I 6 ff	46.
Naročnina za Ljubljansko	«9L hH H* JB	Hi	8jK	wtffl	Uredništvo: Ljubljana,
pokrajino: letno 100 lir (za pjj&	JB	Wm$S * iMS Bčffi 'W8B> BSB	9HB	- JKH BM Gregorčičeva ulica 23. Tel.
inozemstvo 116 lir), za V*	rahft	m!a.	'WHHB	HV	H	MH	BSUB Sh i«OT |D 25-52. Uprava; Gregor
leta 50 lir, za '/< leta 25	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
lir, mesečno 9 lir. Te w	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in to&Lse v Ljubljani	Časopis za trgovino. tmdmmtrUo. obrt to danarnlitvo nici v L^ajtaTst. 11.963.
hfcaiA vsak torek
Liubliana, torek 6. iuniia 1944
Preis - Cena i. 0*80
»Trgovski list« službeno glasilo obrtnikov.
Tajništvo Odseka za obrtništvo Združenja industrijeev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine je razposlalo na vse obrtnike naše pokrajine naslednjo okrožnico:
Ker obrtništvo Ljubljanske pokrajine nima svojega službenega glasila, -se bo Odsek za obrtništvo Združenja industrijeev in obrtnikov po sklepu svojega Pokrajinskega odbora odslej posluževal f trgovskega lista« za objavo svojih službenih okrožnic in objav.
Zato vabi Odsek svoje člane, da se v lastnem interesu naroče na »Trgovski list«, ki jie tudi časopis za obrt in ga toplo priporoča.
Ljubljana, C. junija 1944.
Tajnik:
Dr, Tomšič Josip 1. r.
»Trgovski list« z veseljem in zadoščenjem pozdravlja kot svoje naročnike slovenske obrtnike, ki so bili vedno vneti delavci za napredek slovenskega gospodarstva. Marsikateri boj so slovenski obrtniki in trgovci v najtesnejšem sodelovanju uspešno vodili za pravice slovenskega gospodarstva in čeprav nikdar formalno sklenjena je bila vendar skupnost slovenskih gospodarskih stanov upoštevanju vredna realnost.
»Trgovski list« je bil že od vsega početka glasnik solidarnosti gospodarskih stanov in zato pomeni zanj sklep Odseka za obrtništvo posebno zadoščenje, »Trgovski list« pa se tudi zaveda, da je sedaj v še večji meri dolžan zagovarjati obrtniške interese in biti v čim krepkejšo podporo našim obrtnikom. Zato bo še bolj ko do-sedaj posvečal obrtniškim vprašanjem svojo pozornost ter skrbel, da bodo obrtniki čim popolneje informirani o vseli aktualnih gospodarskih in posebnih obrtniških vprašanjih. S svoje strani pa pričakuje »Trgovski list«, da bodo tudi obrtniki storili svojo dolžnost do svojega stanovskega glasila, ga podpirali kot naročniki in ga informirali o vseh svojih važnih zadevah.
Oprt tudi na podporo naših zaslužnih obrtnikov bo mogel »Trgovski list« tem uspešneje opravljati svoje naloge v korist naše domovine in njenega gospodarstva.
Les kot svetovni
Cenik za vožnje za potrebe Prevoda
1‘okrajinskj prehranjevalni za-
'e z dopisom z dne 3. maja 1944. št. II1/2 V. J. 329/26 sporočil, da soglaša z novii.ni cenikom za vožnje s tovornimi automohili in sicer:
L Za vožnje izven ljubljanskega
oka se računa od tone in kilometra po Lir 9,—
2. Ce vozi prevoznik blago v obe smeri, se računa za eno smer polna tarifa, za drugo pa 50% tarifa.
3. Naročnik vožnje plača podjetju |K>leg prevoznine po- točki 1. in 2. &e dnevnico Lir 200 za enega šoferja.
1 a cenik velja od 26. aprila t. 1. naprej.
Občni zbor
D, d. Blasnika liusl,, univerzitetna tiskarna, litografija in kar-tonaža jnia redni občni zbor dne 17- junija ob 17. v družbeni pisarni na Bregu št. 10. Najmanj deset delnic se mora položiti najmanj 9 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni.
Klic po lesu postaja vedno močnejši ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu, čim bolj se bliža vojna svojemu dramatičnemu višku. V USA je les vedno bolj predmet pomanjkanja št. 1. Pravi preplah je povzročila viest, -da je padel v zadnjih desetletjih z -največ jo težavo zasajeni drevesni pas, ki naj bi preprečil zapeščenje kmetijske zemlje, pod sekiro far-merjev, ki si drugod niso mogli nabaviti potrebnega lesa.
V	Angliji je les že tako redek, da se vedno bolj izključuje iz gospodarskega življenja. Celo ta dežela, ki je že -stoletja dolgo zanemarjala gozdno gospodarstvo, začenja sestavljali pogozdovalne načrte kar po tekočem traku. Pred kratkim so celo sklenili, da se ustanovi gozdna milica, ki naj po vojni reši važna vprašanja gozdnega gospodarstva.
Tudi v celinski Evropi ni preobilice lesa, kar je pri velikanskih nalogah, ki jih naj izpolni v vojni les kot surovina, -tudi čisto naravno. Vendar pa se les stavlja gospodarstvu na razpolago v dosie-daj neslutenih količinah ter je les v prvi bojni vrsti. Kontinentalno gozdno in lesno gospodarstvo mora zato rešiti naslednje štiri glavne probleme: Bodoče pomanjkanje lesa, pomanjkanje delovnih sil, rešitev transportnega vprašanja in vprašanje lesnie cene.
Preprečenje bodočega pomanjkanja lesa
Gozdovi vseh evropskih dežel so v tej vojni, ponekod tudi že prej, mnogo trpeli škode, deloma zaradi predivjega izsekavanja, deloma zaradi pomanjkanja gozdne zaščite -in pa zaradi vojne. Kako odpraviti vse te škode?
Mnoge- države so zato zboljšale svojo gozdno zakonodajo ali pa jo čisto na novo uvedle kakor Slovaška, Madžarska, Bolgarska itd. Skoraj v vseh evropskih državah so se izdelali pogozdovalni načrti in -deloma so se ti tudi že začeli izvajati kakor v Slovaški, Bolgarski, Finski in Turčiji. Tudi -so v nekaterih deželah, kakor zlasti v Nemčiji in Italiji, začeli saditi hitro rastoča drevesa. Posebna važnost se polaga tudi na zasaditev dreves na ne,gozdnatih tleh ter se pri tem polaga posebna važnost na saditev sadnih -dreves. Na Madžarskem je izšla določba, da morajo občine ob svojih cestah zasadili drevorede. Turški gospodarski minister je pred kratkim sporočil, -da bodo mestne občine prisiljene, -da gojie na svojem ozemlju najmanj 5 km2 gozdne površine. Gozdni ali »zeleni tedni« se prirejajo skoraj v vseh evropskih deželah, -da se javnost ali pouči o važnosti gozda ali pa da se vzpodbudi prebivalstvo za pogozdovanje. Takšni -tedni so bili na Švedskem, Nemčiji in Bolgarski in so dali tudi že pozitivne praktične uspehe.
Zaradi grozečega pomanjkanja lesa pa naj se ne samo poveča lesna proizvodnja, temveč naj se tudi bolj racionalno uporablja les.
V	ta namen so -se v Nemčiji priredili posebni tečaji, razstave in strokovna zasedanja. Da bi bilo manj žaganja, jie. gospodarska skupina industrije žag v Nemčiji znižala -debelino žag za jarmenike. Tudi uporaba lesnih odpadkov postaja vedno važnejša in nastale so celo nove industrije, da se tj od-
padki čim bolj dobro izkoristijo. Tudi impregniran je lesa je ukrep za zmanjšanje lesne stiske.
Pomanjkanje delovnih sil
v gozdnem in lesnem gospodarstvu je tudi eno vprašanj, ki muči vse dežele na svetu, pa naj je nastalo to vprašanje zaradi bega iz dežele ali zaradi vpoklicev pod orožje. Iz USA poročajo, da je lesna proizvodnja prekoračila svoj višek, ker manjka lesnih delavcev. Ti so namreč odšli v boljše plačane poklice. V Evropi je pač vojna služba največ zahtevala lesnih delavcev, ker «o gozdni delavci rojeni vojaki. Vse dežele, ki so zapletene v vojno, morajo gledati na to, da si vzgoje nove gozdne delavce ter se v la namen prirejajo posebni tečaji in ustanavljajo gozdna taborišča. Tudi v nevtralnih državah se opaža beg gozdnih delavcev v industrijo ali stavbeno stroko, kakor n. pr. na Švedskem in v Švici. Švica je zaradi -tega uvedla obvezno delovno službo za gozdno gospodarstvo, da zagotovi temu potrebno število -delovnih sil.
Kar velja glede siečnje, velja tudi za žage in za predelovanje lesa. Na Finskem, kjer je pomanjkanje delovnih sil posebno veliko, so n. pr. organizirali izmenjavanje delavcev. Tako je dala celulozna industrija svoje delavce za pose-kavamje gozdov, pa tudi obratne akcije so bile na dnevnem redu. Kako zelo veliko je bilo pomanjkanje delovnih sil na Finskem, kaže poročilo največjega finskega tesnega koncerna za lansko leto, ki pravi, da je moralo več podjetij koncerna ustaviti obratovanje, ker ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja delavcev dobiti potrebnih surovin.
Transportno vprašanje
‘postavlja posebno težke ovire oskrbi z lesom. Bolj oddaljeni transporti lesa po železnici ali po ladjah so zaradi velikanske preobremenitve vseh transportnih sredstev zaradi vojne silno težavni. Še teže pa je spraviti les iz gozdov do najbližje železniške postaje ali do najbližjega predelovalnega podjetja. Tu je pomanjkanje delovnih sil ozko povezano J pomanjkanjem potrebnih transportnih sredstev. Tudi živalska vprega se ne -dobi zlahka. Poleg
tega pa je lesni transport tudi zelo tvegan in vsak tega dela ne zmore. Nemčija je zato uvedla posebno zavarovanje za odvoz lesa iz gozda ter je voznikom odvzela velik del njihovega rizika.
Tudi mehanična prevozna sredstva, tovorni avtomobili, traktorji ali žične železnice so le v omejenem obsegu na razpolago. Sicer se je na tem polju že mnogo doseglo, toda mnogo dela še čaka.
V	povojni dobi bo igral stroj pri odvozu lesa mnogo večjo vlogo ko dosedaj.	\
Lesna cena in plačila v meddržavnem prometu
Kompleks vprašanj, ki je posebno važen za gozdno in lesno gospodarstvo ne le sedaj, temveč tudi v povojni dobi, je vprašanje lesne čeme- ter vprašanje plačila lesnih dobav v meddržavnem prometu. Lesne cene -se gibljejo v raznih evropskih državah popolnoma različno.
V	Nemčiji so cene stabilne in le za nekatere vrste so se nekoliko zvišale, da ima Nemčija gotovo najbolj stabilne lesne cene na svetu. So pa tudi v Evropi države, v katerih rastejo lesne cene kar neprestano in so ponekod, kakor n. pr. na Hrvatskem in v Grčiji, m prešle v divjo inflacijo. Pa tudi nasprotni primeri se morejo ugotoviti. Tako -so lesne cene v prvih vojnih letih na Švedskem in v Švici naraščale, sedaj pa so izpostavljene pritisku od zdolaj.
S problemom lesnih cen kot takih je povezano tudi razmerje lesnih cen do drugih stavbenih ali delovnih predmetov, kakor tudi vpliva na razmerje cen za les s svojimi posledicami na plačila v meddržavnem plačilnem prometu.
Vsa ta vprašanja se od raznih držav rešujejo zelo različno. Slovaška je n. pr. uvedla lesne premije za izvoz lesa v Švico. Drugod skušajo rešiti problem z nadplačili in s spremembo obračunskega ključa.
Zadnja desetletja, posebno pa vojna, ,so pokazala, da je uporabnost lesa zelo narasla in da tehnično ni postavljeno tej uporabnosti nikakih mej. Razpoložljive, zlasti v vojni uporabne količine lesa, so pa zelo omejene in tako .jie moralo priti do tega, da je postal les evetov-ni problem.
(Po »Internationaler Uolzmarkt.«)
tamkajšnja ležišča še kakih 100 gramov. Do 1. 1910. ni dosegla vsa svetovna proizvodnja niti celega grama na leto, med prvo svetovno vojno pa je narasla na 4 in pol grama. Drugo produkcijsko središče je Amerika. Ležišča radijevih rud, ki so jih odkrili 1. 1914. v državi Kolorado, aenijo na 200 gr. Predi dobrimi dvajsetimi leti so odkrili velikanska ležišča uranove smole v Katangi (Belgijski Kongo), koliko radija pa je tam, se točno še ne ve. Belgijska tovarna v Oelenu blizu Antwerpna producira letno 35 gramov, njena kapaciteta pa se da zvišati na 30 gramov.
L. 1936. je pre-moglo človeštvo nad pol kilograma radija. K temu so prispevali: Amerika 250 gr, Belgijski Kongo 1.30 gr, J,achymov 42 gr, Portugalska 15 gr, Madagaskar 8 gr, Rusija 6 gr, Anglija 4 gr in Južna Avstralija 1 gram. Zdaj cenijo svetovno proizvodnjo radija na 1200 gramov.
Rude in kovine na švedskem
Največja švedska družba za rude in kovine Bolide-n Gruv A. B. je svojo produkcijo bakra od 1.1940. do lani podvojila ter dosegla 16 tisoč ion v vrednosti okrog 32 milijonov švedskih kron, pri čemer pa še ni izrabila polne kapacitete svojih obratov. V predvojnih letih je bila normalna potrošnja bakra na Švedskem okrog 40.000 ton.
Zlata je producirala družba štiri tisoč kilogramov v vrednosti 18 milijonov kron, srebra pa približno
30.000	kg. Lani se je nekoliko povečala tudi proizvodnja svinca, niklja in žveplenega kraca, letno poročilo pa napoveduje tudi povečanje nekaterih obratov za pridobivanje kovin. Cisti dobiček družbe se je znižal od 9.5 na 6 milijonov kron.
Pocenitev
»Das Reich« poroča, da je kanadska vlada prevzela rudnik El-dorado Gol-d Mineš Ltd. in rafinerijo Port Hope,, kjer že več let pridobivajo radij, ker so dosedanji lastniki obrat že nekaj let omejevali in ga hoteli sploh ustaviti, češ da ni dovolj rentabilen, Kanadska vlada hoče za vsako ceno obrat razširiti tako, da bo dal na leto 90 do 100 gramov radija, ki je med vojno še bolj ko v mirni dobi potreben trpečemu človeštvu.
Radij je še. vedno zelo drag, po-cenjuje pa se že od prve svetovne vojne. Zdaj stane gram 30.000 dolarjev ali 72.000 nemških mark.
V	začetku 1. 1914. je stal 700.000 mark, med prvo svetovno vojno
480.000	mark, ko so ga začeli pridobivati iz novih rud v Severni Ameriki, Belgijskem Kongu in v Kanadi, pa se je cena znižala do 1. 1923. na 280.000 mark, 1. 1933,
na 150.000 mark, najnižja cena pa je bila pred sedanjo vojno 62.500 mark. Tudi v Argentini pridobiva radij državno podjetje.
Odkritje radija je zvezano s češkim rudnikom v J.achymovu, kjer so že v srednjem veku kopali razne rude ter pozneje iz uranovih rud izdelovali barve za steklo in porcelan. Marija Curie in njen soprog Pierre sta I. 1898. ugotovila, da ima uranova smola večjo moč izžarevanja ko čisti uran. Od avstrijske vlade sta dobila eno tono ostankov uranove rude pri izdelovanju barv iz Jachymova ter po spretnih in temeljitih kemičnih poskusih odkrila najprej polonij, potem pa radij, ki je več milijon-krat bolj radioaktiven ko uran.
Tovarna v Jaehymovu, ki jie. bila do 1. 1914. največja na svetu, je producirala letno 3 in pol grama radija. Cenijo, da ga premorejo
Danske rezerve rjavega premoga
Nekaj let pred sedanjo vojno so cenili vsa ležišča rjavega premoga na Danskem na približno 6 milijonov ton, produkcija premoga pa je bila lani 2.6 milijona ton. Po odkritju novih težišč pa cenijo zdaj danski geologi, da je v vseh ležiščih za približno 28 milijonov ton rjavega premoga in da bodo v kratkem odkrita še nova premogovna ležišča. Od ugotovljene rezerve rjavega premoga pride približno li2 milijonov ton na ležišča v zasebni, 16 milijonov ton pa na ležišča v državni posesti.
Podpiranje krščanskih trgovcev na Madžarskem
Zveza posojilnic in bank na Madžarskem ima sklad, iz katerega se delijo podpore mladim krščanskim trgovcem in obrtnikom, ki se hočejo osamosvojiti.
Lani je prejielo »vodstvo tega sklada 1984 prošenj za podpore, »odpor v skupnem znesku 3.8 mi-ijona pengo pa je bilo deležnih 646 trgovcev in obrtnikov. Od svoje ustanovitve v juliju 1937 do konca lanskega leta je dobil sklad 24.974 prošenj za podpore in posojila ter razdelil 25.5 milijona pengo i>odpor in posojil 5550 prosilcem, med katerimi je bila skoraj polovica akademično izobraženih ljudi.
V	letnem poročilu vodstva podpornega sklada je naglašeno, da je vračanje posojil zadovoljivo. Tako je dobil sklad lani nazaj 3.4 milijona pengo.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 6. junija 1944.
Štev. 46.
f Gospa Zdenka Gspan
V Ljubljani je umrla ga Zdenka Gspan, rojena Košak. Priljubljeno gospo, ki ji je huda bolezen v mladih letih uničila življenje, bodo položili k večnemu počitku jutri ob 15. na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojni blag spomin, rodbini iskreno sožalje!
Denarništva in zavarovalstva
Ljubljanska kreditna banka
Občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke,, ki se je vršil dne 26. maja t. 1. pod predsedstvom g. Ivana Jelačina, je sprejel vse predloge uprave in soglasno odobril bilanco zavoda za 1. 1943. Poročilo uprave poudarja porast gotovinskih sredstev, ki znašajo nad 31 milijonov lir. Vloge so se povečale, dočim se je plasman v posojilih znižal. Bilanca k 31. decembru 1943 izkazuje: Aktiva: gotovina L 31,234.505, menice L 11,777.176, vrednostni papirji L 5,777.228, dolžniki L 46,319.714, nepremičnine L 6,896.212, konzor-cialni računi L 15,015.217. PasiVa: delniška glavnica L 11,400.000, rezervni fondi L 3,582.244, vloge L 32,405.462, upniki L 60,831.021, reeskont L 4,900.800. Od čistega dobička L 1,205.295, ki je za L 131.000 večji kot v prejšnjem letu, se je dodelilo rezervam L 390.000, Podpornemu fondu za uredništvo L 200.000 in se je določila 4 °/o dividenda za prednostne delnice.
Na seji uprave, ki je sledila občnemu zboru, je bil ponovno izvoljen za predsednika zavoda g. Ivan Jelačin.
Zadružna gospodarska banka
l)ne 31. maja t. I. so bili na 24. rednem občnem zboru Zadružne gospodarske banke odobreni zaključni računi za poslovno leto 1943. Od Izkazanega bilančnega dobička se je preodkazalo 10% rednemu rezervnemu skladu in izplačala 4%-na dividenda na prioritetno delniško glavnico Lir 7 milijonov 144.000.—. Bilančna vsota je v lanskem letu napram predhodni bilanci narasla za Lir 9 milijonov 535.915.—, to je na Lir 135,703.400.—.
Produkcija zlata v Romuniji
V Evropi je Romunija za Rusijo največji producent zlata. Prvo podjetje za pridobivanje zlata je bilo ustanovljeno od iz Nemčije
CVETLIČARNA
„S P LI T“
LJUB LJANA
FRANČIŠKANSKA CL.
trikotaža p KOS
Ut pietuUhO
LJUBLJANA j
Židovska ulica št. 5 jj
•■■■■■■■■■■••■■■■■••■■■•a
priseljenih rudarjev 1. 1884. Takrat so Izkoriščali ležišča zlatih rud v Bradu in okolici. Iz prvega podjetja se je 1. 1919. razvil koncern cMica« ki ima največji delež pri romunski, proizvodnji zlata. V odstotkih je romunska proizvodnja zlata razdeljena takole: 1939 1940 1941 koncern	»Mdca«	56	64	81
državna	podjetja	24	18	14
zasebna	jtodjetja	20	18	5
Teritorialne spremembe Romunije po sklepu dunajskega razsodišča so precej omejile produkcijo zlata, ker je Romunija zgubila rudnike Baia Mare, Baiia
Sprie itd., na katere je prišlo približno 30% vse proizvodnje zlata. Produkcija se je tudi v poznejših letih nekoliko znižala zaradi vojnih ovir, predvsem pa zaradi tega, ker menijo prvotni podjetniki, da so cene zlata prenizke v razmerju z naraščajočimi obratnimi stroški.
državna banka
promet bankovce
je
po
dala
5000
Hrvatska
31. niaja v kun.
Čisti dobički cele vrste .južnoafriških zlatili rudnikov so padli, ker so proizvajalni stroški zaradi vojne narasli. Lastniki rudnikov zahtevajo zvišanje cene zlaita.
Trgovinski partnerji Madžarske
Iz letnega poročila o madžarski zunanji trgovini je razvidno, da se je lani vrednost madžarskega izvoza zvišala za 10%>, vrednost uvoza pa za blizu 20%. V zadnjih treh letih v madžarski zunanji trgovini sploh ni bilo bistvenih sprememb in velja to tudi za madžarske partnerje v zunanji trgovini.
Na prvem miestu pri izvozu in uvozu je še vedno Nemčija. Njen delež je bil v milijonih pengo pri madžarskem izvozu I. 1941. okrog 477, naslednje leto 632.5, lani pa 776.6, pri uvozu pa prvo navedeno leto 429.4, drugo 483.3, lani pa 612.4. Če prištejemo k nemškemu deležu še promet s Protektoratom in Generalno gubernijo, potem vidimo, da je Nemčija 1.1941. prevzela od madžarskega izvoza 63.85%, naslednje leto 59.10 %, lani pa 63.62%', dočim je bil njen delež pri madžarskem uvozu prvo leto 61.08%, drugo leto 54.32%, lani pa 57.11 °/o.
Z Italijo se je blagovna izmenjava omejila šele po lanskem septembru, pri čemer pa v prometu s pokrajinami zgornje Italije sploh ni prišlo do večjega zastoja. Delež Italije je bil v milijonih pengo pri madžarski zunanji trgovini naslednji: leta 1941. pri madžarskem izvozu 113.5, pri uvozu 115.4, naslednje leto pri izvozu 229.0, pri uvozu 243.5, lani pri izvozu 158.3, pri uvozu pa 201.3.
Z nevtralnimi državami je vrednost blagovne izmenjave v milijonih pengo naslednja:
Madžarski uvoz
1941. 1942. 1943.
Turčija........... 21.1	32.1	64.2
Švica..............21.6
Švedska 14.8
Španija............ 2.1
Portugalska . . .	3.5
Turčija . . . Švica . . . . švedska . . Španija . . . Portugalska
Madžarski izvoz
1941. 1942.
  12.2	39.5
  64.4	53.8
  17.6	28.1
 	0.9	2.2
0.3	1.1
t»
1943.
32.3 78.0
32.4
5.8
2.9
Delež teh petih držav je bil pri madžarskem uvozu leta 1941. še 8.53%, lani pa 10.48"/», pri izvozu pa sie- je znižal od 12.59 "/o na 11.79%.
Na svoji stalni višini je promet s Slovaško, ki ima pri vsej madžarski zunanji trgovini delež 3 %. Uvoz iz Finske je bil v navedenih treh letih vreden 3.2, 7.4, 15.1 milijona pengo, izvoz na Finsko pa 3.9, 7.8, 13.4 milijona pengo, kar je precej, če se upoštevajo velike transportne ovire.
»Siidost-Echo« naglaša, da utegnejo letos zaradi novega političnega in vojnega položaja nastati večje spremembe v madžarski zunanji trgovini, a vse, kar bo Madžarska zgubila, bo odtehtalo tesnejše gospodarsko sodelovanje z Nemčijo.
Ford namerava postaviti v Egiptu
tovarno za kmetijske stroje in trak* toirje. Nizke mezde egiptskih delavcev so bili glavni podne-t za ustanovitev te 'tovarne.
fosprtarske vesti
Inozemski delavci v Nemčiji so lani poslali svojcem v domovino 960 milijonov mark svojih prihrankov. Od lota 1940. dalje so poslali že več ko 2 milijardi mark. Tu pa niso všteta nakazila v vzhodne dežele, Protektorat in Nizozemsko (slednja spadata v nemški de-viznoprometni okraj).
Po podatkih »Križarskega. Vjesnika« se pridobi tia Hrva-takem na leto: 25.(1.000 zajčjih ikož, 50.000 lisičjih, (idilo kož divje mačke, 8000 jazbeca, 8000 do 10.000 kun, 7000 podlasic, 12.000 veveric in 1000 kož vider ter manjše količine medvedjih in risjili kož. Ker še nj izdelana hrvatska usnjarska industrija, se skoraj vse le kože izvozijo, in sicer skoraj izključno v Nemčijo.
Za madžarskega gospodarskega ministra brez listnice je bil imenovan Bela Imredv, vodja stranke madžarske obnove. Bavil se bo s posebnimi gospodarskimi vprašanji, zlasti pa je njegova naloga, doseči koordinacijo v delu raznih gospodarskih ministrstev.
Od približno 30.000 hiš v Budapešli je bila polovica v židovskih rokah. Da se zagotovi uprava teh hiš, je bilo poverjeno nadzorstvo nad upravami bankam, ki tudi komisarično upravljajo židovsko premoženje.
Za zboljšanje ovčjereje je madžarsko kmetijsko ministrstvo razdelilo med ovčjerejce 1600 ovc najboljše pasmo po posebno znižanih cenah.
Potrošnja krompirja na Madžarskem ni več racionirana in se more krompir zopet prosto prodajati/.
IzgliMli romunske žitne letine so zadovoljivi in se bo mogla vsa domača potrošnja kriti, če bo vreme še naprej ugodno; ostalo/ pa bo še nekaj pšenice za izvoz. Listi hvalijo -kmetovalee, ker so ivožrtvovalno obdelali zemljo.
Vodilna francoska petrolejska družba Compagnie Francise des 1’etroles je zvišala svojo glavnico od 800 na 1200 milijonov frankov, da bi mogla po vojni ohraniti 22.5 odslot.no francosko udeležbo pri družbi Irag Petroleum Co.
(»lavna francoska družba zn proizvajanje sintetičnih gorilnih snovi Compagnie Centrale d’Hydrogen-eration et de Syntl}ex je razpisala posojilo 300 milijonov frankov, za katerega jamči država. Posojilo naj omogoči povečanje francoske proizvodnje sintetičnih gorilnih -snovi.
Letošnja turška proizvodnja olivnega olja -se ceni 'na 45.000 ton.
Desetletko za sintetično proizvajanje gonilnih snovi in kuriv so izdelali v Španiji. Stroški za izvršitev te devetletke bi znašali 20 milijard pezet. Po-
leg gonilnih snovj in kuriv bi pridobivala Španija -tudi mnogo postranskih proizvodov.
Vrednost turškega uvoza se je po izjavi turškega, finančnega ministra dvignila od 147 milijonov v letu 1942. na 203 milijone -turških funtov v letu 1943., vrednost izvoza pa od 165 na 257 milijonov turških funtov. Aktiva turške trgovinske bilance so torej narasla od 18 na 54 milijonov turških funtov.
Dočim skuša London z družbo »Ai-copiu« dobiti instrument, s -katerim bi obvladal evropski zračni promet po
vojni, je sovjetski v el e postani k Ouzev izjavil, da želi njegova vlada, da ostanejo ozemlja pod njenim območjem tudi po vojni glede letalskega prometa popolnoma avtonomna.
Vsem, ki ste jo poznali in lju-hili, potrli naznanjamo, da je Gospod 1«) hudem trpljenju, okrepčano s sv. popotnico, dav.i poklical k sebi našo preljubo mamico in ženo, dobro in nenadomestljivo hčerko, isestro itd., gospo
knjigoveznica
33.7
21.5
2,0
6.9
44.7
25.7 6.4
2.3
Mineralna olja, nafta derivati, kemični in mineralni proizvodi
stalno na zalogi
Petronafta A. Hmelak
iudske tiskarne
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. S
a) Kn/igoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih
Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in priznano delo
♦V,V«V»V*V«V*V.*ava*AV.
ni. Košak
Na zadnjo pot jo spremimo v sredo 7. t. m. ob 3. uri |>oj)oldiie i/. kapelice sv. Nikolaja z Žal k Sv. Križu.
Prosimo, ohranite ji lep spomin.
Ljubljana, 5. junija 1944.
Žalujoči;
GSPANOVI in KOŠAKOVI z OSTALIM SORODSTVOM
PRIPOROČA SE TVRDKjA
Jurčič
S.
ŠPECERIJSKO IN KOLONIALNO BLAGO
I IERAS MAKS
Ljubljana, Miklošičeva 34
Čokolada • bonboni • keksi
Telef.
38-36
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
š
N
E
A
J
A
♦
E tir das Koueortium »Trgovski list« a le Verlag
Za konzorcij »Trgovski Ust« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless - Sckriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alie — vwi v Ljubljana.
Filr die Druckerei »Merkur« A. 0.