PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV.—NO. 848.	CHICAGO, ILL., 13. DECEMBRA (December 13th), 1923.	LETO—VOL. XVIII.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
CIVILIZACIJA POSTAV.
Notranje in zunanje reforme.
Amerika je dežela postav. Menda nima nobe-	nad Rusi, ki so po njegovem mnenju izmed vseh
na dežela toliko reformističnih zakonov, kakor	najbolj brutalni. Ampak brutalnost ni lastnost
Zedinjene države. V nekaterih mestih in drža-	samo Rusov.
vah imajo takozvane "blue laws", ki določajo,	V Zedinjenih državah se nahaja bivša vodi-
kaj ob nedeljah smeš in kaj ne smeš početi,	teljica angleških sufražetk Miss Pankhurst m
Imamo proliibicionistični zakon, ki določa, kaj	pripoveduje, da ženska volilna pravica ni sred-
ljudje smejo in kaj ne smejo piti.	stvo, ki bi moglo izboljšati človeško družbo. An-
I Nešteto ordinanc, postav in naredb predpi-	gleško ženstvo je dobilo volilno pravico, toda
suje državljanom, kako se smejo in kako se ne	angleško ljudstvo ni nič boljše po tej pridobitvi,
smejo zadržati v vsakdanjem življenju. Vse to	Postala je komunistinja in prišla do spoznanja,
so zunanje reforme. Človeka hočejo predrugačiti	da komunizem ne pomeni pot v izboljšanje člo-
od zunaj — malo pa je takih, ki bi skušali refor-	veka. Potem se je domislila na krščanstvo, vzela
mirati človekov razum. Za človeka, ki ne ve-	sveto pismo in šla med evangeliste. Postala je
ruje v tatvino, ni treba zakonov, ki prepoveduje-	propagatorica krščanstva.
jo tatvino. Ljudje, ki se zavedajo škodljivosti	Krščanstvo ni tu šele od včeraj. Do dva tisoč
pijančevanja/ ne potrebujejo 18. dodatka k	let ga že imamo. Ampak krščanstvo,, kakor je
ustavi. Tisti, ki verujejo v zmerno življenje, ne	napisano v nekaterih svetih knjigah, je eno, lju-
potrebujejo ordinanc, ki določajo, kako ne smeš	dje, ki pravijo da so kristjani, so pa druga stvar,
živeti. Ako pa je v deželi miljone in miljone	Krščanske cerkve so znale biti ravno tako bru-
ljudi, ki hočejo piti alkoholne pijače, jih bodo	talne kakor paganske in blagoslavljale in vpri-
pili še bolj ako jih jim prepoveš. RazuzdancI	zarjale so morilne orgije kakor so jih vprizarjali
bodo rajali neglede na postave in tatovi bodo	ljudje takrat, ko ni še nihče ničesar vedel o kr-
kradli neglede na zakone.	sčanstvu.
Ko vstopi človek v društvo n. pr. kake naše	Tudi Elbert Gary, načelnik jeklarskega tru-
podporne organizacije, obljubi s prisego, da ne	sta, trdi, da so ljudje, posebno ameriški delavci,
bo blatil svojih bratov in sester in da se bo rav-	premalo krščanski. Vendar pa so ameriška me-
nal strogo po pravilih. Toda če je ta človek	sta kar preprežena s cerkvami vseh krščanskih
opravljivec, simulant itd., so zanj vsa pravila	ver! duhovnikov imamo na tisoče in tisoče. V
brez pomena. Ako ne more zlepa dobiti kar	vseh ameriških hotelih imajo v sobah biblije, da
^ hoče, zagrozi s tožbo in vse prisege o bratstvu,	g°stie lahko mal° pomolijo, predno gredo h po-
ljubezni in take lepe reči zanj nimajo smisla,	čitku- K1Jub temu se gode v hotelih orgije in
ker niso v njemu	krščanski razuzdanci iščejo naslado s krsčanski-
Mnogi reformatorji so se razočarali nad člo-	mi prostitutkami na hotelskih posteljah Sveto "
veštvom. Mislili so, da je rešitev v postavah, v	Pismo -le napisano krscanstvo. Duhovniki, ho-
revolucijah itd., ljudje pa so ostali isti ko preje.	telski £os[)c> pobožni vladarji, načelniki trustov
Med razočaranci je bil Leonid Andrejev, ki	itd-> Pa so praktični kristjani, karkoli ze to
je mislil, da se bo z rusko revolucijo spremenilo	pomeni.
tudi rusko ljudstvo, da bodo brutalnosti izginile, Edina reforma, ki kaj pomeni, je ona, ki se da bo bratstvo res dobilo svoj resničen pomen,	dogodi v človeku. Kadar ljudje ne bodo hoteli Po prevratu se je izselil iz Rusije na Finsko, kjer	več ubijati, ne bo ubojev. Zakon, ki prepoveduje umrl skoro od vseh zapuščen. Preje pa je na-	je uboje, jih ne more odpraviti; edino kar more, pisal še knjigo, v kateri slika, kako je prišel	j« kaznovati morilce, in navadno jih kaznuje z vrag iz pekla in se spremenil v človeka zato da	istim načinom kakor se ga je poslužil morilec — bo pohujšal ljudi. Ljudje pa so bili hudobnejši	z ubojem. Postave, ki prepovedujejo tatvine, kakor ta vrag in na koncu je satan izgubil bitko,	niso odpravile tatov, pač pa služijo velikim tato-Maksim Gorki se pritožuje nad ljudmi, posebno	vom za sredstvo kaznovati male tatove. Družba
kakoršna je, sloni na sistemu tatvine in ubojev. In nad to družbo vlada krščansko nekrščanstvo že dolga stoletja.
Človek, ki ne ubija zato ker je uboj smrten greh, ni še človek. Človek, ki stremi samo za tem kako bi obogatel s tvojim delom in na tvoje stroške, ne more zgraditi boljše družbe od sedanje. Uradništvo, ki se da podkupiti, ne more ustvariti poštenega uradniškega aparata. Uredniki, ki nimajo nobenega značaja in nikakih dobrih lasinosti, ne morejo biti učitelji ljudstva, pač pa njegovi zavajalci in poneumnjevalci.
Človeštvo ima kapitalistično ekonomsko uredbo zato, ker je zanjo zrelo. Vojne imamo zato, ker je človek pripravljen ubijati človeka. Izkoriščanja na debelo in drobno imamo, ker živi v povprečnem človeku pohlep po bogastvih, ki se jih more dobiti le na račun drugih.
In tako prihajamo nazaj na socialistični nauk: predno bo človeštvo imelo človeško družabno uredbo, bo moralo zanjo dozoreli. In ker človek zelo polagoma postaja človek, se tudi družba le počasi izboljšuje. V tehniki, literaturi, umetnosti itd., je napravil človek v zadnjih desetletjih velikanske skoke. Ni jih pa storil v civilizaciji. Ta ne pozna skokov. To, kar ljudje mislijo da je civilizacija, ni nič drugega kakor civilizacija barbarskega človeka. Ker je barbar, izkorišča, ruši, mori in povzroča nepopisne mizerije.
Fanatični reformisti, ki hočejo s prepovedmi in predpisi izboljšati človeka, so sami potrebni izboljšanja. Resigniranci, ki skačejo iz enega tabora v drugega in se končno iznajdejo med propagatorji krščanstva, so brez pomena pri delu za izboljšanje človeka.
Družba sestoji iz ljudi in družba je taka kakoršni so ljudje. Če je slaba, je taka zato, ker so ljudje slabi. Da bo boljša, je treba boljših ljudi — bolj človeških.
Revolucija, ki vodi v resnično izboljšanje družbe, se vrši v razumu človeka. Ker je to ena najpočasnejših revolucij, se tudi človeštvo počasi pomika v civilizacijo. Toda se vendar pomika.
^ ^
Ne opusti nobene prilike agitirati za razširjenje Proletarca. Pomni, da je Proletarec najboljša jugoslovanska revija za širjenje znanstvenega socializma in. edini slovenski list v Zed. državah, ki je last socialističnega delavstva in kot tak agitator .za socialistično stranko.
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani.
■Kaj je socializem? Kaj je razlika med raznimi delavskimi političnimi in industrijalnimi organiza-cjami? Vse to izveste, ako boste pazljivo čitali "Proletarca". Ako se še niste, se naročite nanj.
LEONID ANDREJEV:
POVEST 0 SEDMIH OBEŠENI
Prevel JOSIP VIDMAR.
(Nadaljevanje.)
—	Tudi! je odgovoril Verner nepričakovane veselo, skoro s smehom. Pri tem je mahnil nekako posebno malomarno in lahko z roko, kakor da govori o neki grdi in neumni šali, ki jo hočejo napraviti z njima dragi, toda strašno smešni ljudje.
—	Ženo imaš? — je vprašal Janson.
—	Ne. Kaj mi bo žena! Sam sem.
—	Tudi jaz sem sam. — Pomislil je in se popravil. — Sama.
Tudi Vernerju se je pričelo vrteti v glavi. Včasih se mu je zazdelo, da se peljejo na nekako slavnost; čudno, skoro vsi ljudje, ki so se peljali h kazni, so občutili isto, — obenem z žalostjo in grozo so se nejasno veselili tega nenavadnega, kar jih čaka. Resničnost se je opajald v brezumju in smrt, ki se je združila z življenjem, je rodila prikazni. Prav mogoče je, da vise zastave iz hiš.
—	No, prišli smo! — je dejal Verner radovedno in veselo, ko so se ustavili, in je lahkotno skočil iz voza. Toda z Jansonom se je stvar zavlekla. Estonec ni hotel z voza, molče in nekako zelo velo se je upiral. Prime se za ročaj — žandar razklene brezsilne prste in odtrga roko, prime se za vogal, za vrata, za visoko kolo — in izpusti takoj, če žandar le slabo potegne. Niti prijemal se ni, ampak raje, da se je molčeči Janson zaspano prilepil k vsakemu predmetu — in odtrgali so ga lahko brez napora. Nazadnje je vstal.
Zastav ni bilo. Na kolodvoru — močna tema, vse prazno in izumrlo; osebni vlaki niso veC vozili, za ta vlak pa, ki je tiho čakal na tiru teh popotnikov, ni bilo treba ne jarke luči ne naglice. In Vernerju je naenkrat postalo dolgočasno. Ne strašno, ne težko — temveč dolgočasno. In ta dolgčas je bil ogromen, zategnjen, utrudljiv, da si je zahotel oditi — kamorkoli, leči, krepko zapreti oči. Verner se je pretegnil in je zateglo zazeval. Tudi Janson se je pretegnil in je parkrat hitro zaporedoma zazeval.
—	Da bi vsaj hitro! — je dejal Verner utrujeno.
Janson je molčal in se grbil.
Ko so šli obsojenci v spremstvu vojakov preko praznega perona k motno razsvetljenim vagonom, je stopal Verner poleg Sergjeja Gotovina; in ta je pokazal z roko nekam v stran in začel govoriti. Jasno se je slišala samo beseda "svetilka", vse drugo pa je utonilo v dolgem in utrujenem zevanju.
—	Kaj praviš? — je vprašal Verner in odgovoril na zevanje.
—	Svetilka. Luč se kadi v svetilki, —je dejal Sergjej.
Verner se je ozrl; res, v svetilki se je silno kadila luč in stekla so že počrnela na vrhu.
—	Da, kadi se.
In naenkrat je pomislil: "kaj pa me prav za prav briga, da se luč kadi, ko . . .?" Sergjej je očividno pomislil isto: hitro je pogledal Ver-nerja, nato pa odvrnil oči. In oba sta nehala zevati.
Do vagonov so vsi šli sami, samo Jansona so morali voditi pod pazduho. V začetku se je upiral z nogami in se prilepljal s podplati na deske perona, potem je skrčil kolena in obvisel žandarjem na rokah, noge pa so se vlačile za njim, kakor da je silno pijan, in kapice čevljev so praskale po lesu. Tudi skozi vrata so ga tlačili dolgo, toda molče.
Tudi Vasilij Kaširin je šel sam; megleno je posnemal gibanje svojih tovarišev — vse je delal kakor oni. Toda, ko je stopil na mostiček pri vagonu, se je spodtaknil in žandar ga je vjel za roko, da bi mu pomagal; — Vasilij se je stresel, kriknil presunljivo in sunkoma u-maknil roko:
-Aj!
—	Vasja, kaj je s teboj? — je planil k njemu Verner.
Vasilij je molčal in težko trepetal. Zmedeni in celo užaljeni žandar je pojasnil:
—	Hotel sem jim pomagati, oni pa . . .
—	Poj diva, Vasja, jaz ti pomor em, — je dejal Verner in ga hotel prijeti za roko. Toda Vasilij je zopet odmaknil roko in kriknil še bolj glasno:
—	Aj!
—	Vasja, to sem jaz, Verner.
—	Vem. Ne dotikaj se me! Sam bom.
Ves drhteč je stopil v vagon in se vsedel v kot. Verner se je sklonil k Musji, ji pokazal z očmi na Vasilija in jo tiho vprašal:
—	No, kako?
—	Slabo, — je prav tako tiho odgovorila Musja. — On je že umrl. Verner, povej mi, kaj je sploh smrt?
—	Ne vem, Musja,.toda mislim, da je ni, — je odgovoril Verner resno in zamišljeno.
—	Tudi jaz sem tako mislila. A on? Izmučila sem se z njim v vozu, kakor da sem se vozila z mrtvecem.
—	Ne vem, Musja. Mogoče pa eksistira smrt za nekatere. To je sedaj, potem pa je sploh ne bo. Glej, tudi zame je eksistirala, sedaj pa je ni več.
Nekoliko obledela lica so ji zardela.
—	Eksistirala, Verner? Bila?
—	Bila je. Sedaj je ni. Kakor tudi zate^
V vratih vagona se se je zaslišal šum. Vstopil je Miška Ciganček. Pri hoji je krepko bil s petami ob tla, globoko je dihal in pljuval je.
Ošvrknil je s pogledom po vagonu in se trmasto ustavil.
—	Žandar, tukaj ni prostora! — je kriknil utrujenemu žandarju, ki se je oziral z jeznim izrazom. — Ti mi daj prostor, da se lahko ganem, če ne, se ne peljem, obesi me tu na svetilko. Tudi voz so mi dali tak, pasji sinovi, — kaj je to voz? Hudičev vamp, ne pa voz!
Nenadoma pa je sklonil glavo, iztegnil vrat in stopil k drugim. Njegove črne oči so gledale divje in ostro iz razmršenega okvirja las in brade. In nekoliko blaznosti je bilo v njih.
—	A! Gospoda! — je iztegnil. — Aha, tako torej. Dober dan, gospod!
Pomolil je Vernerju roko in se mu vsedel nasproti. Sklonil se je tesno k njemu, pome-žiknil z enim očesom in hitro potegnil z roko po vratu.
—	Tudi? A?
—	Tudi! — se je nasmehnil Verner.
—	Menda vendar ne vsi?
—	Vsi.
—	Oho! — se je zarežal Ciganček in je hitro otipal z očmi vse navzoče. Na Musji in Jan-sonu se je ustavil z očmi malo dalj. In zopet je pomignil Vernerju:
—	Ministra?
—	Ministra. A ti?
—	Gospod, jaz sem pa druge vrste. Kam bomo mi z ministrom! Razbojnik sem, gospod, nič drugega. Glavorez. Le stisni se malo le, gospod, saj se nisem po svoji volji vrinil v družbo. Na onem svetu je za vse dosti prostora.
Divje je preletel preko vseh z enim samim viharnim, nezaupljivim pogledom izpod namršenih las. Toda vsi so ga gledali molče in resno in celo z vidnim sočutjem. Zarežal se je in hitro parkrat potrepal Vernerja po kolenu.
(Dalje prihodnji«. ) ^
Velika zmaga delavske stranke v Angliji.
Pri volitvah v parlament, ki so se vršile dne 6. decembra, je dobilo angleško delavstvo, združeno v delavski stranki, 185 mandatov. Konservativna stranka jih je dobila 259 in liberalna 148. Neodvisni imajo 9 mandatov in nacionalisti enega. Iz trinajst okrajev še ni bilo poročila o rezultatu volitev, ko pišemo ta pregled.
Pred volitvami je kapitalistično časopisje pisalo, da bo delavska stranka doživela poraz, ker nima dovolj gmotnih sredstev za volilno kampanjo. Rezultat pa je pokazal, da je prišla delavska stranka v parlament zelo ojačana; še par takih volitev, pa bo imela večino. Velika večina poslancev delavske stranke, ki so bili izvoljeni dne 6. decembra, pripada neodvisni delavski stranki (socialistični); komunisti niso dobili nobenega mandata. Angleška delavska stranka pripada socialistični delavski internacionali, ki ima svoj sedež v Londonu in podružni urad na Dunaju.
"izobraževalna akcija" jugoslovanske socialistične zveze
Članstvu naprednih podpornih društev in klubom J. S. Z. Iz urada tajništva J. S. Z.
Za razširjenje naših aktivnosti na političnem polju in na polju prosvetnega dela je ekse-kutiva Jugoslovanske Socialistične Zveze sprejela koncem leta 1921. načrt za pomožno izobraževalno akcijo, kakor ga je predložil tedanji tajnik J. S. Z.
Na društva naprednih podpornih organizacij je bil poslan cirkular, ki je vseboval načrt te akcije in apel, naj se ji pridružijo. Odzvalo se je lepo število društev, toda ne toliko, da bi s svojimi prispevki omogočila pričeti s propa-gandističnim in vzgojevalnim delom v velikem obsegu.
V danih razmerah je eksekutiva J. S. Z. storila kolikor je največ mogla. Pod njeno av-spicijo so se vršili številni shodi in v nekatere kraje je poslala agitatorje in agitatorice, ki so delali za pojačanje J. S. Z. in razširjenje njenega glasila. Prispevki društev, ki so bila pridružena "Pomožni izobraževalni akciji J. S. Z.", so mnogo pripomogli povečati našo agitacijo za širjenje socialistične misli.
Nekaj društev je pozneje odpadlo od po-, možne izobraževalne akcije J. S. Z., toda pridružila so se ji nova, tako da je bilo njih število ves čas približno enako do IV. rednega zbora J. S. Z., ki se je vršil meseca maja 1923. v Chi-cagi. Na tem zboru (konvenciji) je bilo zastopanih tudi pet podpornih društev, ki so prispevala v pomožno izobraževalno akcijo in imela pravico do zastopstva na zboru.
Zbor se je pečal tudi s pomožno izobraževalno akcijo in zaključil, da se jo napravi za trajno ustanovo naše Zveze pod imenom "Izobraževalna akcija J. S. Z.", ki bo imela za svoje člane društva podpornih organizacij in tudi klube J. S. Z.
S tem, da se društvo pridruži "Izobraževalni akciji J. S. Z.", ne postane del politične organizacije, ampak samo njen podporni član, ki pa ima velike pravice in tudi dolžnosti.
Resolucija, kakor jo je zbor v pogledu te akcije sprejel, se glasi:
1.)	Ustanovi naj se fond "Izobraževalne akcije J. S. Z.", v katerega m nalaga 50% od v«eh prispevkov, ki prihajajo v ta namen od strani društev in klubov. To naj se zgodi, čim ima J. S. Z. tisoč članov. Ostali del prispevkov ostane blagajni JSZ. za pokrivanje upravnih stroškov in vršitev politične propagande.
2.)	Ustanovi naj se odbor "Izobraževalne akcije JSZ". Društva in klub!, ki prispevajo v ta fond, nomi-nirajo kandidate v ta odbor; tistih osem kandidatov, ki dobe največ nominacijskih glasov, gre na splošno glasovanje društvom in klubom Izobraževalne akcije JSZ.
Tisti štirje, ki dobe največ glasov na splošnem glasovanju, so izvoljeni. Peti član tega odbora je gl. tajnik J. S. Z., ki funkcionira tudi kot tajnik odbora Izobraževalne akcije J. S. Z. Kedaj se prično nominacije in volitve v ta odbor, določi eksekutiva JSZ. Odbor Izob. akcije J. S. Z. vrši delo v svojem področju potom korespondence, v nujnih slučajih pa lahko tajnik skliče sejo tega odbora; vendar pa mora biti povabilo preje odobreno od seje eksekutive
JSZ.
Poslovna doba tega odbora traja do bodočega kongresa J. S. Z. Ako kdo izmed članov tega odbora ne vrši svojih dolžnosti, ga na podlagi predložene obtožbe in dokazov zasliši eksekutiva J. S. Z.; zaslišanje se vrii pismenim potom. Ako se mu krivda dokaže, se ga odstavi, njegovo mesto pa zavzame tisti, ki je dobil za njim največ glasov.
3.)	Dolžnosti tega odbora so: Voditi propagando pri društvih in soc. klubih za pristop k Izobraževalni akciji JSZ.; zalagati in rsfzpošiljati na društva in soc. klube letake, brošure in knjige propagandistične in znanstvene vsebine, pisane v socialističnem duhu; sestaviti mora seznam knjig, slovenskih in angleških, znanstvene, socialne in propagandistične vsebine, vredne, da jih naši člani čitajo, in ta seznam knjig poslati društvom in klubom zaeno s cenami in naslovi, kje se knjige lahko dobe; v kolikor dopuščajo finance, naj ta odbor organizira predavateljske ture in preskrbi predavatelja; predavanja morajo biti znanstvena in socialistična. Tajnik tega odbora sestavi koncem leta natančen račun dohodkov in izdatkov ter seznam vsega važnejšega dela tekom leta ter to poročilo pošlje vsem društvom in klubom Izobraževalne akcije J. S. Z.
4.)	Ta odbor je pod kontrolo eksekutive JSZ. in pod nadzorstvom nadzornega odbora JSZ., kateremu mora biti predloženo v pregled vse finančno poslovanje odbori, kadar nadzorni odbor to zahteva.
5.)	Vsi člani tega odbora imajo pravico udeležiti le zbora JSZ., na katerem imajo iste pravice, kakor ostali bratski delegatje društev Izobraževalne akcije JSZ. Na zboru podajo svoje poročilo o poslovanju v svojem pod-ročju. Na podlagi dela in možnosti sestavi ta odbor pro* gram Izobraževalne akcije JSZ. za bodoče delo.
Pravice in dolžnosti društev in klubov Izobraževalne akcije JSZ.
1.)	Vsako društvo in klub, ki podpira Izobraževalno akcijo JSZ., dobiva brezplačno letake in brošure, ki jih izda odbor Izobraževalne akcije, da jih razdeli med ivoje članstvo brezplačno Kadar odbor priredi predavanja, io opravičeni do predavanja. Za organiziranje predavanj te morajo društva in klubi ene okolice sporazumeti za čai in prostor. Voditi morajo agitacijo, da se članstvo udeleži predavanj.
2.)	Vsako duštvo Izobraževalne akcije JSZ. je opravičeno poslati delegata na zbor J. S. Z., katerih naziv je "bratski delegatje Izobraževalne akcije JSZ." Na zboru imajo pri vseh razpravah posvetovalen glas, toda v točki izobraževalne akcije imajo pravico staviti predloge in glasovati. Debatirati pa smejo o vseh točkah. Dnevnice it vožnje stroške bratskih delegatov plačajo društva, kateri jih pošljejo.
Ta resolucija nam nalaga veliko dela. Da nam ga bo mogoče vršiti v čim večji meri, je potrebno, da se število članstva in klubov J. S. Z. poveča in da se napredna podporna društva pridružijo "Izobraževalni akciji J. S. Z."
Prispevki društev v to akcijo so prostovolj ni. Ako je društvo v resnici organizacija naprednih delavcev, se ne bo branilo plačevati malo vsoto mesečno v fond Izobraževalne akcije J. S. Z.
Bližajo se predsedniške volitve, ki dajejo ugodno priliko za uspešno agitacijo. Za propa-gandistično delo pa potrebujemo gmotnih sredstev. V tem nam napredna podporna društva lahko veliko pomagajo. Člani socialističnih klubov morajo opravljati agitatorično delo in pri tem žrtvovati tudi gmotna sredstva za financiranje vzgojevalnih in propagandističnih akcij, ki jih vrši socialistična organizacija.
Tisti napredni delavci, ki niso člani socialističnih organizacij, pač pa podpornih društev, lahko pomagajo boju, ki je tudi njihov boj, s tem, da sklenejo potom svojega društva redno prispevati vsoto, kolikor društvo pač more, v fond izobraževalne akcije J. S. Z. To ni velika zahteva in upamo, da bodo naši somišljeniki storili kolikor največ mogoče, da postane Izobraževalna akcija J. S. Z. v resnici institucija, kakor je zamišljena v prej navedeni resoluciji.
Mlačnosti smo imeli dovolj! Prerekanja o razlikah med delavskimi političnimi frakcijami naj se umakne delu za izobraževanje delavskega ljudstva. Socializem mora iti naprej!
Prečitajte pazno rezolucijo, pridružite vaše društvo "Izobraževalni akciji J. S. Z.", in poslužujte se pravic, ki jih bo imela vaša organizacija kot članica te ustanove.
Sodelujte z organiziranimi sodrugi v kampanjah za delavska prava, podpirajte gmotno in moralno vse akcije, katerih cilj je izboljšati položaj delavskega ljudstva in preurediti sedanji ekonomski sistem profitarstva in izkoriščanja ljudskih mas v pravičnejši družabni red.
Kako važne naloge vrši J. S. Z. razvidite iz sledečega pregleda, ki vam daje nekaj slike o najvažnejšem delu, o katerem se je razpravljalo in sklepalo na IV. redni konvenciji J. S. Z. meseca maja 1. 1923:
Konvencija je obširno razpravljala o raznih točkah dnevnega reda in napravila zaključke in načrte, ki imajo roditi delo JSZ. do bodočega zbora.
Poročilo tajnika daje pregled o stanju in delovanju JSZ. od njenega zadnjega do IV. zbora.
Poročilo tajnika slov. sekcije podaja sliko o stanju financ slov. sekcije.
"Izobraževalna akcija JSZ." s,e reorganizira na podlagi sprejete resolucije.
Glede socialistične propagande med ženstvom je zbor sprejel resolucijo, ki nalaga ustanoviti poseben fond za to propagando in odpreti posebno rubriko v glasilu, namenjena soc. propagandi med ženstvom. Uspeh te akcije odvisi od ženstva, organiziranega v JSZ.
Vprašanje Internacionale je zbor obširno obravnavat in sprejel v pogledu enotne fronte dve resolucije.
Zaključil je podvzeti širšo akcijo za negovanje kulturnega dela v področju klubov JSZ. Prečitajte tozadevno resolucijo in poročilo v zapisniku.
Razpravljal je o problemu naseljevanja in izseljevanja in sprejel v tem oziru dve resolucije.
Potrdil je stališče eksekutive JSZ. in soc. stranke r pogledu akcije za federativno stranko ameriškega delavstva.
Vršila se je razprava o socialistični propagandi v unijah in drugih organizacijah.
Podano je bilo obširno poročilo o zadružnem gibanju, Domovih in drugih gospodarskih vprašanjih in zbor je sprejel tozadevno resolucijo, s katero se je izrekel podpirati zadružništvo med delavskim in kmečkim ljudstvom.
Izrekel se je za priznanje sovjetske Rusije in sklenil nadaljevati z bojem proti imperialističnim silam, ki sabotirajo sovjetsko Rusijo.
Sprejel je resolucijo, s katero zahteva osvoboditev vseh političnih jetnikov.
Odobril je akcijo za nakup lastnih uradnih prostorov za Proletarca in JSZ., toda zadeva pride pred članstvo, ki ima izreči končno besedo.
Zahteval je odpoklic vrhovnega sodnika Tafta.
Razpravljal je obširno o "Proletarcu" in zaključil, da sedanja forma lista ostane do bodočega zbora, ki se vrši 1. 1924.
Sklenil je, da JSZ. podvzame v tem letu obširno kampanjo za razširjenje Proletarca in za ustanovljanje novih klubov JSZ.
Sprejel je resolucijo, s katero izreka JSZ. svoje stališče v narodnostnih vprašanjih.
Sprejel je pravila, ki so priobčena na koncu zapisnika v 826. štev. Proletarca.
Za sedež bodočega zbora je zbor nominiral mesta Cleveland, Detroit in Milwaukee. Članstvo se 4 mesece pred zborom izreče za eno teh mest.
(Opomba. — Zapisnik je bil poslan vsem društvom Izobraževalne akcije J. S. Z. takoj ko je bil priobčen v Proletarcu. Ako ga kako društvo ni dobilo in ga želi, naj piše tajništvu JSZ.
Bodoči zbor J. S. Z. se bo vršil prihodnjo pomlad v enemu prej omenjenih mest. Delujte, vsak po svojih močeh, da bo naša prihodnja konvencija v stanju izvršiti še več dela kakor zadnja. Sodrugi, jačajte svoje klube! Naselbine, katere še nimajo socialističnih klubov, naj jih ustanove. Napredna podporna društva pa naj se pridružijo "Izobraževalni akciji J. S. Z."
Ako bomo manj govorili o neslogi, pa delali več za solidarnost, si bomo zgradili organizacijo, ki bo v ponos nam vsem in kot taka bo tudi vplivna sila v ameriškem delavskem gibanju. Sodrugi in somišljeniki, na delo!
^ i^®
Goolidgova poslanica kongresu.
Dne 6. decembra je predsednik Coolidge prečital svojo poslanico kongresu, ki je denarne interese tako zadovoljila, da so cene mnogim delnicam na borzi takoj poskočile. Delavstvo nima vzroka, da bi se pritoževalo nad politiko Hardingovega naslednika, ker ga je izvolilo v urad s tako ogromno večino, kakor ma-lokaterega predsednika in podpredsednika. Socialisti se ne pritožujejo, ker vedo, da politiki kapitalističnih strank ne morejo služiti nikomur drugemu kakor kapitalističnim interesom. Tudi veterani svetovne vojne se togote, ker se je Coolidge izrekel proti bo-nusu. Ko pa bo napovedana vojna, kar je vedno mogoče, se ne bodo uprli, ampak šli v armado, se navduševali za domovino in rušili socialistične tiskarne in urade.
^ ^
Dolžnost vsakega sodruga in sodruginje je agiti-rati za razširjenje socialističnih listov. Pridobivajte nove naročnike "Proletarcu 1"
DOPISI.
O "Konferenci socialističnih klubov" v za-padni Pennsylvaniji.
HENDERSON'VILLE, PA. — Tretja konferenca socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije J1SZ. v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršila v Canonsburgu, je za nami. Lawrenska, bridgevillska in canons-burška so vsaka v svoji meri pripomogle, da se socialistično gibanje v tem okrožju poživi, ojača socialistično stranko in napravi potrebne korake za volilno kam-panijo v prihodnjem letu.
Akotudi v prihodnji volilni bitki ne zmagamo, bo rezultat vsaj pokazal koliko je takih, ki so pripravljeni glasovati in delati zase in kolikšna je moč zavednega delavstva na političnem polju. Korumpiranih kapitalističnih strank mora biti enkrat konec, kajti bodočnost je naša!
Zadnja (canonsburška) konferenca je beležila, kakor je bilo že poročano, največ uspeha. Našim starim sodrugom, ki so ohranili lojalnost socialistični stvari, je dala nove energije, da so obnovili socialistične klube ali pa ustanovili nove in prišli na konferenco poročati o svojem delu.
Obeta se, da bo na januarski konferenci zastopanih tudi nekaj novih klubov, in to nam daje največje zadoščenje, da naš trud ni bil zamanj, ampak nam je dokaz, da je bila ta akcija potrebna.
Conferenca v Canonsburgu je bila malo burna, dokler niso zastopniki prišli na sled, kaj namerava z njo par navzočih "ekstremistov", ki pa so ekstremisti samo v podiranju, kar je izmed vseh najlažje delo. Mislili so, da so prišli med ljudi, ki še niso slišali radikalnega stavka in pričakovali, da bodo za stresanje svojih fraz želi avplavze, mesto tega pa so doživeli — veliko blamažo! Konference niso mogli zavesti v svoje vode, niti je niso mogli razbiti — in tako je bil ves njihov trud in stroški zamanj.
Za predsednika konference je bil izvoljen podpisani. Ob otvoritvi sem prečital program "Konference socialističnih klubov JSZ." v zapadni Pennsylvaniji, in s tem je konferenca pričela z delom. Mr. Kosič je na precej "inteligenten" način vprašal, zakaj si ne postavimo programa, in šele potem, ko bomo definirali naša stališča, naj gremo na delo za organizacijo. Pojasnjeval sem mu, da mi delamo povsod v smislu platforme socialistične stranke in da naši sestanki nimajo drugega namena kakor pospeševati medsebojno kooperacijo klubov J. S. Z. pri organizatoričnem delu. No, g. Kosič tudi s tem odgovorom ni bil zadovoljen, kar je umljivo. Prosil sem konferenco za nekoliko časa, da sem mu prečital program "Konference socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije JSZ." in resolucije, ki jih je sprejela bridgevillska konferenca, katere določajo naša stališča. Seveda, vse je kazalo, da delamo samo za socialistično stranko in nič drugega in zato nas ti nepovabljeni gosti niso hoteli razumeti. Ker smo potrpežljivi, smo jim dovolili posegati v diskuzijo, dasiravno niso prišli na zbor z namenom da nam pomagajo pri delu za socializem, ampak nasprotno — da nas ovirajo pri tem delu. Mislim, da bo-
do imeli naši sodrugi še večkrat priložnost opazovati j take ljudi in pri tem prišli na jasno o razliki med ra-dikalci in demagogi. Ko sta gospoda Novak in Kosič izprevidela, da ne opravita ničesar pri nas, sta nas : pričela psovati z Gompersovci in Scheidemanovci. G. j Kosič je namreč v tej deželi že toliko časa, da je čut ime Gompers, kateri je zelo reakcionaren človek in j kajpada tudi zaveznik socialistov! Morda pride g. K. enkrat k pameti pa se pričel resneje brigati kdo so j Gompersovci. Sedaj še nima take brige, kajti njemu j se zdi dovolj, da zna metati blato na socialiste, M pa pada nazaj nanj. Taki karakterji mislijo, da so radi- j kalni zato, ker napadajo socialiste. S tako taktiko hočejo rešiti delavstvo . . .
Naši sodrugi naj mi oproste, ker sem se dotaknil teh ljudi. Lahko bi jih niti ne omenil, toda ker jih je konferenca tolerirala in ker so potem sami prinesli v javnost neresnična poročila, je dobro, da povemo tudi mii svoje mnenje.
Vsakdo, ki me pozna, ve, da nisem nasprotnik ra-dikalcev, pač pa sem bil vedno rad v njihovi družbi in nisem se ogibal niti tistih, ki ne pripadajo naši stranki.
O takih karakterjih, kakor sta gospoda Novak in Kosič, ki sta rekla da nas ne marata nazivati za so-druge, pa povem, da tudi nočem da bi me taki ljudje imenovali za svojega sodruga, zato ker vem, da i- \ mam v vseh ozirih napram delavskemu razredu čisto j zgodovino za seboj. Mnogi sodrugi, ki so bili na ca-nonsburški konferenci, so delali za delavsko stvar leta in leta, kar ne bosta Kosič in Novak nikdar v stanju ; pojmiti in razumeti. Vsi sodrugi, dolgoletni borci in našii mlajši sodrugi, gledajo na svoje preteklo delo z jasnim čelom in ni jih treba biti sram svoje zgodovine.
Povsem drugačna pa je stvar v taboru, h kateremu se prištevata gg. K. in N. V njihovi sekciji dežujejo očitanja in obdolžitve kakor da je vsa njihova sek- j cija v rokah elementov z umazano zgodovino.
Sodrugi, ki ste se udeležili canonsburške konference, veste, da je bil njen sklep, da se prihodnja kon- ; ferenca vrši v nedeljo 27. januarja na Library, Pa. j Konferenca prične ob 9:30 dopoldne, shod pa ob 1. popoldne v istem prostoru. Govorili bodo slovenski in ameriški sodrugi. Podrobnosti bodo pravočasno objav-; ljene. Od vas odvisi, kakšen bo uspeh januarske konference. In ker ste z dosedanjim delom pokazali, da želite tej akciji uspeh, boste storili vse kar je v vaši mo- j či, da bomo tudi na januarskem sestanku utrdili naše J sodelovanje in napravili iz naših konferenc močno organizatorično in propagandistično enoto. Vsak klub! v zapadni Pennsylvaniji naj bo zastopan na prihodnji konferenci. Somišljeniki v tistih naselbinah, kjer še nimajo klubov, naj skrbe, da se ustanove v čim krajšem času.
Še en sklep canonsburške konference hočem omeniti. Sodrugom ni treba dopovedovati, da so z agitacijo zvezani stroški, ki jih je treba na kak način pokriti. Z namenom, da pridemo do sredstev, iz katerih se bi pokrivali izdatki konference, je bilo v Canonsburgu zaključeno, da se klubom JSZ. priporoči, da prirede pred prihodnjo konferenco zabave, katerih prebitek naj bi šel v vzdrževalni fond naših konferenc in sho-

dov. Storite tudi v tem oziru kar se v daniti razmerah more napraviti.
"Konferenca socialističnih klubov in društev izobraževalne akcije JSZ." v zapadni Pennsylvaniji misli povsem resno in bo delala resno. To ni akcija samo na papirju, ampak resnična akcija! Toda mi hočemo, da se širi, da postane jačja. da postane izraz vsega našega zavednega delavstva v tem okrožju! Naselbine, ki še nimate socialističnih klubov, ali mislite, da ga vam ni treba? Ako ne soglašate s sedanjo družabno uredbo in se strinjate s socialističnimi nauki, morate vstopiti v organizacijo in delati v nji. To je edina pot! Kadar bomo iznašli boljšo, se jo bomo poslužili, toda do danes še ni druge.
iPojdimo vsi resno, brez hrupa, na stvarno delo za socializem, in. drugo leto ob tem času bomo videli, da smo delali dobro in uspešno!
JOHN TERČELJ, tajnik konference.
Prva obletnica barbertonskega kluba.
BARBERTON, O. — Dne 3. decembra je minilo leto od kar smo ustanovili socialistični klub in ga pridružili J. S. Z. Ob ustanovitvi je imel 16 članov. V imeniku klubov JSZ. je dobil številko 232.
Socialistični klub v Barbertonu ne samo da obstoji, ampak tudi napreduje, čeravno so mu tukajšnji preroki napovedovali propast že ob ustanovitvi. Smelo trdim, da je naš soc. klub edina slovenska ustanova v Barbertonu, ako izvzamem podporna društva, ki je ostala aktivna nad leto dni. In naš klub bo ostal aktiven in napredoval. Sedaj ima 40 aktivnih članov in nad $100 v blagajni.
Klub št. 232 ni delaven, samo na političnem in agitatoričnem polju, ampak tudi na kulturnem. Ko se je toliko utrdil, da je mogel razširiti svoje aktivnosti, je ustanovil svoj pevski odsek "Prešern"; pevovo-dja tega zbora je John Bolka.
Mesečna članarina zborovih članov je 50c. K njemu lahko pristopi vsak rojak, ki ima veselje do petja, bodisi član ali nečlan kluba. Ob enem ima pevski zbor "Prešeren" tudi podporne člane.
S tem, da smo ustanovili pevski odsek kluba, nismo prenehali z organizatoričnim delom; ravno nasprotno: dosedanji uspehi so nam dali novih moči za socialistično delo. Naša stranka vidno napreduje, napredek pa bo hitrejši, ako bodo vse njene lokalne organizacije aktivnejše.
V Barbertonu so vsi pogoji za uspešno razvijanje socialističnega kluba. In v tej smeri se morajo gibati naše aktivnosti. Osebni prepiri in verska nasprot-stva niso prav nič v korist naši stvari. Nasprotovati tistim verskim organizacijam, ki se bore proti socializmu, je ena stvar, trošiti energije proti pristašem mračnjaštva v osebnih in ozkotirnih polemikah je pa druga stvar. Delavci smo vsi izkoriščani od istega razreda. Kapitalisti nas rabijo za kupičenje profi-tov in se prav nič ne vprašajo, kdo ima kaj vere in kdo je nima.
Delavci se moramo združevati proti skupnim sovražnikom. Temo iz ljudskih množic "moramo izganjati z vzgojo! Čemu pozabljati na to nalogo in se pričkati za oslovo senco? "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima", je star toda vedno resničen pregovor.
Nekateri so preveč zaljubljeni v "jaz". "Jaz ne pristopim, ker sta Jaka in Matevž zraven." — "Jaz bom kar na svojo roko to in to ustanovil." — "Jaz sem za to in to in bi to in to naredil, nisem pa za to in
to." Vedno ta "jaz". "Jaz" kot tak je slab posameznik, skupina organiziranih posameznikov, ki je sposobna delati, pa lahko mnogo opravi. Domišljavi in-dividuji so našemu gibanju po raznih krajih mnogo škodovali. Marsikaka ustanova je propadla, ker je bilo v nji preveč "jazov" pa premalo skupnega duha.
Barbertonska naselbina si bo pridobila prvenstvo pri delu za resnični napredek delavstva, ako bo združila svoje sile v socialistični organizaciji. Vsakdo ima svoje sposobnosti in vsakdo ima priliko delati na enem ali drugem polju. Potrebujemo agitatorjev, potrebujemo vzgojevateljev, potrebujemo vse delavce, ki se zavedajo da so delavci, ne pa sužnji.
Omenil sem naš pevski zbor "Prešeren". Sodrugi in somišljeniki, kateri imate veselje do petja, pridružite se mu! Ostale prosimo, naj mu naklonijo gmotno in moralno podporo.
Pevske vaje zbora Prešeren se vrše vsak torek in petek v dvorani samostojnega društva Domovina.
ANTON PEČNIK.
Plesna veselica springfieldskega kluba.
SPRINGFIELD, ILL. — Socialistični klub št. 47, J1SZ., priredi v soboto 15. decembra ob 8. zvečer v S. N. Domu plesno veselico, katere prebitek je namenjen v fond volilne kampanje.
Zavedno delavstvo tega okrožja vabimo, da pride omenjeni večer v našo sredo. Godba bo fina, in vese-lični odbor skrbi, da boste vsi kar najboljše postre-ženi.
Prihodnje leto so predsedniške volitve. Kapitalistične stranke se neumorno pripravljajo na volilno bitko. Na razpolago imajo ogromna gmotna sredstva in velikansko časopisje — in kar je važno, ves političen, aparat je v njihovih rokah.
Delavstvo je v večini, toda je brez svojega zastopstva. Ako hoče temu odpomoči, mora iti v boj za svoje interese. Graditi mora svojo stranko in skrbeti, da bo naša volilna kampanja čim živahnejša. Predvsem pa je važno, da jačamo našo stranko. Sodrugi, somišljeniki in prijatelji, pridite na zabavo dne 15. decembra, kjer se bomo lahko kaj več pogovorili o tem. —
J os. Ovca.
Članstvu kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — V petek 21. decembra se vrši letna seja kluba št. 1. Na dnevnem redu bodo volitve novega odbora, zastopnikov, dramskega odseka, nominacije kandidatov v upravni odbor, poročilo tajnika, poročilo o dohodkih in izdatkih zadnje predstave i. t. d.
Tisti, ki so imeli vstopnice za predprodajo, naj jih vrnejo, oziroma prodane plačajo, kakor hitro mogoče, da bomo mogli o tej prireditvi zaključiti račune še v tem letu.
Socialistična stranka želi, da klubi od,računajo vse vsote, nabrane dosedaj v organizatorični fond soc. stranke, pred 1. januarjem. Tisti naši sodrugi, ki še niso odračunali pol, naj to store najkasneje na prihodnji seji. — Tajnik.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.

Nevednost največja coklja napredku.
CLINTON, IND. — Ako potuje človek po naselbinah in, agitira za delavsko stvar, dobi o naprednosti mase vse drugačno sliko kakor si jo je prej morda zamišljal iz raznih opisov. V dotiko prideš z ljudmi, ki so še gosto omreženi z verskimi dogmami in te obsipajo s trditvami, ti pa se čudiš in ne razumeš, kako je mogoče v današnjem času najti duševno tako omejene stvore. Najdejo se še vedno ljudje, ki so čisto resno prepričani, da se vse dobre stvari po svetu gode po božji volji in da so vseh zlih stvari krivi nesrečni socialisti.
"Proletarec" je pohujšljiv, brezverski list, ki dela sramoto hišam, v katere zahaja. Nesrečni socialisti so krivi vseh neštetih razporok in, drugih nezasliš-nih stvari in nadlog, ki se gode sedaj in se v prošlosti niso godile — niti slišati ni bilo od njihl
Ta in podobna očitanja mora poslušati kdor se poda na agitacijo za napredne časopise, kar dokazuje, da imajo požrtvovalni boritelji, ki so jim interesi pro-letarskega razreda in prava ljudska vzgoja resnično pri srcu, pred seboj še veliko napornega dela!
To so dokazi, kakšne vplive je pustila na ljudeh mračnjaška srednjeveška vzgoja. Te posledice so še danes velika ovira na poti socialnih reforem in v boju za novi družabni red. Proletarski razred se je vedno nahajal v žalostno bednih razmerah in se nahaja še sedaj. Vse na okrog ga oklepajo razne pijavke in za-vajalci ter ga izmozgavajo do skrajnosti. Mesto da bi imel priliko za izobrazbo, je vržen, v ljuti boj za obstanek — za vsakdanji kruhek. Omagan od napornega dela in skrbi nima ne časa in ne volje izpopolnjevati svoj razum, in tako ostane krotko, nevedno bitje, ki ga vodijo paraziti vseh oblik, katerim veruje, da mora na svetu ostati vse tako kakor je in nič drugače.
Ni čuda, da je vodilnim faktorjem sedanje družabne uredbe veliko ležeče na tem, da ostane proletariat še v nadalje brezbrižen in neuk, kajti le dokler bo neveden, bodo lahko poljudno razpolagali z njim kakor so s prejšnjimi generacijami delavskega ljudstva.
Tako je tudi razumljivo, da je boritelje za ljudske pravice stalo mnogo truda, predno so zasejali vsaj nekaj naprednega duha med zatirano, nevedno maso, in da se morajo še danes boriti z enakim naporom za u-vajanje socialnih reforem; kajti opraviti imajo z dvema sovražnikoma: z vlastodržci na eni strani in z ig-noranco v ljudskih plasteh na drugi.
Pionirji napredka so prinašali za dosedanj dosežene uspehe velike žrtve — žrtve, ki jih pojmijo le tisti, ki razumejo, kako težak je boj proti ignoranci. Za svbjo požrtvovalnost so želi največkrat črno nehvalež-nost od strani tistega ljudstva, za katerega so se borili, medtem ko se je klanjalo svojim tiranom . . . Vtepanje verskih naukov, praznoverstvo, srednjeveška inkvizicija, fevdalizem, konservativnost in podobne socialne hibe so pustile v ljudeh posledice, ki jih je težko odpravljati.
Socialistično gibanje je gibanje delavskega ljudstva za predrugačenje sedanje družabne uredbe. Nevednost med ljudstvom mu je največja ovira. Z energično vztrajnostjo socialističnih boriteljev se je ideja socializma vendar zelo razširila in danes je socialistično gibanje svetovna sila. Tudi ameriška socialistična stranka se je že toliko utrdila, da uspešno odbija napade sovražnih elementov. Žal, da so se med temi pojavile tudi struje iz delavskih vrst, ki s svojim zavajanjem razdirajo to, kar je bilo s trudom zgrajenega. Protiso-
cialistične stranke, vznikle med delavstvom, trgajo solidarnost zavednega proletariata in begajo delavsko ljudstvo s tem, da očitajo socialistični stranki vsako-jake pogreške, nerazsodna masa pa je seveda dostopna takim vplivom in tako se delavska moč trga na brez-močne strančice, ki se bojujejo druga proti drugi, in solidarnost delavstva je s tem pokopana. Le podlost nekaterih karakterjev je kriva, da se nahajamo v takem za delavstvo tako škodljivem stanju; razdvojenost je napravila iz naših sil ničle, kapitalistični razred pa počenja kar se mu zljubi.
Vsakdo, ki hoče trezno misliti, mora spoznati, kam nas vodi razdvajanje ljudstva v strančice. Proletariat potrebuje skupnost, ker so njegovi interesi skupni. Kdor deluje proti solidarnosti, ali pa jo izrablja le za frazo, vrši nečedno, delavstvu sovražno delo.
Kdor pozna pogreške socialistične stranke v vseh podrobnostih in smatra sebe za manj zmotljivega, naj stopi na plan in jo reformira; obvaruje naj jo pred hibami v bodoče ter ji pokaže jasno pot do zmage. Kot veščak nezmotljivosti bo z lahkoto odstranil vse napake, katere ji tako vestno očita.
Geslo proletariata in njegovih voditeljev je: "Vsi za enega, eden za vse!" Po tem načelu se je mogoče ravnati le v združenju, ne pa v malih skupinah raznih strančic. Ustanovljanje novih strank pomeni širiti zmedo med delavstvom in ovire širjenju socialističnih načel. Borba za delavske interese se more uspešno vršiti le v skupni stranki in dolžnost zavednega delavstva je, da dela razpoloženje za edinstvo.
Če so se v socialistični stranki dogajale napake, je to stvar preteklosti in pa članstva, ki je posvečalo svoji stranki premalo pozornosti. Iz storjenih napak se lahko vsi učimo in to je najboljši način, ako se hočemo varovati napak v bodoče.
Tudi oni izbrani karakterji, ki nosijo očitke na krožniku, vedo da se vsa korupcija dogaja na račun ljudske brezbrižnosti, in, v interesu njih samih bi bilo, da s svojimi sposobnostmi pomagajo trebiti nevednost in graditi delavsko organizacijo.
Kričati o napakah stranke in jih obešati na veliki zvon ni častno delo, ker je namen takih ljudi stranki škodovati in jo oslabiti. Kdor se poslužuje tega nizkotnega dela, ni vreden, drugega kakor da se ga ignorira toliko časa, da opusti zle namene.
Želeti je, da prenehajo obžalovanja vredni očitki po listih, želeti je, da bi se v bodoče vsi zavedali gesla: "Vsi za enega, eden za vse!"
CHRISTINA OMAHNE.
Sodrugom v okolici Pursglove, W. Va.
Članstvu kluba št. 228, JSZ., sporčam, da se vrši, letna seja 16. decembra ob 2 popoldne v dvorani Pursglove. Na dnevnem redu bodo volitve novega odbora in druge važne točke. Gledati moramo, da si izvolimo odbor, ki bo skrbel, da se socialistično gibanje v tukajšnji okolici pojača. Somišljenike vabimo, da pridejo v naš krog in se pridružijo klubu ter delajo $kupno z nami za cilje socializma. — John Vitez, tajnik.
DETROITSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
ne samo na sedanji višini, ampak jih bo možno z zadostno kooperacijo celo izboljšati.
* *
Sodrugi in somišljeniki, sezite po knjigah, ki jih ima v zalogi Proletarec. V knjigah je znanje, ki vam koristi le tedaj, če knjige čitate in ako izberete prave knjige. Prečitajte oglas "Knjige" v današnji izdaji Proletarca.
IZ UPRAVNISTVA.
"Ameriški družinski koledar." — Bogata vsebina v lepi knjigi za malo cena. — Stroški zopet večji. — Nase'knji-ge. — Širite resnico. — Novi zastopniki "Proletarca."
Deseti letnik "Ameriškega družinskega koledarja" je izšel. Slovenski ameriški sodrugi so si z njim napravili nov uspeh na literarnem polju. Noben jugoslovanski koledar se ne more po vsebini in ilustracijiah primerjati "Ameriškemu družinskemu koledarju". To ne trdimo radi reklame. Citateljem bodo prišli v roke tudi drugi koledarji in s tem bodo dobili sami priložnost presojati.
* *
Vezba koledarja letnika 1924 nas stane 4 cente več vsak iztis kakor zadnje leto. Za klišeje smo potrošili letos več kakor katerokoli prejšnjih let. Koledar pa prodajamo tudi letos po 75c. Kdor zna presojati vrednost čtiva in slik, bo razumel, da je mogoče izdati tako knjigo po tej ceni samo radi tega, ker jo ne izdaja privatna forma, ki se peča s takimi rečmi le radi profita. Mi hočemo dati čitateljem knjigo in ne prati-kol Ameriški Slovenci razumejo to, pa segajo po
našem koledarju kakor po nobenem drugem.
* *
Vsebino koledarja prihodnjega letnika smo priobčili v zadnji izdaji. Obširen "Pregled po svetu" vam bo gotovo ugajal. Vzelo je mnogo časa in truda, predno je bil urejen, toda ves ta trud je bil vreden storjenega dela.
Slovenski pisatelj Angelo Cerkvenik je napisal za ta koledar igro "V kaverni", ki se godi 1. 1917. na av-strijsko-italijanski fronti. Ta igra bo kmalu vprizorje-na v enem ljubljanskih gledališč. "Sonjino maščevanje" je tudi Cerkvenikovo delo. V slednji slika pisatelj dva oblikovno različnih po vsebini pa popolnoma enakih tipov — očeta in otroka. Oba sta anarhista in oba doživita svojo tragiko vsled prevelike vere v
svoj individuailizem in v vsetmoč individua.
* *
Ali veste, kdo je bil John Brown? Prečitajte "Ek-sekucija Johna Browna", in dobili boste precej slike o bojih, ki so jih vojevali ljubitelji svobode za odpravo telesnega suženjstva v Zed. državah.
* *
Ne bomo navajali v podrobnostih kaj vse vsebuje Ameriški družinski koledar 1924. Vsebina je bila pri-občena v zadnji izdaji Proletarca, in ta vam daje dovolj pregleda. Tisti, ki ste naročili po večje število
iztisov koledarja, skrbite, da bo čim prej razprodan.
* *
Tiskarna nam je podražila tisk Proletarca za 5% radi povišanja plač tiskarjem. To pomeni za nas nekaj stotakov več stroškov na leto. Tudi poštnina drugega razreda, po katerem se razpošiljajo listi, se je v teku zadnjih par let večkrat zvišala. Kot že omenjeno, nas stane tudi koledar letos precej več kakor zadnje leto. Da se izenači razlika, je treba čim vztrajnejše nadaljevati z agitacijo za razširjenje Proletarca in skrbeti moramo, da se pomnoži tudi število naročnikov na koledar. Tako bomo v stanju ohraniti obe publikaciji
"Proletarec" ima naročnike v vseh slovenskih naselbinah, toda nima še zastopnikov v vseh. Sodrug ali somišljenik, ki čitaš te vrstice, priglasi se za agitatorja za pridobivanje novih naročnikov Proletarcu. Piši upravništvu, ki ti bo poslalo potrebne listine in informacije. Zakaj ne bi mogla biti vsaka naselbina kakor je Sheboygan, Wis., v katero zahaja proporčno največ Proletarca, ako izvzamemo nekaj manjših naselbin, v katerih je vsakdo naročen na ta listi
* *
V teh vzburkanih časih, ko prinašajo razni listi toliko konfuznih in neresničnih poročil, je treba, da širimo zanesljive, dobro urejevane liste. Tak list je "Proletarec" in tisti, ki ga vestno in pazno čitajo, se tega zavedajo. V interesu probuje našega delavstva je,
da se število takih čitateljev bolj in bolj veča.
* *
Zastopništvo "Proletarca" v Sheboygami je prevzel sodrug Anton Devec, in z njim je sodrug Žagar dobil .dobrega sodelavca pri delu za širjenje tega lista. Christina Omahne je prevzela zastopništvo tega lista v Clintonu, Ind. Milan Kokanovich se je priglasil za zastopnika v Detroitu. Frank Pernišek je novi zastopnik Proletarca v Finleyville, Pa.
Agitatorji in. agitatorice, delujmo, da bo rubrika "Agitatorji na delu", ki izkazuje število poslanih naročnin, vedno napolnjena!
Birch Wilson, večletni tajnik socialistične stranke v Pennsylvaniji, je odstopil od tajništva. V resigna-ciji navaja, da mu njegovo zdravstveno stanje ne dopušča vršiti tako težavno delo.
Birch Wilson, ki je tudi član eksekutive ameriške socialistične stranke, je prevzel službo upravnika pri socialističnem tedniku "New Age", ki izhaja v Buffalo N. Y. Na njegovo mesto je bil do poteka termina izvoljen sodrug Darlington Hoopes iz Norristowna, Pa. Vsa korespondenca, tikajoča se tajništva soc. stranke v Pa., nas se pošilja na sledeči naslov: The Socialist Party of Penna., Box 685, Reading, Pa.
Vabilo.
Chicago, III. — Dne 22. decembra 1.1. bo priredilo žensko dr. Nada št. 102 SNPJ. v prostorih SNPJ. na Lawndale Ave. božično drevesce za otroke. Vabljene so vse članice, da pripeljejo s-voje otroke da vidijo Miklavža. Po otroški zabavi, ki se prične točno ob sedmi uri, bo zabava za odrasle. Odbor se bo potrudil za izvrsten program. Želeti je, da se te prireditve vdeleže vse članice, njih možje, otroci in prijatelji. Postrežba? Klobase in drugo.
Ne pozabite, da pride Miklavž točno ob sedmi
uri!
Frances A. Tauchar.
Birch Wilson odstopil od tajništva soc. stranke v Penni.
Brez naslova.
Na svetu se še vedno dobe izredno sposobni ljudje. To dokazuje sledeči oglas, priobčen v 136. štev. "G. S.":
"Mlad nadarjen Slovenec sedaj še v Jugoslaviji želi postati urednik ali sourednik kakšnega ameriškega lista za naše izseljenike. Verziran je v svetovni in gospodarski politiki. Rabilo bi se ga tudi lahko za vodjo, tajnika, organizatorja ali uradnika pri vsaki organizaciji, zavodu, društvu, banki itd. Vešč in upo-trebljiv je tudi v srbohrvaščini. Ponudbe na upravo '■Glas Svobode'."
Amerikanec bi morda dejal: It sounds too good to be true.
* .
Urednika, ki je "verziran v svetovni in gospodarski politiki", bi rabil marsikak slovenski ameriški list, posebno "D. S." Tudi dobrih tajnikov in vodij potrebujejo slovenske ameriška organizacije in nič manj v starem kraju. Toda ljudje, ki trdijo, da so sposobni za vodjo, tajnika in organizatorja pri vsaki organizaciji, niso za nobeno sposobni. Kljub temu so lahko tajniki in uredniki. Dotičnemu mlademu Slovencu priporočam, naj pride v Ameriko. Nekateri ljudje ga bodo lahko poučili, da je koncem konca lahko postati, ako ne tajnik, vsaj uradnik pri tej ali oni organizaciji, in še ložje urednik "kakšnega lista za naše izseljenike".
"Radnikov" Fišer je govoril v Pittsburghu o "kaosu u današnjem kapitalističkom društvu". Kaj pa kaos v Fišerjevi organizaciji? Dobro bi bilo, da bi tudi o tem predaval.
# ,
"D. S." pridno pnatiskuje iz ljubljanske "Glas Slobode" napade na socialiste. Zakaj m,e ponatiskuje Iz nje tudi tistih poročil, ki "razkrivajo" bivše komunistične vodje? Z njimi bi lahko napolnila marsika-ko kolono, pa tudi pošteno je, da človek čisti pred svojim pragom.
*
Najbolj prostituirano vlogo v slovenskem ameriškem časopisju igra "Glas Naroda". Pijani trčki izlivajo kvante po kolnah šifkartaškega glasila, "napadajo" kapitaliste, (Bog jih varuj!) in "izpodkopava-jo" temelj kapitalistični uredbi (ni mogoče!). Sak-serjevi "managerji" pa "glihajo" s kampanjskimi "managerji" kapitalističnih strank za oglase. "Glas Naroda" ima namreč velikanski vpliv, kajti navadno so vselej izvoljeni tisti kandidatje, za katere agitira "glasilo slovenskih delavcev", z drugimi besedami, glasilo Sakserjeve in Jadranske banke ter "munjšaj-narskih" zgag.
Rili so časi, ko slovenski delavci v Ameriki še niso bili tako prokleto "rdeči", in tedaj "Glasu Naroda" ni bilo treba tolikrat natakniti krinke. Na prvi strani je zapisal: "Urednik Glasa Naroda je bil prvi, ki je čestital Taftu k zmagi." Taft je bil takrat izvoljen za predsednika te republike in "Glas Naroda" mu je čestital na zmagi en dan pred volitvami . . . Urednik je dobil v nagrado za čestitko dobro službo "na otoku solza", lastnik glasila "slovenskih delavcev" pa
nekaj stotakov za "izdatno pomoč".
*
Republikanski "Glas Naroda" se je znal klanjati tudi inonarhistom in vladarjem. Ob priliki petdeset-
letnice Franc Jožefovega vladanja je "G. N." zapisal:
"Tudi mi se pridružujemo avstrijskim narodom . . ."
*
"Amerikanski Slovenec" je prešel v "druge" roke. "Najstarejši slovenski list" ni več slovenska posest. To je znamenje, da "izginjamo"'. Pod novim gospodarjem je "A. S." udaril po prejšnjem uredniku in upravniku Klepetcu na način, ki se ga ne more primerjati k nobeni katoliški čednosti. Čemu pa imajo v Jolietu "Sveto družino", ako se ne morejo pobotati? V "Sveti družini" ne bi smelo biti "družinskih razmer".
Drugi list, ki bo prešel v "druge roke", je "G. N." Kakor je "A. S." tudi pod novim gospodarjem ostal "strogo katoliški list", tako bo "G. N." ostal "glasilo slovenskih delavcev", tudi če ga kupi sam Rockefeller. Kaj bi s prepričanji, ako niso vezana v usnje in napolnjena z bankovci, kakor je zapisal Ivan Cankar. Ljudje imajo radi debela prepričanja, tudi če so v "kamižolah" drugih ljudi.
*
"G. S." je izgubil unijski znak. Nekateri pravijo, da ga ji je vzela tiskarska unija, drugi vir pa trdi, da ga je tiskarna "G. S." sama vrnila. Interesi unije niso enaki z interesi tiskaren. Ako se hočejo male tiskarne ravnati po določbah unije, so gospodarsko precej prizadete. To je menda vzrok, da je "G. S." postal neu-nijski list.
*
V Ameriki je par slovenskih tiskaren, ki nosijo po krivici unijski znak. Ampak same ga ne bodo vrnile, unije v dotičnih mestih pa so prešibke, da bi mogle prizadete "unijske" tiskarne prisiliti na izvrševanje pogodbe.
* «
iKdor je čital slovenske liste leta nazaj, se spominja, kako so se prerekali radi unijskega znaka. Unijsko navdušenje se je od takrat v naši javnosti že precej ohladilo, dasi so unije močnejše kakor so bile pred leti.
★
Naši ljudje postajajo bolj in bolj dostopni amerikanizaciji, posebno v Chicagi. Kar se dogaja v "society", je treba sporočiti tudi drugim. Zahvale za "surprise parties" so priporočljive, samo premalo obširne so, kakoršne so sedaj v navadi. Treba bi bilo še povedati, kako je bila ta ali ona oblečena in kaj so "surprizniki" jedli in pili. V starih časih, ko je Ter-bovčev "luftšif" še plul v oblakih slave, so imeli ljudje navado opisovati v slovenskih listih potice, krofe in druge zemeljske dobrote. To je bilo po "kranjsko-amerikansko". Toda doba sentimentalnega slovenskega "pečlarizma" je izginila in nekdanji oboževalci cvetk so danes "sitni" družinski možje in očetje. "Vse na svetu je minljivo". — K. T.
ORGANIZACIJSKI FOND SOCIALISTIČNE STRANKE.
III. Izkaz.
SHEBOYGAN, WIS. — John Supancich, (pola št. 226) Ant. Zorman, $1; Fr. Bizjak, $1; John Resnick, 25c; Jos. Prime, $1; Fr. Saje, 50c; Ant. Krošel 50c; Louis Mlakar, $1; Fr. Tratar, 50c; Fr. Premel, 50c; Fr. Skrinar, 50c; L. Praznik, 50c; Walt. Inhittman, 50c; Ant. Cvetan, 25c; J. Mikljej, 50c; L. Klemenčič, 50c; Fr. Gostiša, 25c; Fr. Robida, 50c; Ant. Robida, 50c; Jack Copich, $1; F. Rušman, 25c; B. Kušman, 25c; L. Žagar, 50c; J. Sebanz, $1; J. Supanchich, $1; J. Rožnik,
50c; (Milwaukee). Skupaj $14.75, odbito glasom strankinega zaključka za lokalno kampanjo kluba št. 235,
JSZ. $3.69, skupaj...........................$ 11.06
Anton Debevc, (pola št. 261) Fr. Ugovšek, 50c; A. Debevc, $1; Max Nisleit, 50c; Fr. Kastelic, 50c; Neimenovan, $1; Jos. Urh, 50c; Nilbert Cuddy, 25c; Jos. Pu-gelj, 50c; Math Krainc, 75c; Martin Zore, $1; Gasper Rossman, $1; J. Brencel, $1; Fr. Rafelt, $1; J. Widem-schek, 50c; Louis Kobal, 50c; A. Perme, 25c; Fr. J. Turk, (Cascade), $1; Neimenovan, 25c; skupaj $12.00, odbito glasom strankinega zaključka za lokalno kampanjo kluba št. 235, JSZ. $3.00. Skupaj ........ 9.00
MERIDEN, W. V A.: Soc. klub št. 237 J. S. Z. 3.00 JOHNSTOWN, PA.: Društvo "NNapredni
radnici" št. 152, SNPJ......................... 2.00
CARLINV1LLE, ILL.: Anton Blasich, (pole 8207-8328-8436-8383) Chas. Deiro, 50c; D. Soupe, 50c; V. Fiorentini, $1; Louis Lenzi, 50c; Vito Lenzi, 50c; A. Balotti, 25c; F. Tradinat, 50c; A. Mancici, 50c; Nick Kajtna, 50c; A. J. Allor, $1; Vit. Manfredini, 25c; Henry S. Van Pelt, $1; Adolph Caselli, 25c; Mary Drvich, 50c; Louis Ramovš, 50c; Silv. Kersa, 25c; Stanley Scho-ba, 25c; Caesar Groppi, $1; Mary Baldini, 50c; Mary
Caliani, 50c; Cesare Benvenutti, 50c; P. Durjevich, $1; Barato Lerzi, 50c; M. Mantino, 25c; Vittorio Silvo, 50c; Battista Biondi, 25c; Dom. Benedetto, 25c; Pet Alber-tini, 25c; Pet. Bardone, 25c; Vittorio Bocce, 25c; Del. Caselli, $1; Louis Sever, $1; Matt Novak, $1; B. Fima, 50c; B. J. Morosso, $1; Albert Schena, 50c; Vincent Ascherri, 50c; Euginio Silvo, 50c; Morris Pitti, 25c; Felix Fornerro, 50c; V. Vidergar, 25c; L. Leonatti, 50c; Bob Leon, 25c; Jim Mircheff & Co., 50c; Sam Steva-noff, 25c; Nick Fantala, 25c; John Pitters, 25c; Joe Ciganovič, 50c; John Spendal, $1; Mike Maček, $1; Ant. Cuder, $1; Ant. Blasich, $1; Jos. Korsich, $1; Gab. Čopi, $1; Louis Parkel, $1; skupaj $31.50, odbito glasom strankinega zaključka za lokalno kampanjo
kluba št. 213, JSZ. $7.87, skupaj ............$ 23.63
HARWICK, PA.: Soc. klub št. 234, JSZ... 5.00 LLOYDELL, PA.: Soc. klub št. 181, JSZ. .. .65 iDETROIT, MICH.: Soc. klub št. 114, JSZ... 40.00
Skupaj...............................$ 94.34
Prejšnji izkaz .......................... 263.32
Skupaj...........................$357.66
KNJIGE KNJIGE KNJIGE
Najboljša božična darila, ki jih morete pokloniti svojcem, so knjige. Knjiga je človekov najljubši tovariš, pomočnik, tolažnik in UČITELJ. Med prijatelji in prijatelji je razlika in tudi med knjigami je razlika.
Ako hočete pokloniti svojcem res dobre knjige, jih naročite iz naše zaloge. Kot božična darila priporočamo posebno sledeče knjige:
Besi, povest, spisal M. Dostojevki, cena $2.50. Pomnite, da predstavljajo Dostojevskijeva dela bisere v svetovni književnosti. Pisatelj Vladimir Levstik je poznan vsakemu Slovencu, ki količkaj čita; v naročitev priporočamo sledeča njegova dela: Gadje gnezdo, cena $1; Obsojenci, cena $1.10; Višnjeva repatica, cena $1.50; Zapiski Tine Gramontove, cena $1.
Ivana Cankarja vam ni treba predstavljati, niti ne njegovih del. V zalogi imamo sledeče Cankarjeve knjige: Mimo življenja, cena $1.20; Moje življenje, 85c; Ob zori, $1; Podobe iz sanj, $1.10; Zgodbe iz Doline šent-florijanske, $1.25.
Razun teh se vam bodo dopadle tudi sledeče knjige naših pisateljev: Kako sem se jaz likal, spisal Jakobi Alešovec, tri vezane knjige, cena $2.50. Obiski, spisal Izidor Cankar. Ako hočete poznati naše umetnike, naročite to knjigo; stane $1.50. — Dr. Ivan Tavčarja zbrani spisi, $2. Fran Levstik, zbrani spisi, $1.25. Fran Erjavec, zbrani spisi, $2. Jos. Jurčiča zbrani spisi, šest zvezkov, $8.00. Uporniki, spisal Ivan Lah, cena $1.
V zalogi imamo razna prevodna dela iz svetovne književnosti, izmed katerih omenjamo: Golem, spisal G. Meyrink, cena $1. Ogenj, spisal H. Barbuse, cena $1.50. Pingvinski otok, spisal Anatole France, $1.20. Pravljice, spisal Oskar Wilde, $1. Taras Buljba, spisal N. Gogolj, 75c. Zlatarjevo zlato, spisal Avgust Šenca, $1.20.
Pesmi in poezije: Mlada pota (Oton Zupančič), cena 75c. Pesmi življenja (Fran Albrecht), cena 50c. Zbirka Trbovlje (Tone Seliškar), cena 75c. V Zarje Vidove (Oton Zupančič), cena 40c.
Ali ste že čitali Shakespearejeve umotvore? V zalogi imamo sledeče njegove igre v slovenskem prevodu: Beneški trgovec, 75c; Macbeth, 75c; Othelo, 75c; Sen kresne noči, 75c; Julij Cezar, 75c.
Umetnikova trilogija vsebuje tri enodejanke, druga z drugo v zvezi, ki slikajo Ivana Cankarja. Spisal jo je Alois Kraigher, cena $1.
Sezite tudi po znanstvenih knjigah, ki jih imamo v zalogi. Knjiga "Miselni razvoj evropskega človeštva" vam bo gotovo ugajala; cena $2.
Naše angleške knjige so izbrana dela. Prodajamo jih po istih cenah kot druge knjigarne. Priporočamo vam sledeča dela, ki jih je spisal Upton Sinclair: They Call Me Carpenter, cena $1.75; Brass Check, $1.20; Goose Step, $2; Jungle, $1.20; King Coal, $1.20; The Profits of Religion, $1.20; 100% (povest), $1.20.
Druge angleške knjige: Ancient Lowly, (C. Osborne Ward), dve knjige, $5; Ancient Society, (Lewis H. Morgan), $1.50; "Debs, His Authorized Life and Letters", (David Karsner), $1.20; God and My Neighbor, (Robert Blatchford), $1.25; Outline of History, (H. G. Wells), $5; Republic of Plato, $2; Savage Survivals, (J. Howard Moore), $1.25; Science and Revolution, (Ernest Unterman), 60c; Struggle Between Science and Superstition, (A. M. Lewis), 60c; Through the Russian Revolution, (Albert Rhys Williams), $2; Thougts of a Fool, (Evelyn Gladys), $1.25.
Ako želite dobro zdravniško knjigo, naročite "The Physician in the House", ki jo je uredil dr. J. H. Greer, cena $2.
Vse te knjige so lično vezane. Pošljite naročilo, vsoto in naslov, komu naj knjige pošljemo. Ne pozabite pogledati naš seznam knjig, ki je priobčen na drugi strani platnic in na 15. in 16. strani. Denar, ki ga potrošite za dobre knjige, je najboljše investiran.
Vsa naročila in vsote pošljite na naslov: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111.

Od več klubov smo dobili poročila, da so sodrugi pridno na delu pri nabiranju prispevkov v organiza-torični fond; ker so bile pole razposlane tudi iz gl. urada stranke, so mnogi klubi poslali prispevke naravnost tja; ravnotako so storila tudi mnoga društva naših naprednih jednot in zvez. Nam je žal da imena teh prispevateljev ne moremo priobčiti v listu iz vzroka, ker so pole na gl. uradu. Mi namreč priobčimo le tiste vsote in imena prispevateljev, ki so poslane na nas.
Sodrug Štempihar iz Virdena, 111., poroča, da so sodrugi naredili kolikor so največ mogli; denar in pole so poslali na gl. stan stranke. Iz strankinega urada so prejeli potrdilo, ki se v prevodu glasi: Frank Ilersich, Virden, 111. Dragi Sodrug:—
S tem potrjujemo prejem vsote $8.00 (pola št. 8112), ki ste jo naprali med simpatičarji Socialistične stranke v organizatorični fond. Ob tej priliki vas zagotavljamo, da vaše sodelovanje pri tem delu visoko cenimo. Prosimo izročite, ako Vam je mogoče, vsem prispevateljem našo iskreno zahvalo. Priloženo najdete potrdilo za zgoraj omenjeno vsoto.
Želeč Vam vse najboljše, ostajamo s sodruž-nim pozdravom,
Bertha Hale White, pomožna tajnica. Zaeno z nabiranjem prispevkov v organizatorični fond socialistične stranke delajo naši sodrugi tudi za pomnožitev članstva. Kakor nam poročajo iz raznih krajev, so uspehi te agitacije zadovoljivi. Iz nekaterih naselbin smo dobili pisma, v katerih so somišljeniki izrekli željo, naj jim pošljemo potrebne listine za u-stanovitev novih socialističnih klubov; pričakujemo, da bo takih zahtev vedno več. J. S. Z. mora imeti postojanko v vsaki naselbini — torej kjer jih še ni, jih ustanovite 1 — Tajništvo J. S. Z.
"MOJZES ALI DARWIN".
Radi pomanjkanja prostora smo morali izpustiti nadaljevanje razprave "Mojzes ali Darwin". Priobčevali jo bomo, v kolikor nam bo dopuščal prostor. •
Klub št. 13, J. S. Z.,
— priredi —
V SOBOTO ZVEČER DNE 29. DEC.
VESELICO
V DVORANI DR. "BRATSTVA"
V SYGAN, PA.
Vljudno vabimo vse sodruge, somišljenike in drugo občinstvo, da se te zabave polnoštevilno udeleži. Dobiček je namenjen za volilno kampanjo in za klubovo blagajno. Igrala bo izvrstna godba. Vstopnina za možke 75c; ženske vstopnina proste. Dobro in točno postrežbo preskrbi odbor.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
1924
JE IZŠEL
Vsebuje povesti, svetovni pregled, nad šestdeset ilustracij, Članke, razprave, pesmi, igro, itd.
Bogata, izbrana vsebina
VEZAN V PLATNO
STA NE ^ CENTOV
NASLOV:
DROLETAREf1
1 3639 W. 26th St. V CHICAGO, ILL.
ZA PRAVDO IN SRCE".
I. dejanje.
V Katarino, hčerko slepca Grajana, se zaljubi Erazem, sin grašcakinje na Raki. Ljubi jo tudi Andrej, sin kmeta Lokvanca. Erazem pride pred Graja-novo kočo in razkrije Katarini svojo ljubezen. Andrej prisluškuje, nato ga obstreli.
Graščaki pridejo na pozorišče in se znašajo nad kmeti. Dizma, oskrbnik graščine Raka, skuša pridobiti Katarino za Erazma in ji grozi, naj se pripravi na neljube poslediee, ako ne privoli.
H. dejanje.
Grajan toži svoji hčerki, da se niti živalim in nekdanjim paganskim sužnjem ni godilo slabše kakor dandanašnji kmetom. Vstopi Dizma, ki prigovarja Katarini, naj postane Erazmova in gre na grad. Grajan ogorčeno izjavi, da hčere graščalcu ne da. Dizma mu iz maščevalnosti zapove, da se mora izseliti še tisti dan iz logaTjeve koče, nato pa ga oplete še z bičem po hrbtu. Pride Andrej, ki reši starčka pred brutalnim Dizmom. Ko slednji odide, zaroči grajan svojo hčer z Andrejem m ju blagoslovi. Vstopi Lokvane, ki opozarja sina, da eedaj ni čas misliti samo na ženitev, kajti kmetje se pripravljajo na upor.
Premena.
Sestanek kmetov gozdu, ki si volijo vodnika in delajo načrte za upor proti grašča&om.
TTT. dejanje.
Dizma da ugrabiti Katarino in jo odvede na grad Eako. Graščakinja Barbara se pritožuje nad sinom ker tišči za kmetico; graščak Krištof jo tolaži. V sobo stopi sel, ki naznani, da se od Brežic pomika silna vojska kmetov. Grajska gospoda se pripravlja na beg. Prepozno! V grad prihrume kmetje, ki so prišli po staro pravdo! Barbaro in Eraizma odvedejo v jetniStvo.
IV.	dejanje.
Grajan se v krogu prepevajočega kmečkega ljudstva veseli dosedanjih zmag. Kmetje se posvetujejo, kako bodo sodili svoje tlačitelje. Katarina prosi kmete, naj bodo usmiljeni z E-razmom. Andreja mori ljubosumnost. Kmet Zorič prinese tovarišem slabe vesti. V spopadu pri Krškem so kmetje izgubili bitko. Andrej hoče, da se Erazma in njegovo maiter ne izpusti, in večina kmetov soglaša ž njim.
V.	dejanje.
Katarina izda skrivišče, kjer sta bila zastražena Erazem in Barbara. Kmetje so doživeli poraz za porazom. Erazem proai Katarino, naj postane njegova in pride z očetom na grad. Grajan tuguje in obsoja svojo hčerko. Katarina plaka, ker oče tako krivično sodi o njej. Andrej bo osvobodi jetniš-tva, poišče Katarino in jo umori. "Pravda za srce je končana", toda boj za staro pravdo še ni končan, "samo- zamrl je začasno! "
Dramski|Odsek Kluba Št. 1, J. S. Z.
CHICAGO, ILL.,
vprizori v nedeljo 16. decembra 1923 v dvorani Č. S. P. S., 1126 W. 18th St.
tragedijo v petih dejanjih
"Za Pravdo in Srce"
Spisal Anton Medved. Za oder na novo insceniral Danilo.
Dvorana odprta ob 2:30 popoldne; pričetek igre ob 3. Po igri ples in prosta zabava.
Med in po predstavi igra Kufrinov orkester.
Vstopnina 50c.
OSEBE:
Barbara pl. Bela, graščakinja na Raki......Mary Aucin
Erazem, njen sin. . . ! a..................Anton Slabe
Ivan Krstnik Valvazor, graščak na Turnu. Frank Rudman Štefan Gregorjanc, graščak v Mokricah. . . Frank Ceglar
Krištof Ložan, graščak na Belušku.........John Rayer
Lokvane............................Frank Udovich
Andrej, njegov sin.................Donald J. Lotrich
°brč................................Fred J. Brash
Podlesnik............................PhiHp Godina
Končan.............-................Jakob Mantz
Zorlč ................................Chas. Rener
Slepec Grajan, nekdanji graščinski logar. Chas. Pogorelec
Katarina, njegova hči....................Mae Molek
Dizma, grajski oskrbnik...................John Olip
Sli, deklice, kmetje, uskoki, hlapci.
Godi se v času kmetskih uporov proti graščakom po Slovenskem in Hrvatskem.
Režiser Joško Oven.
«
PRIHODNJE PRIREDBE SOC. KLUBA ŠT. 1, J. S. Z.
Silvestrova zabava 31. decembra 1923 v dvorani S. N. P. J. Dramske predstave: 10. februarja in 6. aprila 1924
V dvorani Č. S. P. S.

Stremljenje po zdravju na Trinerjevem stenskem koledarju za 1. 1924.
Vsak se zanima za svoje zdravje, kajti največji zaklad, ki ga ima človek, je zdravje. Najrevnejši človek se ne bi ločil od zdravja za denar, vendar bogati bi dali radi ves svoj denar za zdravje. Zato kar se vam more najbolj priljubiti na stenskem koledarju, katerega boste imeli pred očmi 366 dni, je prošnja po zdravju, in Trinerjev stenski koledar za leto 1924 vsebuje krasen umetniški vtis takega poželjenja. Krasno mlado dekle v sredini slike prinaša domov Trinerjevo zdravilno grenko vino, to je, ona prinaša domov zdravje in, veselje, ker če hočete biti zdravi, se morate držati čiste znotraj, v svojem telesu. Isto očarujoče dekle vidite na osmih drugih slikah, v njeni spalnici, v njenem avtomobilu, v čolnu, na tennis igrališou, itd. Ali hočete gledati to lepotico vsak dan? Pošljite 10c za pokritje pošiljatvenih stroškov na: Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III. Ne pozabite kupiti steklenico Trinerjevega Cough Sedative in Tri-nerjevega Linimenta v vaši lekarni ali trgovcu z zdravili; prvo zdravilo je najboljše proti prehladom, drugo pa daje hitro odpomoč v slučaju revmatizma ali nevralgije.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsak« drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2.30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrugi je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal< ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri te' pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
Po tolikih letih razlaganja socialističnih naukov je še vedno miljone delavcev, ki ne vedo, kaj je socializem. Da ga bodo spoznali, je treba, da čitajo socialistične liste in, knjige. Širite med njimi socialistično literaturo!
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET,
CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
P reč ita jte naš cenik knjig,
priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred nekaj dnevi iz Slovenije.
Največja zaloga boljših književnih
del.


LOUIS KVEDER j
(200 Walsh BMs.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH. PA.
Izdelujem pooblastila, kupne in darovalne pogodbe, testamente in vsa ▼ notarski posel spadajoča dela.

STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$ 1 ,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
CENIK KJIG.
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka
povesti in črtic, broširana.....65
ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar)
roman, broširana.............75
ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................1.75
ZA SREČO, povest, broširana.....45
ZAPISKI TINE GRAMONTOVE,
. (VI. Levstik), vezana.......1.00
ZGODBE IZ DOLINE ŠENTFLOR-JANSKE, (Ivan Cankar), vezana ..........................1.25
ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. Senona), zgodovinska povest iz
XVI. stoletja, vezana.......... 1.20
ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana .......................40
ZVONARJEV A HčL povest, broširana ........................65
ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana ... .30
SLOVENSKI PISATELJI: DR. IVAN TAVČAR, zbrani spisi,
IV. zv., vezana ..............
FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ......................
J0S. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv.,
vezan ......................
£L zv. vezan ................
III.	zv. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
IV. zv. vezan ................
2.00
1.25
2.00
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel I. Hribar)
vezana ..................... 1.00
HLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana .......................90
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
eer), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broSirana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golai), vezana...............1.20
STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma-
char), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poeizije, broširana.......65
S0LNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ............50
SVOJEMU NARODU, Valentin
Vodnik, broširana ............ .25
JLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba.................. J50
TRBOVLJE (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50e; vezana.................75
TRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, bro&rana.....40
IGRE
ANHSA, (Leonid Andrejev), broširana..................H
Nadaljevanje z 2. strani.
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................25
DIVJI LOVEC, (F. S. Finžgar),
igra s petjem v 4 dejanjih.....50
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih .........................30
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............75
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana.....................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
broširana...................35
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................... .35
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana......................75
RAZVALINA ŽIVLJENJA, (F.
S. Finžgar), drama v 3 dej......75
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................85
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana......... .75
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.08
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20
ANGLE8KO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN-
STVO, (Alojzija Stebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabo-n), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
Lončar), broširana 75c, vezana 1.15 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Ea-
gete)....................... .20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MATERINSKA POMOČ, zdravemu in bolnemu dojenčku, s slikami .......................75
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana .................2.00
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji s slikami ..............75
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ..........................35
NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ....................... .45
NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .....................75
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... .40 OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50
POGLED V NOVI SVET........30
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM s slikami ...................... a*
PRAVO IN REVOLUCIJA, (L.
Pitamic) ....................JS
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana ............1.15
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F.
Seidl) .......................95
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar)....... .3 S-
REFORMACIJA IN SOO. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana.............7... .45
SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, iadala 8NPJ., 364
strani, vezana ▼ platno ......2.00
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana ...................„, .50
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba.................40
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E.
K.), broširana...............50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec), vezana............1.00
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana.................. .25
VOLJA IN DEJANJE, (peihe-
logičns. analiza) ............ .25
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ...	,10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. He-
ward Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ................. .50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj)...................80
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1.,
trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., feb. maro, april in majska izdaja letnika 1922,
vsaka po....................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec)......25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85e; II. z v. 75e; III. zv. 65«. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ........................40
letnik 1917, vezan ........................50
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan ............................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, vezan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c..............
(Imamo jih dvojne vrste.)
DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ...L............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trst-eniSki) .. .10
PROLETAREC, veirnni Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ____5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . a«,...................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Pleehanoff), vezana .60
ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranesti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20
END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00
IMPERIAL WASHINGTON,
(R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz ehicaških klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premegarjev, trda vezba . . .,............. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.0{i
PHYSICIAN IN THE HOUSE,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ......... 2.00
REPUBLIC OF PLATO, vtiana 2.M RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana...........(4
ROBERTS RULES OF ORItB*.
vezana.................... 1.M
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana........lit
SCIENCE AND REVOLUTION,
Ernest Unterman, vezana >... 61 SOCIAL REVOLUTION, (Kail
Kautsky), vezana......... .11
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERS«. TION, (A. M. Lewis), v«.»taa .JO THEY CALL ME CARPENTER,
(Upton Sinclair), trda vezba.. 1.71 THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........2.00
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London)....................10
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese............ 1.20
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota ..................1.20
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana......................60
THOUGHTS OF A FOOL, (Evelyn Gladys), vezana . . .......1,25
Naročilom priložite poštni ali ok* presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko poiljet« poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vieb večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.
Pridite in se prepričajte
da je najboljša prodajalna
Ženskih in Otroških
Klobukov
130 10th St. North Chicago, 111.	Tel. 1934
Rojakinjam v Lake county in ob Lake Shore progi se nudi sedaj najlepša prilika za nakup raznovrstnih klobukov najfinejšega izdelka, po najnižjih cenah. Rojakinjam v Chicagi in bližnji okolici priporočamo svojo prodajalno na 4136 Archer Ave., Corner Francisco St.
Tel. Lafayette 4338. Cenjenim slovenskim damam naj velja geslo: Svoji k svojim.
A. H. VICIC