Tita izvo-jevali od dni splošne ljudske vstaje v narodno-osvobodilni vojni, od začetkov obnove in graditve socializma do prevzema gospodarskih podjetij v upravo delovnih kolektivov, se spominja vse težke, a slavne poti naše socialistične revolucije, ki smo jo prehodili do začetkov našega lepšega življenja, katerega prve sadove že uživamo. Prav zaradi tega se ne bojimo nobenih groženj, s katerimi nas hočejo ovirati na naši poti, najmanj pa fašističnih zahtev do našega nacionalnega ozemlja ob slovenskem Jadranu. Geslo, ki nas je združevalo vsa leta našega boja v borbi proti fašizmu in imperializmu „TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO" nas druži tudi v teh dneh, ko italijanski imperializem zopet steza svoje grabežljive prste po naši s krvjo prepojeni slovenski zemlji. Delovni kolektiv JESENIŠKE ŽELEZARNE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS Socialistična zveza, delovnega ljudsiva in ostale množične organizacije LJUBLJANA -OKOLICA Čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu ljubljanskega okoliškega okraja in vse naše socialistične domovine ob 10-letnem jubileju rojstva nove jugoslavije. S TITOM V SOCIALIZEM! DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA KAOLINA Crna pri kamniku ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DNEVU REPUBLIKE TER SE TOPLO PRIPOROČA Delovni Holehiiv Titan Kamnik SE PRIPOROČA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN JIM ČESTITA Dan rojstva Republike P P w n IRNICA Kolicevo Čestita k vseljudskemu prazniku naše revolucije 2 9. novembru vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem strnjeni z našim vodstvom odklanjamo sleherno mešetarenje z našo zemljo! 99 Gostinsko podjetje Planjava" Kamnik čestita vsem svojim obiskovalcem K DNEVU REPUBLIKE — 2 9. NOVEMBER MESTNA KROJACNICA KAMMK pošilja vsem iskren pozdrav ob 2 9. NOVEMBRU Izdeluje splošne krojaške izdelke PRIPOROČAMO SE ob 10-letnici ustanovitve nove jugoslavije k dnevu republike Čestita vsemu delovnemu ljudstvu za njihove uspehe pri izgradnji socialistične domovine DELOVNI KOLEKTIV I NO U P L A TI larše pri Domžalah ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DRŽAVNEM PRAZNIKU 29. NOVEMBRU DELOVNI KOLEKTIV Tovarne „Svilanit" v Kamniku IZDELUJEMO KRAVATE, ŠALE, MODNE KMEČKE RUTE TER FROTIR VSEH VRST IN ODLIČNE KAKOVOSTI SE PRIPOROČAMO DELOVNI KOLEKTIV Tovarne usnja v kamniku Čestita vsem delovnim kolektivom ob dnevu obletnice nove jugoslavije ŽELEC jim pri nadaljni graditvi nase socialistične domovine mnogo uspehov vsem dobaviteljem, odjemalcem in zadružnikom iskreno Čestita ob 2 9. novembru Lesno podjetje OZZ LJUBLJANA - OKOLICA V KAMNIKU Okrajni ljudski odbor Radovljica Čestita vsemu prebivalstvu okraja k 10. obletnici rojstva federativne ljudske republike jugoslavije k doseženim uspehom v izgradnji socializma! bolj kot kdajkoli poprej je potrebna naša enotnost, da pokažemo sovražnikom naše domovine našo moc, da jih bo minil vsak pohlep po naši s krvjo prepojeni zemlji. — tujega nočemo — svojega ne damo! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VERIG LESCE PRI BLE ISKRENO ČESTITA K NAŠEMU NAJVEČJEMU PRAZNIKU DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM Z ZELJO, DA V NEZMANJŠANEM POLETU VZTRAJAMO PRI GRADITVI SREČNE BODOČNOSTI NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE Okrajno mehanično podjetje v Radovljici POŠILJA ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM PRIPOROČAMO SE! Izvršuje in popravlja vsa mehanična, strojnoključavničarska in finomehanična dela ter je s 1. novembrom začelo tudi z galvanizacijo kovinskih delov. K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM DELOVNI KOLEKTIV BLED Gozdno gospodarstvo Bled Z GOZDNIMI UPRAVAMI BOHINJSKA BISTRICA — POKLJUKA JESENICE — RADOVLJICA čestitajo vsem delovnim kolektivom Gorenjske K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU Življenje damo — Trsta ne! Občinski ljudski odbor Begunje z občinskimi podjetji: Trgovina „PLANINCA" Restavracija „BEGUNJŠCICA" PREDILNICA BRIVSKO FRIZERSKI SALON KROJAŠTVO ČEVLJARSTVO in MESARIJA čestitajo vsem delovnim ljudem k našemu velikemu prazniku 29. novembru Občinski ljudski odbor Podnart čestita vsem prebivalcem občine k prazniku naše revolucije — 29. novembru ter jim želi čimveč uspeha pri gospodarskem in političnem napredku občine Okrajna zadružna zveza Radovljica in „Zadružnih" v Radovljici ISKRENO ČESTITA VSEM ZADRUŽNIKOM K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU HOTEL ki d fifi rajsKi dvor RADOVLJICA s svojimi poslovalnicami „Triglav" in okrepčevalnico čestita vsem cenjenim obiskovalcem k našemu državnemu prazniku 29. novembru ter se priporočamo! Kolektiv tovarne vijakov in žebljev PLAMEN KROPA Iskrene čestitke k Dnevu republike RESTAVRACIJA »Dobrša na ti TRGOVSKO PODJETJE ZELEZNINA RADOVLIICA čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom K PRAZNIKU REPUBLIKE ZELI ZA NAŠ PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER PRI GRADITVI SOCIALIZMA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBILO USPEHA Delovni kolektiv Tovarne celuloze in pinotana GORIČANE, p. MEDVODE čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike Kolektiv Zadružnega kina Medvode čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku Dneva republike! 1 DELOVNI KOLEKTIV PODRUŽNICA V KRANJU SKUPNO Z ZASTOPNIKI ČESTITA 5* K 29. NOVEMBRU VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, ŽELI VELIKO USPEHA K PRAZNIKU REPUBLIKE DELOVNI KOLEKTIV Elektrotehničnega podjetja Kranj K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE ČESTITA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN OSTALIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO Kaka Ktaui DIREKCIJA KOMUNALNE DEJAVNOSTI MESTA KRANJA ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE Industrija bombažnih izdelkov Kranj VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE OB ZGODOVINSKEM PRAZNIKU 29. NOVEMBRU NAŠ BORBENI POZDRAV VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM IN OSTALIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA PRAZNIK 29. NOVEMBRA TRGOVSKO PODJETJE (J)*ejkrba DELOVNI KOLEKTIV KLASJE KRANJ • ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM Trgovsko podjetje Sadit* - Htani ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU VSEM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE /imairska zadruga r. z. o. j. Kranj - Stražišce Delovni kolektiv vv Gradisa IMM čestita de'ovnhn kolektivom in vsemu ljudstvu k državnemu prazniku NAJ ŽIVI 29. NOVEMBER! II LESNI OBRAT SKOFJA LOKA Mesarsko podjetje OZZ Kranj sedež Naklo se priporoča, vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter jim čestita K DNEVU REPUBLIKE INVALIDSKO PODJETJI] PLŠKAUNA" - KRANJ čestita ob prazniku republike 29. novembru vsem odjemalcem in delovnemu ljudstvu naše domovine KOLEKTIV Trgovskega podjetja Medvode ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU TER SE ŠE V NADALJE PRIPOROČA CENJENIM POTROŠNIKOM Mestno čevljarsko čestita vsem svojim odjemalcem k rojstvu Dneva republike kakor vsemu delovnemu ljudstvu Titove Jugoslavije POZDRAVLJAMO PRAZNIK GOSTINSKO PODJETJE DELOVNI KOLEKTIV DELOVNEGA LJUDSTVA DAN REPUBLIKE gostilna pri „PETRCKU" Kemične tovarne - Podnari KRANJ ČESTITA OB Gostinsko podjetje ČESTITA DNEVU REPUBLIKE „Gaštej" - Kranj VSEM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DOSEŽENIM USPEHOM Državna gospodarska podjetja iz Zirov: Čevljarstvo „METKA" — Žiri Remont „GRADNJE" — Žiri SPLOŠNO KLEPARSTVO IN MEHANIČNA DELAVNICA Žiri PEKAKIJA — Žiri KAMNOLOM — Žiri KINO — Žiri in GOSTINSTVO — Žiri čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku Dneva republike 29. novembru KMETIJSKA ZADRUGA VŽIREH čestita vsem zadružnim članom in ostalim kmetovalcem k prazniku republike 29« novembru Trgovsko podjetje in čestita vsem kolektivom OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE REPUBLIKE Občinski ljudski odbor - Naklo čestita OB DNEVU REPUBLIKE vsem delovnim ljudem! KOLEKTIV MESARSKEGA PODJETJA OZZ KRANJ sedež SKOFJA LOKA čestita ob Dnevu republike! Članom in ostalim kmetovalcem iskren pozdrav ob Dnevu republike Kmetijska zadruga - Zminec Zadružnikom in vsem delovnim kmetom iskrene čestitke k prazniku republike S Hotavlje DELOVNI KOLEKTIV LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA Skofja Loka POŠILJA OB DESETLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE SVOJE BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE Tam kjer so Slovenci, tam so naše meje! — Trst je naš in tak ostane! VSEM KOLEKTIVOM IN LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE VSEM ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA IN DRUGIH DELOVNIH KOLEKTIVOV, VSEM ODJEMALCEM IN OSTALIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA PRAZNIK 29. NOVEMBRA Ziri Občinski ljudski odbor POLJANE pošilja vsem občanom in volivcem ob prazniku republike plamteč pozdrav! KOLEKTIV Mizarskega podjetja ZIRI čestita ob Dnevu republike Izdelujemo stavbna in pohištvena dela ter se priporočamo za naročila OB VSEDRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU REPUBLIKE POŠILJAMO NAŠE ISKRENE ČESTITKE mm m • w VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ' ' ® DELOVNI KOLEKTIV podjetja SKOFJA LOKA Kmetijska zadruga Trata-Kolodvor pri Škof ji Loki ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM ČLANOM IN KMETOVALCEM TER JIM ŽELI ŠE POLNO DELOVNIH USPEHOV Remontno-obrtno podjetje Skofja Loka izvršuje: vsa gradbena, elektroinštalaterska in .sobopleskarska dela ter ima lastni kamnolom (kamen za oblogo stavb) Toplo se priporočamo! Istočasno čestitamo k Dnevu republike Okrajni ljudski odbor Kranj čestita ob 10-letnem jubileju rojstva Nove Jugoslavije prebivalstvu okraju Kranj k uspehom, doseženim v izgradnji socializma Vse za dobrobit naše lepe domovine! OB NAJVEČJEM PRAZNIKU NAŠE SVOBODNE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, ISKRENO ČESTITAMO VSEM DRŽAVLJANOM FLRJ DELOVNI KOLEKTIV Bombažne predilnice in tkalnice Tržič KUPUJTE PRIZNANE IZDELKE Tržiske tovarne kes in srpv v Tržiču K DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ROKE PROČ OD NAŠE ZEMLJE! Državno gospodarsko podjetje Odeja SKOFJA LOKA čestita vsem delovnim kolektivom OB I0-LETNIC1 USTANOVITVE REPUBLIKE Vsem odjemalcem, dobaviteljem in vsemu delovnemu ljudstvu po naši domovini čestita K DNEVU REPUBLIKE Delovni kolektiv Gorenjske predilnice Skofja Loka Ob revolucionarnem prazniku naših narodov 29. NOVEMBRU iskreno čestita vsem občanom in delovnim ljudem Občinski ljudski odbor ŠENČUR Vsem zadružnikom in ostalim kmetovalcem čestita K DNEVU REPUBLIKE Kmetijska zadruga CerRlJe DELOVNI KOLEKTIV V • v Češnjeuku p. Cerklje POŠILJA BORBENE POZDRAVE OB 10-LETNICI USTANOVITVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE NAJ ŽIVI REVOLUCIONARNI 29. NOVEMBER! Občinski ljudski odbor Cerklje ČESTITA VSEM DRZAVLJAN0M K NAŠEMU VELIKEMU PRAZNIKU 29. novembru Kmetijska zadruga Zalog ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K DNEVU REPUBLIKE! Občinska podjeija Cerklje na Gorenjskem ISKRENO ČESTITAJO K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE Želimo vsem cenjenim odjemalcem, ter delovnim kolektivom za 29. NOVEMBER praznik naših narodov Tovarna tiskanega blaga mnogo uspehov v naporih za izgradnjo naše svetle bodočnosti »11Vk A\I\ A« . KRANJ Vsem delovnim ljudem ob 10. OBLETNICI ROJSTVA FLRJ naše plamteče pozdrave Kinematografsko podjetje Kranj OB DNEVU REPUBLIKE <# t? 3fP C* 3* 1> » ISKRA« tovarna za elektrotehniko finomekaniko KRANJ V imenu vseh obratov in gozdnih manipulacij čestita k prazniku Republike delovnemu ljudstvu Lesno industrijsko podjetje Kranj Danes ko so ogroženi naši interesi in naša s krvjo prepojena zemlja, se častno obvezujemo, da bomo trdno stali na braniku naših pravic skupno z vsem delovnim ljudstvom Jugoslavije. Življenja damo - Trsta ne! • Ob 10. letnici rojstva nove Jugoslavije čestitamo vsem odjemalcem delovnim i iti* K PRAZNIKU REPUBLIKE plamteč pozdrav vsem občanom in volivcem Občinski ljudski odbor ŽELEZNIKI Občinski ljudski odbor v Selcah pošilja občanom in vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike svoje borbene pozdrave! Vsem delovnim kolektivom iskreno JfU čestita k prazniku republike *mn\w # MVBHt&tU USNJARNA ŽELEZNIKI Iskrene čestitke k DNEVU REPUBLIKE! Kmetijska zadruga OB DESETLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE vsem zadružnikom in kolektivom * •• w w z o. j. MARTINJ VRH- ŽELEZNIKI trgovina z mešanim blagom, kolarstvo - kovaške delavnic^ Se priporoča ostalim kmetovalcem naše iskrene čestitke Kmetijska zadruga Selca lunenpa zanruga z o j Cešnjica Vsem obiskovalcem, občanom in vsemu delovnemu ljudstva plamte če čestitke za praznik republike. Kino Železniki OB DNEVU REPUBLIKE pošiljamo naše čestitke vsemu zadružništvu in ostalim kmetovalcem Kmetijska zadruga Naklo K našemu največjemu prazniku 29. NOVEMBRU ob 10. obletnici ustanovitve nove Jugoslavije iskreno čestita vsemu borbenemu delovnemu ljudstvu za njegove uspehe pri izgradnji naše socialistične domovine DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZNIKI Strnjeni stojimo za Titom in terjamo pravico za naš Trst K našemu največjemu prazniku 29. novembru iskreno čestitajo: TRGOVSKO PODJETJE Jima* - Umi Iskrene čestitke vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem za vse državni praznik 29. november! Zahtevamo pravico za naš Trst! Krivičnih meja ne priznavamo! 'žuhrana KRANJ k R Arij Mestna podjetja v Kranju S0B0PLESK, STEKLARSTVO, TAPETNIŠTVO in BRIVSKO FRIZERSKI Se priporočamo SALOM TOVARNA LOVSKW PATROM K R A M J Obrtna nabavna in prodajna zadruga z o. j. Kranj Kranj MESTNO PREVOZNIŠTVO KRANJ Ilir GORENJSKA TISKARNA KRANJ ČESTITA OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM POSLOVNIM PIIIJATELIEM IN ODJEMALCEM MESTNA KLAVNICA KRANJ Okrajno mizarsko podjetje „Roleta - KRANJ Delovni kolektiv tovarne usnja „STANDARD"- KRANJ Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva Kranj z gozdnimi upravami Preddvor Skofja Loka Irzic Vse za dobrobit naše domovine! I Li' Sava tovarna gumijevih izdelkov Kranj čestita vsem delovnim kolektivom in graditeljem socializma k 10. obletnici rojstva nove Jugoslavije Poleg ostalih naših gumenih izdelkov priporočamo predvsem vsakovrstne gumene cevi z vložki, gumene športne artikle n. pr. ležalne blazine, nahrbtnike in drugo ter gumirano modno blago in svilo za ženske dežne plašče. — Naročite pravočasno, kajti v sezoni ne bomo imeli prostih zalog. Obiščite tudi naše poslovalnice Kranj, Koroška cesta 11 Beograd, Knez Mihajlova 47 Zagreb, Gajeva 2/b Sarajevo, Maršala Tita 60 40 Planike ob 4 «0» Kranjsko gradbeno podjetje Kranj iskreno čestita k Dnevu republike vsem delovnim kolektivom in naročnikom Vsem cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in zadružnim članom za 29. november naše iskrene čestitke Trgovsko podjetje OZZ Kranj K Dnevu republike čestita vsemu borbenemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije, delovni kolMiv ^finalov Tovarna obutve Tržič delavni kolektiv Ob prazniku Republike čestitamo vsem gradbenim Splošno gradbeno podjetje PROJEKT KRANJ delavcem in ostalim delovnim ljudem naše socialistične domovine Intehsa Kvant