UDK UD C 910 (497.12) :378.4 ZNANSTVENO IN RAZISKOVALNO DELO V INŠTITUTU ZA GEOGRAFIJO PRI UNIVERZI V LJUBLJANI Nacionalni atlas Slovenije Mirko P a k* Ena od prednostnih raziskovalnih nalog, ki jih financira Razisko­ valna skupnost Slovenije, je Nacionalni atlas Slovenije (NAS). In štitu t za geografijo univerze v L jub ljan i je že leta 1965 izdelal P ro jek t Nacio­ nalnega atlasa Slovenije, ki predvideva okrog 100 listov s kartam i v m erilih 1 : 400.000, 1 : 750.000, 1 : 1,000.000 in 1 : 1,250.000. Vsebinsko bodo v NAS vsi elementi, k i so zastopani v nacionalnih atlasih posameznih držav, s poudarkom na značilnih problem ih našega prostora in družbe. Namen NAS je nam reč večstranski. Služil naj bi vsakemu občanu pri njegovem spoznavanju naravn ih in družbenih problemov v prostoru, v katerem živi, obenem bi bil učni pripom oček na vseh stopnjah izobraže­ vanja. Služil naj bi konkretnim potrebam družbenega in prostorskega p lan iran ja in s tem smotrnemu u re jan ju človekovega okolja. Končno naj bi v obliki nacionalnega atlasa predstav il naš prostor tud i v jugo­ slovanskem in svetovnem m erilu in kot tak vsaj malo ublažil odsotnost nacionalnega a tlasa Jugoslavije (za katerega je In štitu t za geografijo univerze že leta 1964 izdelal p rojekt, k i p a se doslej še ni začel realizi­ rati). Glede na naštete smotre bi m oral NAS biti tehnično na ravni drugih nacionalnih atlasov. Zamišljeno je, da bodo posamezne karte sintetično prikazovale pojave. D opolnjene bodo s tekstom, diagram i in kartogram i na h rb tn i stran i listov. Form at bo običajen in prilagojen h ran jen ju v norm alnih knjižn ih policah. A tlas bo izhajal v posameznih listih, ki jih bo mogoče vložiti v posebej p rip rav ljene platnice. Naslovi k a r t in legende bodo oprem ljene tud i s prevodi v angleščini, na hrbtni stran i listov p a bo tekst v slovenščini, srbohrvaščini in angleščini. NAS bo obsegal k arte s področja geomorfologije, geologije, pedolo­ gije, klim atologije, vegetacije, dem ografije, naselij, urbanizacije, izkori­ ščanja zem ljišča in agrarnega gospodarstva, industrije, prom eta, oskrbe, šolstva, zdravstva, turizm a, zgodovine in etnologije. Vsebina k a rt bo * d r . , u n iv . d o ce n t, O d d e le k za g e o g ra f i jo . F ilo z o fsk a fa k u l te ta , A šk e rč e v a 12, 61000, L ju b l ja n a , Y U . predstav lja la rezultate znanstveno-raziskovalnega dela. P rikazan i bodo tud i najnovejši procesi v prostoru. K arte bodo tem eljile na zadnjih statističn ih podatkih , ki pomenijo m arsikdaj tud i osnovno gradivo za posamezne pojave. Poleg tega bodo za potrebe k a rt NAS nekateri elem enti raziskani sploh prv ič (npr. razvoj in stru k tu ra slovenske industrije oziroma nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti), k a r bo h k ra ti pomenilo doprinos k razvoju posam eznih pod­ ročij geografije. Glede na obseg problem atike in obsežnosti dela sodelujejo p ri iz­ delavi k a rt številni slovenski geografi in drugi strokovnjaki, bodisi kot avtorji posam eznih k art, ali p a kot recenzenti. Poleg vseh geografskih inštitucij sodeluje še vrsta drugih kot Zavod SRS za regionalno prostor­ sko p lan iran je , Hidrom eteorološki zavod SRS, Geodetski zavod SRS, In štitu t za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Geološki zavod SRS, In š titu t za geodezijo in fotogram etrijo in drugi. Obsežnost in veliko število sodelavcev zahtevata seveda izredno veliko strokovnega dela in še zlasti usklajevalnega dela. Celotno delo vodi štiričlanska redakcijska kom isija skupaj s strokovnim i in tehničnim i sodelavci in štitu ta za geo­ grafijo univerze. P rogram NAS, ki je bil spreje t na osnovi posvetovanja z geografi in drugim i strokovnjaki za posam ezna znanstvena področja, je doslej skoraj do polovice realiziran. P rip rav ljen i so avtorski originali za štiri skupine vsebinsko različnih kart, trenutno p a potekajo dela na peti skupini kart. Prvo leto so bile na treh listih p rip rav ljene tri karte v m erilu 1 : 400.000, v drugem letu na dveh listih tr i karte , od tega ena v m erilu 1 : 400.000 in dve v m erilu 1 : 750.000. V tretjem letu je bilo p rip rav ljen ih 18 k a r t na 12 listih, od tega 8 v m erilu 1 : 400.000, 7 v m erilu 1 : 750.000 in 5 v m erilu 1 : 1,000.000. V četrtem letu je bilo p r i­ p rav ljen ih 17 k a r t na 9 listih, od tega dve k arti v m erilu 1 : 400.000, 12 k art v merilu 1 : 750.000 in 4 karte v m erilu 1 : 1,000.000. Peta skupina obsega 28 k a rt na 15 listih. K arte v p rv ih štirih skupinah, navedene po ustaljenem vrstnem redu so naslednje: Smeri sp rem in jan ja izrabe zemljišča, Zaposleni v industriji 1951, Zaposleni v industriji 1961, Sistemi agrarnega izkoriščanja zemljišča, G ibanje števila preb ivalstva 1953—1969, Tipi dem ografskih območij, Višinska pasovitost slovenskega ozemlja, Januarske tem perature, Višina letnih padavin , Višina padav in v vegetacijski dobi, T ipi tržne usm erjenosti km etijstva, T ipi izkoriščanja zemljišča, R azširjenost in sestava gozda, Gostota prebivalstva 1953, Gostota prebivalstva 1971, G ibanje gostote preb ivalstva 1869—1969, S prem injanje števila in deleža km ečkih gospodinjstev 1961—1966, Sprem injanje števila in deleža delavsko-km ečkih gospodinjstev 1961—1966, O bm očja urbanizacijskili vplivov, R ast števila liiš in stanovanj 1869—1953, Starost hiš v podeželskih območjih, Število nočitev in število gostov 1971—72, Zemljiške kulture, L itološka karta , Tektonska karta , Frekvenca m otornih vozil, Tedensko število avtobusnih linij, Pokrajinsko fiziognomske regije I, Pokrajinsko fiziognomske regije II, Delež km ečkega prebivalstva 1953, Delež km ečkega prebivalstva 1961, Delež km ečkega prebivalstva 1971, N ata lite ta 1961—1968, M ortaliteta 1961—1968, Prirodni p rirastek 1961—1968, M igracijski saldo 1961—1968, Velikost zasebnih km ečkih gospodarstev, D ružbena km etijska gospodarstva. V plivna območja slovenskih mest na makro-, mezo- in m ikrogravi- tacijski oskrbni ravni: — Spodnja (m ikrogravitacijska) stopnja oskrbe, -— Srednja (m ezogravitacijska) stopnja oskrbe, — Zgornja (m akrogravitacijska) stopnja oskrbe. Za k arte p rv ih štirih skupin so v p rip rav i založniški originali in bodo v letu 1975 dane v tisk. N adaljn je delo na drugi polovici k a r t NAS bo vsekakor potekalo hitreje, vendar odvisno od financiran ja, k i sedaj redno poteka s strani raziskovalne skupnosti Slovenije. P rehojena je vsa dolga po t iskanja ustreznih vsebinskih in tehničnih rešitev in p rip rav ljene so kartografske osnove za vse elemente, ki jih bodo v osnovi vsebovale k arte v NAS. Vendar je pred nam i še realizacija cele vrste kart, za katere raziskave še niso opravljene in za katere bo potrebno posam ezne elemente šele v osnovi raziskati, da jih bo mogoče v prim ern i obliki p redstav iti na karti. Zato bo delo na p rip rav i k a r t za NAS potekalo še nekaj let. Že prve k arte p a bodo lahko zapolnile vrzeli, ki jih čutijo načrtovalci iskoriščanja prostora, učenci in učitelji v šoli te r vsak občan, ki ga zanim ajo prostorska dogajanja v SR Sloveniji.