Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 9 UDK 630 / ISSN 0024-1067 september 2001 uvodnik Les, umazan zrak in LULUCF v Vse kaže, da se Zemeljska klima in vreme res spreminjata zaradi naraščajoče koncentracije toplo-grednih plinov v atmosferi. Osnutek Okvirne konvencije ZN o klimatskih spremembah (UNFCCC) iz 1992 se je odrazil v Kjotskem protokolu 1997. Ta pomeni bistven napredek v smeri globalnega konsenza, kako ustaviti rastočo koncentracijo toplogrednih plinov. Konec julija se je v Bonnu spet vnela živčna vojna za pogodbo iz Kjota. Načelno je mogoče cilj doseči cilj na dva načina: z redukcijo emisij CO^ ali z njegovim odstranjevanjem iz atmosfere, tj. z aktivnostmi na področju rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (LULUCF = Land Use, Land-Use Change, and Forestry). Kaže, da realizacija Kjotskega protokola trenutno temelji predvsem na programu, ki ga označuje nekoliko sumljiv akronim in trgovanje z umazanim zrakom. Gozd seveda pomeni les. Slovenci smo letos presegli izhodiščno emisijo iz 1. 1986 že za 4 %. Na račun povečanja gozdnih površin smo si pri nizozemskem ministru za okolje Janu Pronku izprosili 1300 t odpustkov, radi pa bi še več. Lesarji in gozdarji ponujamo recept: nadomeščati s CO onesnažene izdel- 2 ke z lesenimi in nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivo dendromaso, poleg obveznega vsesplošnega varčevanja z energijo seveda. Razvite države z ukinjanjem zastarele in umazane industrije brez truda navidezno zmanj{ujejo emisijo, medtem ko ho-~ejo dr‘ave nekdanje Sovjetske zveze, v katerih deluje gospodarstvo le z manj{im delom nekdanje mo~i, trgovati s “prihranjenimi” milijoni ton CO2. Trgovci z umazanim zrakom se zanimajo za kup~evanje s prese‘ki in primanjkljaji v zapletenem kjotskem razmerju med tistimi, ki zmanj{ujejo, in drugimi, ki pove~ujejo onesna‘e-vanje ozra~ja. Da je mera polna, sta najve~ji onesna‘evalki ZDA in Kitajska zavrnili sodelovanje, prav tako tudi Tur~ija in Savdska Arabija z zelo poceni bencinom. ^udno tole poletje. Potem, ko je 1997 na svet pri{la prva klonirana ‘ival, ovca Dolly, in lansko leto prva klonirana opica Te -tra, je italijanski embriolog Antinori napovedal kloniranje ~loveka. Na Mount Everest se odpravlja prvi ~lo-vek brez nog. Smo na pravi poti? Re-‘iser Woody Allen, ki slovi po ~rnem humorju, je v govoru diplomantom rekel: “[e nikoli v svoji zgodovini ~lovek ni bil pred pomembnej{im razpotjem: prva pot vodi v brezup in skrajno brezizhodnost, druga pa v popolno iztrebljenje. Molimo za modrost, da se bomo pravilno odlo~ili.” Disraeli pa je takole ozna~il brezvest-ne‘a: ”Misli, da je prihodnost tovorno ‘ivin~e, vselej voljno, da ga oto-vori{”. Sem za gozd, les in ~ist zrak brez razpotij, kjer se bom moral od-lo~ati samo med najslab{imi stvarmi. “Slab je ~lovek, ki ne pla~a prihodnosti vsaj toliko, kolikor je dobil iz preteklosti”. (A.W. Pollard) prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli dogodki, odmevi kazalo stran 292 Analiza ekstraktivnih spojin v bukovih sekancih Determination of extractive compounds in beech chips stran 302 Pohi{tvo solkanskih mizarjev v ~asu med obema vojnamai avtorja Janja ZULE, Adolf MO@E avtorica Darinka KOZINC stran 295 Barvilni lesovi Dyewoods avtor Niko TORELLI Les, umazan zrak in LULUCF 289 Niko Torelli Svetlobna podoba in tehnika v lesenem interieru France Rihtar, Janez Rihtar 305 Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (II. del) 307 Vladimir Nagli} Pogovor s Stanko Martin~i~, direktorico podjetja LESCOM 315 Fani Poto~nik Slovenska industrija v okviru pribli`evanja Evropski uniji 317 Zmago Turn{ek Ljubezen v lesu 329 Sanja Pirc Anketa meseca Razvoj kadrovskega poten V anketi so tokrat sodelovali kadrovski vodj ciala e nekaterih slovenskih lesarskih podjetij. Iz vsebine CATAS - lesarski in{titut v na{i bli`in CATAS v {tevilkah O stavki v JAVORU - Opa`ni eleme Sre~anje COST E18 v Parizu Lesni peleti (majhni briketi) Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Izvle~ki izbranih znanstvenih in stro i 320 321 nti in Furnir 323 326 327 330 kovnih ~lankov 332 Kratke novice SVEA ni podra`ila kuhinj - dodala je kvaliteten servis Uveljavljen in renomiran proizvajalec kuhinjskega pohi{tva SVEA d.d Zagorje pa tudi celotni poslovni sistem SVEA je v skladu s svojo vizijo razvojno naravnan. K {tevilnim konkuren~nim prednostim, ki jih zaznavajo mnogo{tevilni kupci SVEA kuhinj, dodajajo novo, ki bo ponovno presenetila. Silno evforijo nekaterih trgovcev z ogromnimi popusti, ki pogosto ni realen odraz stanja, `eli izlo~iti pri prodaji svojih lepotic. @eli {e ve~ -kupcu kuhinje SVEA zagotoviti kvalitetno dostavo in postavitev v prostor. Direktor podro~ja komerciale, Tim Toma`in, univ. dipl. oec., zagotavlja, da bodo najkasneje s 1. septembrom `e potekala naro~ila po projektu »Prevoz in monta`a kuhinje«. Med slovenskimi »kuhinjami« se SVEA prva loteva tega zelo zahtevnega projekta. Prepri~ana je, da bo v sodelovanju z ekipami usposobljenih serviserjev kupcu zagotovila kvalitetno postavitev kuhinje v prostor, emi-nentnim trgovcem pa omogo~ila, da bodo lahko ve~ ~asa posvetili na-~rtovanju, svetovanju in projektiranju kuhinje SVEA svojim cenjenim kupcem. Svein moto je “ZADOVOLJEN KUPEC, KI BO DOBIL VE^, KOT PRI^AKUJE”. S tem projektom bodo k svojim {te-vilnim konkuren~nim prednostim dodali novo, nadvse pomembno. iJ2Les 53(2001) 9 dogodki, odmevi Kratke novice Previjalni pult za invalidne otroke v bolni{nici Stara Gora Nagrajena raziskovalna naloga s sre-~anja mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti z naslovom Previ-jalni pult za invalidno mladino v bolni{nici Stara Gora je do`ivela realizacijo v obnovljeni kopalnici. Pomen naloge je bil v tem, da so se dijaki SL[ Nova Gorica sre~ali s projektiranjem pohi{tva s posebnimi zahtevami za invalidne otroke, raz-mi{ljati so morali tudi o pove~ani vlagi, ki mu je pohi{tvo izpostavljeno, hkrati pa prisluhniti te`avam in napotkom bolni{ni~nega osebja. Izdelava previjalnega pulta je bila za dijake ne le strokovni izziv, ampak je ukvarjanje s to problematiko imelo tudi vzgojni moment. Stanje v kopalnici bolni{nice za invalidno mladino v Stari Gori Pult z izvle~nimi policami v obnovljeni kopalnici Kot mentorica si upam trditi, da smo ob izdelavi te naloge vsi iz{li obogatenimi z dolo~enimi spoznanji, naj-ve~je pla~ilo pa ni bila nagrada ampak prisr~na hvale`nost bolni{ni~-nega osebja. D.K. Izdelava lesenih skled Za popestritev zadnjega {olskega dne, ko so dijaki pri{li le {e po spri~evala in so bili `e vsi z mislimi na po~itnicah, smo povabili v goste Rada Bana, nekdanjega dijaka SL[ Nova Gorica. V avli {ole si je postavil delavnico in dijaki so imeli mo`nost sami sodelovati pri izdelavi lesenih skled, ki jih Rado Ban izdeluje iz enega kosa lesa. S posebnim ob~utkom za les, njegovo `ivo preteklost, Rado Ban preliva v leseno skledo in v njegovih rokah se spreminja v uporaben in energetsko poln izdelek. D.K. Sejem LESTEH 2001 odpovedan Iz podjetja PPC Gorenjski sejem Kranj d.d. so nas obvestili, da je sejem LESTEH 2001, ki je bil najavljen v ~asu od 24. do 27. oktobra, zaradi premajhnega zanimanja razstavljavcev odpovedan. Anketa meseca Razvoj kadrovskega potenciala Zvone Frelih, vodja org. kadr. področja ALPLES d.d. Alples ima trenutno 320 zaposlenih. 40 % zaposlenih ima manj kot poklicno izobrazbo. Podjetje po prihodku raste s stopnjo 15 - 20 % letno, po številu zaposlenih pa s stopnjo 3 % letno. Kadrovska fluktuacija je nizka, trajno zapusti zaposlitev v podjetju manj kot 10 ljudi letno, na drugi strani pa se povečuje število prošenj za zaposlitev. Tudi v Alplesu se zavedamo pomena izobraženih kadrov, zato temu področju namenjamo vso pozornost. Zato smo v dolgoročni strategiji kadrovsko funkcijo opredelili kot strateško, s cilji, kot so: v izobraževanje zajeti vse zaposlene, vsak zaposleni mora imeti najmanj eno izobraževanje na leto, doseči vrednost izobraževanja 100.000 SIT na zaposlenega, zaposlovati samo kvalificirano delovno silo ipd. Vsako leto izdelamo plan izobraževanja, ki izhaja iz potreb podjetja, pa tudi lastnih želja zaposlenih, če se le-te dopolnjujejo s nadaljevanje na strani 322 ► ► ► ijaLes 53(2001) 9 raziskave in razvoj UDK: 676.15:543.544 Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Analiza ekstraktivnih spojin v bukovih sekancih Determination of extractive compounds in beech chips avtorja mag. Janja ZULE, dr. Adolf MO@E In{titut za celulozo in papir, Bogi{i~eva 8, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Predstavljena je plinsko kromato-grafska analiza kemijske sestave ekstraktivnih komponent v bukovih se-kancih, namenjenih proizvodnji papirja. Identificirane in kvantitativno ovrednotene so posamezne skupine lesnih lipidov, in sicer proste ma{~obne kisline in steroli ter sterolni estri in tri-gliceridi. Okaraktirizirani so posamezni predstavniki teh skupin, med njimi tudi spojine, katerih delujejo mote~e pri proizvodnji papirja. Gas chromatographic analysis of extractive compounds from beech wood chips, meant for paper production, is presented. The most important groups of wood lipids like free fatty acids and sterols, as well as steryl esters and trig-lycerides have been identified and quantitatively evaluated. Individual representatives of these groups have been characterized, among them also substances, causing detrimental effects in paper production. Klju~ne besede: bukovi sekanci, ekstraktivne spojine, kemijska sestava, plinska kromatografija Keywords: beech chips, extractive compounds, chemical structure, gas chromatography Uvod Les listavcev pridobiva ~edalje ve~ji pomen v celulozno papirni industriji zaradi specifi~nih karakteristik celuloznih vlaken. Tako je mo‘no predelovati ve~ zvrsti, med katerimi so naj-pomembnej{e breza, evkaliptus in bukev. Vlakna razli~nih listavcev se razlikujejo med seboj po morfolo{-kih in kemi~nih lastnostih. Za bukev, ki je pri nas najbolj raz{irjeno gozdno drevo, je zna~ilno, da ima te‘ak les, v katerem zavzemajo vlakna okrog 44 % lesnega volumna. V povpre~ju so dolga od 0,4 do1,7 mm in imajo sorazmerno debele celi~ne stene. Medtem ko je funkcija dolgovlaknate celuloze iglavcev, da podeli papirni strukturi ustrezno mehansko jakost, pa bukova vlakna izbolj{ujejo lastnosti papirja, kot so voluminoznost, opaciteta, poroznost in povr{inska struktura (1,2). Sve‘ bukov les vsebuje v primerjavi s smrekovim relativno malo hidro-fobnih ekstraktivnih spojin, in sicer v povpre~ju od 0,5 do 1 %, vendar pa so med njimi tudi komponente, ki povzro~ajo nastajanje lepljivih oblog na papirni{ki strojni opremi, made‘e na izdelkih in druge tehnolo{ke te-‘ave. Pri skladi{~enju oziroma staranju lesa v obliki sekancev, nalo‘enih v visoke kupe, se koli~ina ekstrak-tivne snovi nekoliko zni‘a, hkrati pa se spremeni njena kemi~na sestava zaradi razli~nih degradacijskih procesov, vendar pa je ~as staranja bistveno kraj{i kot pri smrekovem lesu, saj gre nemalokrat v proizvodnjo prakti~no sve‘ les. Da bi ugotovili, kako in v kak{ni meri ekstraktivne komponente vplivajo na proces izdelave papirja, jih moramo najprej kemijsko okarakterizirati ‘e na za-~etku proizvodnje, to je v lesu, nato pa spremljati skozi ves tehnolo{ki postopek, saj je od njihovih lastnosti in obna{anja marsikdaj odvisna nemotenost proizvodnje pa tudi izbira najustreznej{ih ukrepov za omilitev njihovega {kodljivega delovanja (3, 4, 5). Eksperimentalni del Analizirali smo bukove sekance po relativno kratkem ~asu skladi{~enja, tik pred vstopom v proizvodnjo celuloze po magnefitnem postopku. Do-lo~ili smo koli~ino in kemi~no sestavo ekstraktivnih komponent v hek-sanskem in acetonskem ekstraktu ter hidrolizatu heksanskega ekstrakta. Priprava vzorca 1000 g naklju~no izbranih sekancev smo narezali na drobne trske, jih 24 Les 53(2001) 9 raziskave in razvoj ur su{ili z zmrzovanjem, nato pa zmleli v lesno moko. 10 g homogeni-zirane lesne moke smo 8 ur ekstra-hirali s heksanom v Soxhlet ekstrak-torju. Ekstrakt smo vakuumsko posu{ili pri 40 °C in stehtali. Neto-pen preostanek lesne moke smo na enak na~in ekstrahirali {e z acetonom. Vse ekstrakcije smo izvedli v petih ponovitvah. Heksanski ekstrakt smo hidrolizirali v alkalnem z dodatkom 0,5 M raztopine KOH v etanolu. Zmes smo segrevali pri temperaturi 70 °C pribli‘no 3 ure. Po kon~ani hidrolizi smo dodali destilirano vodo in nakisali z 0,5 M H2SO4 do pH 3,5. Nastalo sus-penzijo smo 2-krat ekstrahirali s heksanom. Analiza vzorca Dolo~ili smo vsebnost heksanskega in acetonskega ekstrakta. Po dodatku standardnih spojin, to je heneikoza-nojske kisline (S1), betulinola (S2), holesteril heptadekanoata (S3) in 1,3-dipalmitil-2-oleil glicerola (S4) za umeritev kromatografskih kolon, smo ekstrakta silanizirali z dodatkom ustreznih reagentov, in sicer 80 /jll BSTFA (bis-trimetilsilil-triflu-oro-acetamid) in 40 jA TMCS (tri-metilklorosilan). Reakcijske zmesi smo segrevali 1 uro pri 70 °C. Po kon~ani derivatizaciji smo naposled oba ekstrakta in hidrolizat {e kro-matografsko ovrednotili. Pogoji plinske kromatografije Kromatograme ekstraktov smo posneli na kratki (1) in dolgi (2) ka-pilarni koloni. Prvi (1) so bili posneti na aparatu VARIAN 3400 in naslednjih eksperimentalnih pogojih: • SPI-injektor: 80 °C (0,5 min); 200 °C/min; 340 °C (18 min.) • Kolona HP-1 (5 m x 0.53 mm): 100 °C (1,5min) ; 12 °C/min; 340 °C (5 min.) • Nosilni plin H2: 20 ml/min • Detektor FID: 340 °C Drugi (2) so bili posneti na aparatu Perkin Elmer Autosystem XL in eksperimentalnih pogojih: • Injektor 250 °C • Kolona HP-1 (25 m x 0.20 mm): 150 °C (0,5 min); 7 °C/min; 230 °C; 10 °C/min; 290 °C (10 min.) • Nosilni plin H2: 1,5 ml/ min • Detektor FID: 340 °C Kvantitativne dolo~itve smol-nih komponent so povpre~ne vrednosti petih kromatografskih meritev. Rezultati L Bukovi sekanci so vsebovali 1 mg/g heksanskega in 7 mg/g acetonskega ekstrakta. V hek-sanskem ekstraktu smo analizirali posamezne skupine lesnih lipidov, v acetonskem pa druge, bolj polarne komponente (slika 1, slika 2, preglednica 1). Kromatogram na sliki 1 je najpopolnej{i prikaz strukture bukovih lipidov, saj so vidne vse komponente hkrati. Prostih ma{~obnih kislin (MA) je izredno malo, saj je bil les staran le kratek ~as, zato {e ni potekla obse‘nej{a hidroliza vi{je molekularnih, za papirni~arje zelo neugodnih sestavin, kot so trigliceridi (TG) in sterolni estri (SE). To dokazujeta tudi intenzivna kromatograf-ska vrhova teh spojin, ki sta ob standardih S3 in S4. Presene~a visoka koncentracija prostih sterolov (ST), kar ka‘e na to, da imajo ti tudi v bukovem lesu pomembno fiziolo{ko funkcijo. Razli~no od smrekovega lesa tu smolnih kislin ni opaziti. Slika 1. Plinski kromatogram heksanskega ekstrakta, posnet na kratki koloni Slika 2. Plinski kromatogram acetonskega ekstrakta, posnet na kratki koloni Preglednica 1. Vsebnost posameznih skupin lesnih ekstraktivo v bukovih sekancih t nih Vrsta spojine Vsebnost (mg/g) MA - ma{~obne kisline 0,1 2 ST - steroli 0,28 SE - sterolni estri 0,37 TG - trigliceridi 0,17 Kromatogram na sliki 2 je posnetek acetonskega ekstrakta. Opazimo pre-cej{nje {tevilo komponent, med katerimi so lignani le v sledovih. Navedene spojine visokih koncentracij sicer niso sestavine lepljivih oblog, so pa tipi~ne za bukov les. Lipidne sestavine heksanskega eks-trakta in mno‘ico polarnej{ih spojin v acetonskem ekstraktu smo nato podrobneje okarakterizirali, in sicer ijaLes 53(2001) 9 raziskave in razvoj po posameznih komponentah. V ta namen smo uporabili kromatografije na dolgi kapilarni koloni visoke lo~-ljivosti. Tako smo lahko definirali ma{~obne kisline (MA) in sterole (ST) ter del ni‘je molekularnih spojin iz acetonskega ekstrakta, saj vi{ja molekularna frakcija pri teh eksperimentalnih pogojih ni zaznavna (slika 3, slika 4, preglednica 2). Vsebnost in sestava ma{~obnih kislin ne presene~ata, medtem ko sta bolj zanimivi visoka koncentracija enostavnih sladkorjev v acetonskem ekstraktu in pa odsotnost lignanov. Tipi~no za listavce namre~ je, da vsebujejo precej ve~ ogljikovih hidratov kot iglavci in manj lignina in ligninu sorodnih komponent. Prav to dokazujejo na{e analize, saj v acetonskem ekstraktu smrekovih sekancev ni bilo opaziti sladkornih enot, ampak le karakteristi~ne lignane, ki pa jih v bukovem lesu prakti~no ni. Sladkorne komponente s tehnolo{kega sta-li{~a niso tako zanimive, ker ne pov-zro~ajo nastanka lepljivih oblog, so pa zaradi dobre topnosti pomembni onesna‘evalci procesne vode. Posamezne sladkorje smo identificirali z masno selektivnim detektorjem. Zaradi relativno visoke koncentracije sterolnih estrov (SE) in trigli-ceridov (TG) v heksanskem eks-traktu smo le-tega hidrolizirali, da bi ugotovili, katere vi{je ma{~obne kisline jih sestavljajo. Hidrolizat smo nato kromatografsko ovrednotili in je prikazan na sliki 5. 1. Oblak-Rainer, M.: Papir 19 (1991)4, 14 6 - 15 0 2. Zule, J.; Mo‘e, A.: Papir 28 (2000) 3/4, 93 - 97 3. Britt, K. W. : Handbook of pulp and paper technology, Van Nostrand Reinhold Company, New York, 1970 4. Hillis, W. E.: Wood extractives and their significance to the pulp and paper industries, Academic Press, New York-London, 1962 5. Sjöström, E.; Alén, R.: Analytical methods in wood chemistry, pulping and papermaking, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg, 1999 ^e primerjamo sliko 1 in sliko 5, vidimo, da so se po hidrolizi res po-ve~ale koncentracije ma{~obnih kislin (MA) in ß-sitosterola (ST), medtem ko so sterolni estri (SE) in trigliceridne enote (TG), ki jih ponazarjajo komponente ob standardih S3 in S4, popolnoma izginile. S kromatografiranjem na dolgi kapi-larni koloni smo ugotovili, da je porasla predvsem koncentracija nena-si~ene linolne kisline, ki je v papir-ni{kih sistemih zaradi svoje reaktivnosti ena najbolj neza‘elenih spojin. Sklep Analiza kemijske sestave ekstrakti-vov v bukovih sekancih je pokazala nizko vsebnost prostih ma{~obnih kislin na eni strani in dokaj visoke koncentracije ß -sitosterola ter vi{jih li-pidov, to je sterolnih estrov in trigli-ceridov na drugi, kar pomeni, da je bil proces staranja {ele na za~etku. Ker omenjene vi{je komponente sestavljajo prete‘no nenasi~ene ma-{~obne kisline, kar smo dokazali s hi-drolizo, lahko upravi~eno trdimo, da bukova “smola” zaradi svoje hidro-fobnosti, lepljivosti in reaktivnosti deluje mote~e v proizvodnji papirja. Nenavadna sestava acetonskega eks-trakta pomeni, da se med proizvodnjo iz bukovih vlaken spro{~ajo lesni sladkorji, ki obremenjujejo procesne vode in so hkrati izvrstna hrana mikroorganizmom v okolju. Zahvala Analizo sekancev smo izvedli na finski univerzi Abo Akademi University, in sicer na oddelku “Department of Forest Products Chemistry”, ki ga vodi prof. Bjarne Holmbom. Njemu in sodelavcem se za sodelovanje in pomo~ pri delu iskreno zahvaljujemo. Preglednica 2. Identificirane spojine na sliki 3 in sliki 4 Oznaka Spojina 1 palmitinska kislina 2 linolna kislina 3 oleinska kislina 4 stearinska kislina 5 ß-sitosterol 6 glicerol 8 ksilitol 7 9-16 enostavni lesni sladkorji 17 katehin ijaLeS 53(2001) 9 raziskave in razvoj UDK: 630*892.67 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Barvilni lesovi Dyewoods avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Podan je kratek oris virov jedrovin-skih barvil in rabe 19 barvilnih lesov, med njimi “topnih” rde~ih lesov (Cae-salpinia spp., Haematoxylon braziletto), “netopnih” rde~ih lesov (Pterocarpus spp.) in modrega lesa (Haematoxylon campechianum). ^rnjavska barvila so ~im`na barvila. Raba naravnih barvil sega v antiko in {tevilna izvirajo iz lesa in skorje. Z odkritjem Novega sveta se je pomen barvilnih lesov {e pove-~eval, vse dokler W.H. Perkin ni 1856 povsem naklju~no odkril prvega komercialno uspe{nega sinteti~nega barvila. Od vseh barvilnih lesov so v ve~ji meri do nedavnega uporabljali le modri les kot ~rno barvilo za svilo. Zdaj se uporablja le {e za barvanje nylona in kot zelo pomembno barvilo v biologiji. An outline is given of the sources, heartwood dyes and uses of 19 dye-woods, among them “soluble” redwoods (Caesalpinia spp., Haematoxy-lon braziletto), “unsoluble” redwoods (Pterocarpus spp.) and logwood (Hae-matoxylon campechianum). Heart-wood dyes are mordant dyes. The application of natural dyes dates back to antiquity, and many of these arose from wood and bark. With the disco- very of the Americas dyewoods became increasingly important until 1856, when the first commercially successful synthetic dye was serendipito-usly discovered by W.H. Perkin. Of all dyewoods only logwood was used as a black dye on silk, until very recently and is still used to dye nylon and as a very important stain for biological work. Klju~ne besede: barvilni lesovi, “topni” rde~i lesovi (Caesalpinia spp.), “netopni” rde~i lesovi (Pterocarpus spp), modri les (Haematoxylon cam-pechianum), naravna barvila, raba Keywords: dyewoods, “soluble” redwoods (Caesalpinia spp.), “unsolu-ble” redwoods (Pterocarpus spp.), logwood (Haematoxylon campechi-anum), natural dyes, use Die Menschen empfinden im allgemeinen eine grosse Freude an der Farbe; das Auge bedarf ihrer, wie es des Lichtes bedarf. (J.W. Goethe) (Ljudje se na splo{no veselijo barv; oko jih potrebuje, tako kot svetlobo.) J.W. G. Uvod Barva je ob~utek, ki nastane pri zaznavanju svetlobe razli~nih valovnih dol‘in. Barva je lastnost predmeta. O~esu jo posreduje svetloba, ki jo telo Les 53(2001) 9 raziskave in razvoj seva, odbija ali prepu{~a. V vsakodnevnem govoru z “barvo” ozna~ujemo tudi barvila, pigmente in pigmentirane premaze. Ste se ‘e vpra{ali, zakaj je pono~i vsaka krava ~rna (tudi v prenesenem pomenu)? V mraku barve “izginejo” in predmete zaznavamo v sivo~rnih tonih. V mre‘nici (retini) ~love{kega o~esa so za svetlobo ob-~utljive (fotoreceptorske) celice: pribli‘no 125 milijonov celic v obliki pali~ic (pali~nice) in 7 milijonov ~epa-sth celic (~epnice). Pali~nice so, razen za dalj{e valovne dol‘ine, pribli‘no 100-krat bolj ob~utljive od ~epnic. V zelo {ibki svetlobi, ko zaznavajo le pali~nice, je podoba, ki nastane v o~esu, monokromatska (kot pri ~rno-beli televiziji). ^epnice so ob~utljive za barve in so treh vrst: ”rde~e”, “zelene in “modre”. [iroko obmo~je odtenkov, ki jih zaznavamo, nastane zaradi “me{anja” treh primarnih barv (kot pri barvni televiziji!). ^e, na primer, oko zazna svetlobo z valovno dol‘ino 500 nm, t.j. rumeno svetlobo, se hkrati vzburijo rde~e in zelene ~epnice. Mo‘-gani to zaznajo kot rumeno svetlobo. Vzrok, da vidimo isti predmet pri raz-li~nih pogojih razli~no, torej ni fizikalen, temve~ je fiziolo{ke narave. Churchill je v svojih Thoughts and Adventures (1932) napisal: “Glede barv se ne morem delati nepristranskega. Ble{~e~e me razveseljujejo, za revne rjave pa mi je resni~no `al.” Hitler je v svojem “znamenitem” julijskem govoru v Münchnu 1937 rohnel nad moderno umetnostjo: ”^e umetniki vidijo polja modra, potem se jim je zme{alo in morajo v azil. ^e pa se le pretvarjajo, da jih vidijo modra, potem so kriminalci in bi morali v zapor.” ^e bi Federico Garcia Lorca takrat {e `ivel, bi ga Hitler prav gotovo strpal v zapor. V svojem delu Romance sonábulo (1924) je namre~ zapisal: ”Zeleno, kako ljubim zeleno! Zeleni veter. Zelene veje. Ladja na morju in 296 konj na gori.” Znameniti angle{ki slikar Turner si je razbijal glavo: “Ko bi le lahko na{el nekaj, kar bi bilo bolj ~rno od ~rnega!” Le kako bi mogel ~lovek ostati ravno-du{en do neverjetnega barvnega bogastva v naravi! Z barvnimi sredstvi (barvili in pigmenti) si je barval telo, obla~ila in bivali{~a. Z njimi se je tudi umetni{ko izra‘al. Barvna sredstva so dobila pomembno mesto v simbolizmu, najdra‘ja (na primer {krlat) pa so postala statusni simbol in so bila namenjena le vladarjem. Vsi vemo, da barve pomembno vplivajo na na{e razpolo‘enje. Vsak ima svojo najljub{o barvo. Zgodovina pridobivanja barvil sodi med najbolj napeta poglavja ~lovekove kulturne zgodovine. Dve dr‘avi so celo poimenovali po barvilnih lesovih: Brazilijo po rde~em lesu (Caesalpinia spp.) (Torelli 1998) in Kambod‘o po garciniji (Garcinia) (Torelli 2000), kar ka‘e na nekdanji izjemen gospodarski pomen barvil. ^rnjavsko barvilo iz kruhovca (Artocarpus) z galu-novo ~im‘o, uporabljajo za zna~ilno rumeno obarvana obla~ila budisti~nih menihov (prim. Hillis 1987). V novej-{em ~asu v isti namen uporabljajo tudi direktno barvilo (biksin) iz semenskih lupin orleana, imenovanega tudi anato (Bixa orellana L.). Grm ali drevesce je sicer doma na Antilih in v tropski Ameriki, vendar ga danes {iroko kulti-virajo vsepovsod, tudi v tropski Aziji. Zlasti ga uporabljajo kot barvilo v ‘ivilski industriji za barvanje sirov, margarine, masla, izdelkov iz testa in pudingov (Schweppe 1993, Meyer 1997). Tkanina za tradicionalne rde-~e angle{ke in francoske uniforme je bila do nedavnega obarvana z aliza-rinom iz barvilnega bro{~a, pred~im-‘ana z aluminijevim hidroksidom. Karminsko kislino iz telesnih ovojev ‘enskih u{i ameri{ke ko{eniljke {e vedno uporabljajo za barvanje znamenitega Camparija® itd. itd. Barvila in pigmenti pa niso le okras narave. Obarvani cvetovi privabljajo ‘u‘elke-opra{evalke. Fotosintezni pigmenti absorbirajo svetlobo v procesu fotosinteze. Fotosistem I s pigmentom *P700, s klorofilom b in z akcesor-nnimi pigmenti reducira *NADP+ in producira *ATP. Fotosistem II s *P680, s klorofilom b in z akcesor-nimim pigmenti sodeluje pri disoci-aciji vode in pri razvijanju molekularnega kisika. Eritrociti vsebujejo rde~i krvni pigment, hemoglobin, ki prena{a kisik iz plju~ v tkiva. Barvna sredstva Z barvni sredstvi (angl. colorants, nem. Farbmittel) ozna~ujemo barvila in pigmente. Barvila so topne barvne snovi, ki lahko obarvajo tekstilije, inertne pigmente in druge snovi. Pigmenti so netopne snovi, ki obarvajo telo tako, da se porazdelijo po povr-{ini, kot pri slikanju na platno ali akva-relni papir, lahko pa jih prime{ajo kot dodatek papirju ali plastom. Topna barvila kot tak{na slikarja ne zanimajo, ~eprav so nekatere barve, ki jih uporablja, izdelane iz barvnih lakov (angl. lake, nem. Farblack). (Mayer 1991) Barvila Barvila so topna v teko~inah in se lahko ve‘ejo na vlakna. Lo~imo barvila rastlinskega in ‘ivalskega izvora. Nekatera barvila se ve‘ejo na vlakna neposredno (direktna barvila; nem. Direktfarbstoffe; angl. direct dyes). Ve~ina barvil pa potrebuje povezavo med vlakni in barvilom. To je mogo~e dose~i z obdelavo vlaken s kovinskimi solmi. Snovi, ki se hkrati ve‘ejo na tkanino in barvilo imenujemo ~im‘e (jedkala, Boh et al. 2000). Barvilo tvori s ~im‘o te‘ko topljivo kompleksno spojino – lak ali barvni lak (angl. revijaLes 53(2001) 9 raziskave in razvoj lake, nem. Farblack) (Mayer 1991, Kirbi 1998). Na barvo nastalega barvnega laka bistveno vpliva tudi čimžna sol. Barvni lak je potemtakem pigment, ki nastane s spajanjem topnega organskega barvila s čimžo. Takšna barvila imenujemo čimžna barvila (nem. Beizenfarbstoffe; angl. mordant dyes) (Schweppe 1993, Whiting 1998). V to skupino sodijo tudi lesna črnjavska barvila, ki sama ne morejo zadovoljivo obarvati tekstilij, pač pa v povezavi s kovinskimi solmi-čimžami. Med najpomembnejše čimže za volno sodijo (a) aluminijev-kalijev sulfat AlK(SO.)- , pogosto v kombinaciji z vinskim kamnom; (b) železova čimža: železov sulfat, FeSO,, (c) kromova 4 čimža: kalijev dikromat, KXr-O • (č) kositrova čimža: kositrov klorid, SnCL J 2£LO in (d) bakrova čimža: bakrov 2 sulfat, CuSCv D 5£LO (Schweppe 4 2 1993, Cannon & Cannon 1998). Kemično sodijo barvila k flavanskim derivatom (flavonoidom) (lat. flavus “rumen”), predvsem k flavonom in sorodnim spojinam (prim. Hess 1991). So heterocikli s kisikom, ki vsebujejo kromatoforno (C=0) skupino. Njihova lastnost kot čimžnega barvila temelji na hidroksilnih skupinah v orto- in para- položaju glede na keto skupino, ki je potrebna za nastanek laka. Zaradi vpliva avksokromnih hi-droksi skupin nastopi batokromni učinek (absorpcija svetlobe se umakne proti daljšim valovnim dolžinam). Tedaj se te spojine človeškemu očesu pokažejo kot barvne snovi. (Puth 1962). Nekatere rastline vsebujejo le netopna barvila, zato jih je treba poprej z redukcijo v alkalni raztopini pretvoriti v topno obliko. Z reoksidacijo z zračnim kisikom nastane prvotno, v vodi netopno barvilo. To so kadna barvila (nem. Küpenfarbstoffe; angl. vat dyes). Med takšna barvila sodi na primer naravni indigo (Schweppe 1993, Meyer 1997). ijaLes 53(2001) 9 Barvni pigmenti Pigmenti so snovi, ki so tudi v drobno upra{eni (pulverzirani) obliki netop-ni. Vme{ani v vezivna sredstva in druge teko~ine se s~asoma usedejo na dno. Z dodajanjem dispergirnih sredstev ostanejo pigmenti enakomerno porazdeljeni v topilu. Pigmente navadno klasificiramo glede na izvor. Pigmenti iz obarvanih zemelj se imenujejo zemeljske barve ali barvine (Bona~ 1996) (angl. earth colours, nem. Erdfarben). Zelo dobro jih poznajo umetniki. Rjavi pigmenti so napr. surova umbra (magnezijevi in ‘elezovi oksidi, lat. umbra “senca”), ‘gana umbra (kalci-nirana surova umbra), surova siena (naravna glina, ki vsebuje ‘elezo in mangan; ime ima po mestu Siena v Toskani) in ‘gana siena (kalcinirana surova siena). Neko~ so obe sieni imenovali s skupnim imenom italijanska zemlja. Indijsko rde~e je ~isti ‘elezov oksid. Pozzuoli rde~e je rde~a barvina, ki jo kopljejo v Pozzuoliju v bli‘ini Neaplja. Pigmenti nastanejo tudi s pre-cipitacijo topnega organskega barvila na netopen, anorganski, adsorptiven substrat (barvni lak). Barvni lak lahko suspendiramo v primernem mediju in ga uporabimo kot umetni{ko barvo (Mayer 1991, Kirbi 1998). Vsekakor najbolj nenavadeni barvni lak indijsko rumeno so pridobivali iz urina krav, ki so jih hranili z mangovim listjem. Evropejci so zvedeli za skrbno ~uvani recept {ele ob koncu 19. stoletja. @e nekaj let kasneje pa so proizvodnjo sicer zelo priljubljenega pigmenta zakonsko opustili. Izkazalo se je, da je tak{na krma {kodljiva za krave. Iz eks-traktov rde~ih lesov in modrega lesa se da s solmi te‘kih kovin izdelati {tevilne barvne lake. Laki iz rde~ih lesov z aluminijevimi, kositrovimi in kromo-vimi solmi, ~esto v povezavi z laki iz jagod ~istilne krhlike (Rhamnus ca-thartica), iz rumene notranje skorje (“li~ja”) kvercitronskega hrasta (Quercus velutina, sin. Q. tinctoria), barvilne murve in ruja dajo celo paleto rde~ih lakov najrazli~nej{ih odtenkov, kot so “granat”, “marron”, “purpur” in “karmin” (Schweppe 1993). Iz eks-trakta modrega lesa se da izdelati ~rne in bronaste barvne lake. Pri izdelavi barvnih lakov iz “topnih” rde~ih lesov in modrega lesa je pomembno, da se barvila brazilin in hematoksilin oksi-dativno prevedejo v ~im‘na barvila brazilein oz. hematein, ki dasta s kovinskimi solmi intenzivno obarvane barvne lake. Ker se barvila “netopnih” rde~ih lesov ne topijo v vodi, se za izdelavo barvnih lakov uporabljajo raztopine v razred~eni natrijevi lu‘ini. Iz ekstraktov teh barvilnih lesov se da z razli~nimi kovinskimi solmi dose~i razli~ne barvne tone: z galunom tem-norjavega, ki prehaja v {krlatnorde-~ega, z magnezijevim sulfatom temno rjavovijoli~nega, s cinkovim sulfatom vijoli~norjavega, s svin~evim acetatom rde~evijoli~nega in z bakrovim sulfatom vijoli~norjavega (Schweppe 1993). Etimologija in terminologija Izraz barvilni les pomeni les, iz katerega se pridobiva barvilo (nem. Farbholz, angl. dyewood). Znane so {tevilne barvilne rastline: barvilna per-la (Asperula tinctoria), barvilni rume-nik (Carthamus tinctorius), barvilni bro{~ (Rubia tinctorum). Barvarski hrast ali kvercitronski hrast (Quercus tinctoria, sin. Q. velutina) je hrast, oz. njegovo “li~je”, ki se uporablja v bar-varstvu. Barvni les je les, ki je obarvan, na primer ~rna ~rnjava ebenovca (Dio-spyros spp.). Podobno je z li{ajem barvnim skalovcem ( Rocella tinctoria). Lat. tinctorius pomeni “barvarski” in lat. tinctor “barvar”. Vsekakor slovenska terminologija ni povsem konzistentna: v~asih so rastline imenovane po lastnosti, da vsebujejo barvilo, drugi~, da 297 raziskave in razvoj so obarvane, in tretji~, da se uporabljajo v barvarstvu. Izvor ~im‘e v sloven{~ini ni jasen. O~itno je novi slovenski izraz jedkalo (Boh et al. 2000) bolj ali manj dobeseden prevod nem. Beize in angl. mordant. Etiologija nem{kega Beize je znana (Drosdowski 1989). Staro-germanski in srednjevisokonem{ki beizen, starovisokonem{ki beiz,en, srednjenizozemski be[i]ten “spu{~ati se”, angle{ki. to bait “pustiti, da se pase, konja med potjo krmiti”, {vedski beta “pasti” je soroden z nem. beißen “gristi”. Prvotni pomen je torej bil “pustiti gristi”! Neko~ je bil glagol beizen tudi lovski izraz in je pomenil “loviti z ujedo” (nem. Beizjagd). Ujede (sokola) so pri lovu “pustili, da je ugriznil”. Zdaj pa smo ‘e blizu dana{njemu pomenu “obdelovati z jedko teko~ino” in stari rabi v barvarstvu: gristi z galunom (kot ~im‘o ali jedkalom). Tudi v na{i stroki je nem. beizen , slov. lu‘iti ali “bajcati v prvotnem pomenu pomenil obdelavo lesa s kemikalijami (s kovinskimi solmi), ki so s prisotnimi ali dodanimi tanini reagirali z obarvanjem. Danes pomeni nem. beizen in slov. lu‘enje vsakr{no obarvanje lesa, ne glede na to, ali smo ga dosegli z barvili, mikroniziranimi pigmenti ali kemikalijami. Angl. izraz za ~im‘o je mordant in prihaja iz lat. mordeo “grizem”, “glodam” (Collins 1995, Hoad 1995). Bolj zamotana je terminologija in etiologija laka. Barvni lak (nem. Farblack, angl. lake) je z obarjanjem raztopljenega barvila in z uporabo obarjalnega sredstva nastali pigment. Vsebuje lahko tudi substrat (DIN 55 943, Sponsel et al. 1992). Nem. Farblack v avstrijski in {vicarski jezikovni rabi ni uveljavljen! (DIN 55 945). Barvni lak torej ni lak, temve~ barvno sredstvo (kolorant). Povejmo, da je nem. Lackfarbe (slov.?) pigmentiran lak. Lak je skupinski pojem za {tevil-na premazna sredstva na osnovi organskih veziv.Glede na vrsto organskih veziv lahko laki vsebujejo organska topila in/ali vodo ali so brez nje. Po potrebi lahko vsebujejo pigmente, polnila in druge dodatke. Pra{ni laki so brez topila (EN 971-1 CEN 1996). Omenimo, da sloven{~ina nima ustreznih prevodov za nem. Be-schichtungsstoff (angl. coating material) in Anstrichstoff (angl. paint). Oba izraza prevajamo s “premaznim sredstvom”, kar povzro~a te`ave pri prevodih iz nem{kega in angle{kega jezika. Predlagam, da se nem. Besc-hichtungsstoff in angl. coating material prevaja (morda) kot prevleka ali prekrivno sredstvo, prevod za nem. Anstrichstoff in angl. paint pa bi bil dosedanje premazno sredstvo. (Vsekakor bo treba terminologiji posvetiti {e veliko pozornosti). Nem. izraza Anstrichstoff in Lack se uporabljata za pigmentirana in nepigmenti-rane prekrivna sredstva. Nepigmen-tiran lak naj bi se imenoval prozorni lak (angl. clear coating material, nem. Klarlack). Prozorni prekrivni material, ki se su{i izklju~no z oksidacijo, je firne` (angl. varnish, nem. Firnis) (prim. DIN 55 945). Angle{ki izraz lacquer pomeni prozorno ali pigmen-tirano prekrivno sredstvo, predvsem iz celuloznih derivatov (npr. nitro-celuloza), ki se ob izhlapevanju hlapljivih sestavin hitro su{i. Nastali film je ble{~e~, trd in odporen proti obrabi in atmosferilijam (Mayer, R. 1991). Ohlapno ga lahko v nem{~ino in sloven{~ino prevedemo kot lak. Korenine izraza lak (lac) segajo prek arabskega lakk, perzijskega lâk do staroindijskega lâksâ, kjer pomeni “sto tiso~”. Indijec bi napisal 3.052.000 rupij takole: 30,52,000, t.j. 30 lakov in 52.000 (The Random House Unabridged Electronic Dic- tionary). Lac pa pomeni tudi smolo insektske-ga izvora, ki jo izlo~ajo oplojene sa-mi~ke azijskega lakovega kaparja (Laccifer lacca). Z dolgimi ril~ki sesajo sok iz ne‘nih vr{i~kov vej {te-vilnih tropskih azijskih drevesnih vrst, zlasti svetega figovca (Ficus reli-giosa). Smolast izlo~ek se strdi in tvori skorjo okrog vej. Insekti, ki jih obdaja smola, nabreknejo v ovalne mehurje z rde~o teko~ino in poginejo. Dvakrat letno odstranijo mlade veje z izlo~ki in kaparji. V dalj{em postopku pridobijo {elak in krvavo-rde~e barvilo. In kak{na je povezava laka s {tevilom 100.000? Visoka {te-vilka nakazuje, da je za proizvodnjo laka potrebno velikansko {tevilo drobnih kaparjev. Za proizvodnjo funta {elaka je dejansko potrebnih 17.000 do 90.000 insektov (Enciklo-pedia Britannica 2001). Lesna barvila Lesna barvila so praviloma jedro-vinske snovi, ki nastajajo v pogojih spremenjenega metabolizma v prehodni coni, t.j. v najstarej{em (naj-globjem) delu beljave. V teku lignifi-kacije neuporabljene fenolne snovi povzro~ijo disorganizacijo mitohon-drijev, kjer so med drugim tudi encimi in kofaktorji za tvorbo aktivirane ocetne kisline, citronskokislinskega cikla, dihalne verige, vklju~no sistema oksidativne fosforilacije (prim. Hess 1991). Reakcije zato ne morejo potekati po normalni poti oksidativ-nega razkroja. Prihaja do kopi~enja vmesnih in izhodi{~nih produktov (Acetil-CoA, fosfoenolpiruvat,) ki rabijo za sintezo specifi~nih jedrovin-skih snovi, npr. terpenoidov in obro~a A flavonoidov. Poleg tega se z rasto~o globino oz. starostjo pove~uje ude-le‘ba pentozafosfatnega cikla na ra~un sistema glikoliza- citronskokislinski iJ2LeS 53(2001) 9 raziskave in razvoj cikel, kar vodi do sinteze obro~a B flavonoidov (Higuchi et al. 1973, Ziegler, 1968). V preglednici so drevesne oz. lesne vrste razporejene po tipih barvil, ki jih vsebujejo njihove ~rnjave (Schweppe 1993). Med flavonoidna barvila (A) sodi ve~ina rumenih barvil. Vsa so ~im‘na barvila. Na galunovi ~im‘i dobimo ve~inoma rumene tone, na ‘elezovi olivne, rjave in ~rne tone, na bakrovi rumenoolivne, zelenoolivne ali rjave tone ter na kositrovi krepke rumene ali oran‘ne tone. (B) “Neoflavonoidna barvila” (Swain 1964) so barvila z osnovnim ogrodjem, kot ga imata brazilin – glavno barvilo “topnih” rde~ih lesov in hematoksilin, glavno barvilo modrega lesa. Z oksidacijo nastane iz brazilina brazilein in iz hematoksilin hematein. To so ~im‘na barvila, ki so imela neko~ izjemno vlogo pri barvanju tekstilij. Vodotopni brazilin najdemo predvsem v ~rnjavi vrst iz rodu Caesalpinia. Odtod nenavadno ime “topni” rde~i lesovi. Barvila predstavnikov iz rodu Pterocarpus in drugih imajo podobne barvilne lastnosti, vendar se zaradi slab{e topnosti svojih smolastih barvil te‘je topijo v vodi. Del njihovih barvil obarvajo ‘ivalska vlakna substantivno. Z naknadnim ~im‘anjem s solmi te‘kih kovin lahko nastanejo na vlaknih ustrezni barvni laki. Z rde~o sandalovino (Pterocarpus santalinus) dobimo na aluminijevi ~im‘i oran‘no-rde~ ton, z ‘elezovo kostanjevo rjavega, s kositrovo rde~ega in kromovo rjavorde~ega. Tudi galotanini (estri galne ali m-di-galne kisline z enostavnimi sladkorji, npr. z glukozo) so lahko barvila, ~eprav jih prete‘no uporabljajo kot tanine za strojenje ko‘. Tako dobimo na volni pred~im‘ani z galunom in barvani s ~rnjavskim ekstraktom kebra~a (Schinopsis lorentzii), ki revijaLes 53(2001) 9 vsebuje katehin, galno in elagno kislino, rumenorjav odtenek, z bakrovo ~im‘o pa rjavega. ^e barvamo katehu (~rnjavski ekstrakt Acacia catechu) na volno, ~im‘ano z galunom, dobi-svetlorjav odtenek. barvila: morin, kampferol barvni odtenki: kot pri barvilni murvi: na volni z galunovo ~im‘o zlatorjav mo D Preglednica: Barvilni lesovi A. Črnjave s flavonoidinimi barvili Cotinus coggygria Scop. (Rhus cotinus L.) (Anacardiaceae, octovke) navadni ruj, kra{ki ruj, ruj; Mediteran nem. Perückenstrauch, Färbersumach, angl. young fustic, fr. fustet; it. scotano; {p. fustete barvilni deli: listi in ~rnjava barvila: fisetin, fustin, sulfuretin barvni odtenki: na volni s pred~im‘enjem z galunom in vinskim kamnom oran‘norumen do rjavooran‘en; na kositrovi ~im‘i oran‘en in na kromovi rjav. Artocarpus heterophyllus Lam. in A. spp. (Moraceae, murvovke) kruhovec; Indija, Sri Lanka, Gvajana, Brazilija nem. Jackfruchtbaum, Ostindischer Brotfruchtbaum, Djakbaum; angl. Jack-fruit plant; fr. jacquier,; it. artocarpo, {p. jaca barvilni deli: les barvila: morin, norartokarpetin, artokarpezin, cikloartokarpezin in druga barvni odtenki: na volni in svili s pred~im‘anjem z galunom zlatorjav Chlorophora tinctoria (L) Gaud. (Madura tinctoria Don, Broussonetia tinctoria Spreng., Monis tinctoria L) (Moraceae, murvovke) barvilna murva; Centralna Amerika, Antili, tropska Južna Amerika nem. Färbermaulbeerbaum, angl. old fustic; fr. mDrier des teinturiers; it. legno giallo; šp. moral fustete barvilni deli: črnjava barvila: morin, maklurin, kampferol barvni odtenki: na galunovičimži zlatorumen do rjavkastorumen; na kositrovi čimži rumen; na kromirani čimži olivnorumen; z bakrovim sulfatom kotčimžo oliven in z železovim II sulfatom temno oliven do črnorjav Maclura pomifera (Raf.) Schneid. (Moraceae, murvovke) maklura; Teksas, Oklahoma, Luizijana, Missisippi, Pensilvanija barvilni deli: ~rnjava Morus alba L. (Moraceae, murvovke) bela murva domovina Indija in Centralna Azija, raz{irjena v Mediteranu nem. weisser Maulbeerbaum; angl. white mulberry, fr. múrier blanc; it. gelso bianco, {p. morera barvilni deli rastline: les (~rnjava), skorja, listi barvila v lesu: morin, dihidromorin, dihidrokampferol, maklurin barvni odtenki: na volni z galunovo ~im‘o zlatorumen Garcinia morella Desr. (Hypericaceae al Guttiferae, kr~ni~evke) garcinija; Indija, Tajska, Sri Lanka Nem. Indischer Cambogebaum; angl. Indian Camboge tree; Barvilo: moreloflavon B. ^rnjave z neoflavonoidnimi barvili “Topni” rde~i lesovi Caesalpinia brasiliensis L. (Caesalpiniaceae, ro‘i~evke) pravi brazilski les; obala Brazilije (Identiteta problemati~na) nem. echtes Brasilienholz, Bahiarotholz; angl. brazil wood, bahia wood; fr. bois du Brésil; it. legno de Brasile; {p. brasileto barvilni deli: ~rnjava barvila: brazilin in tanin; vsebuje polovico manj barvila kot C. crista! barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan Caesalpinia crista L. pernambuk; sev. Brazilija, Jamajka Nem. Pernambukholz; angl. fernambuco wood; fr. bois de pernambouc; it. legno di pernambuco; {p. oalo de pernambuco barvilni deli: ~rnjava barvila: brazilin in tanin barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan Caesalpinia echinata Lam. (C. vesicaria Vell.) santa marta; sev. Kolumbija, Nikaragva Nem. Santa Martaholz, Nicaraguaholz; angl. peachwood; fr. bois de Sainte-Marthe, bois du Nicaragua; it. legno di Santa Marta; {p. palo de Santa Marta barvilni deli: ~rnjava barvila: brazilin in tanin barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan Caesalpinia sappan L... sapanovina raziskave in razvoj indijsko-malajsko obmo~je nem. Sappanholz, Ostindisches Rotholz, Japanholz; angl. sappan wood; fr. bois de sappan; it. verzino; {p. brazil barvilni deli: ~rnjava barvila: bazilin in tanin barvni odtenki: napr. na volni z galunovo ~im‘o+vinskim kamnom rde~ do modrikastorde~, s kositrovim(II) kloridom + vinskim kamnom karminskorde~, s kalijevim dikromatom bordojski do globoko rde~evijoli~en in z bakrovo ~im‘o motno rde~; Haematoxylon braziletto Karst. brazileto; Mehika, Sred. Amerika, Kolumbija, Venezuela, Gvajana, Jamajka, Bahami, Antili Nem. Brasiletteholz, Bahamarotholz, Nikaraguaholz, Jamaikarotholz, Hypernic; angl. braziletto wood, Brazil wood* ZDA; fr. braziletto; it. braziletto; {p. brasiletto, brazilette barvilni deli: ~rnjava barvila: brazilin, brazilein barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan Haematoxylon campechianum L. (Caesalpiniaceae, ro‘i~evke) modri les, kampe~e, kampe{ka pra‘iljka, vi{njeva pra‘iljka; Mehika, do sev. Ju‘ne Amerike, kultiviran na Jamajki, v Indiji in drugod Nem. Blauholzbaum, Blutbaum; qngl. Logwood-tree; fr. bois de Campéche; it. legno nero; {p. palo de Campeche barvilni deli: ~rnjava barvila: hematoksilin, hematein, kvercetin barvni odtenki: npr. na volni z galunovo ~im‘o moder, s kositrovo vijoli~en, z bakrovo modro~rn in z ‘elezovo ~im‘o ~rn “Netopni” rde~i lesovi Adenanthera pavonina L. (Mimosaceae, mimozovke) koralni les, kondori, adenantera; Indija, Burma, [ri Lanka; okrasno drevo nem. Condoribaum, Indischer Korallenbaum, Coralwood, angl. coralwood; fr. coralwood; it. coralwood; {p. coralwood barvilni deli: ~rnjava barvila: dezoksisantalin ek ne barvni odtenki: na volni z galunovo ~im‘o ro‘norde~, s kositrovo ~im‘o karminskorde~ Baphia nitida Afzel. (Fabaceae ali Papilionaceae, metuljnice) kam, bafija; tropska Afrika, zlasti Sierra Leone, Liberija in Kamerun nem. dunkelrotes Camholz, Camholz, Gabanholz, angl. camwood; fr. bois du cam; it. camwood; {p. camwood barvilni deli: ~rnjava barvila: santalin A,B,C, santarubin, santal, pterokarpin, makianin, bafiin barvni odtenki: kot pri Pterocarpus santalinus Pterocarpus angolensis D.C. (Santalaceae, lanikovke) muninga; tropska Afrika, Zimbabve, Angola, Ju‘na Afrika nem. Muninga, braunes Pad(a)uk; muninga, kiaat; fr. muninga; it. muninga, paduk africano; {p. muninga, coral de Angola barvilni deli: ~rnjava barvila: prunetin, muningin in druga Pterocarpus erinaceus Poir. ambila; trop. Afrika nem. Ambila; angl. ambila; fr. ambila; it. ambila; {p. ambila barvilni deli: ~rnjava barvila: prunetin, muningin in druga barvni odtenki: ni podatkov (Schweppe 1993) Pterocarpus indicus Willd. ambojina, nara;;; Burma, Indonezija, N. Gvineja, Moluki. nem. Amboina, Amboine, Narra; angl. amboyna, narra ZDA; fr. amboine, it. amboina; {p. amboina, sándalo rojo índico barvilni deli: ~rnjava barvila: santalin A, B,C, prunetin, muningin, homopterokarpin, makianin barvni odtenki: kot pri Pterocarpus santalinus Pterocarpus santalinus L. rde~i sandalovec oz. rde~a sandalovina ; jugovzhodna Indija, na [ri Lanki, Malaki, Filipinih in Timorju delno kultivirana (prim. Torelli 2001) nem.rotes Sandelholz, rotes Kaliaturholz, rotes Santelholz; angl. red sanders, red sandalwood; fr. faux santal rouge, bois de Caliatour; it. sandalo rosso; {p. sandalo rojo. barvilni deli: ~rnjava barvila: santalin A, B, C, santal, pterokarpin, makianin (Maackianin) barvni odtenki: s kositrovo ~im‘o makovo rde~, z galunom rde~eoran‘en in z ‘elezovim sulfatom temno vijoli~en Pterocarpus soyauxii Taub. afri{ki paduk;;; ekvatorialna Afrika (prim. Torelli 2001) nem. Afrikanisches Padukholz; angl. african padauk; fr. bois corail, n’gula, padauk d’Afrique; it. padúk africano, corail; {p. coral africano, corail barvilni deli: ~rnjava barvila: santalin A, B, pterokarpin, homopterokarpin, makianin (Maackianin)….189, 190, 191, 214, 215 barvni odtenki: kot pri Pterocarpus santalinus Zgodovinski vidiki Zanimivo je, da brazilski les ni dobil ime po Braziliji, temve~ obratno. [p. in port. braza pomeni “ognjeni `ar”. Brazilski les so -naj se sli{i {e kako nenavadno- stoletja pred odkritjem Amerike uva`ali iz jugovzhodne Azije. 1190 poro~a [panec Kimichi o barvilnih lesovih z imenom bresil, brazil ali brasil. V ~asu potovanj Marka Pola (1271-1295) je bil znan brazilski les z Jave. Kasneje je ime brasil spodri-nilo ime sappan, ki je nato postalo sestavni del latinskega imena za vzhod-noindijski rde~i les (Caesalpinia sap-pan). Ko je portugalski raziskovalec Cabral 1500 odkril vzhodno obale Ju`ne Amerike, je naletel na povsem podobna barvilna drevesa, kot je bil azijski brazil oz. sappan. V resnici je {lo za ve~ vrst iz rodu Caesalpinia. Izraz brazilski les potemtakem nima geografskega pomena in pomeni skupino rde~ih ali oran`norde~ih barvilnih lesov, ki vsebujejo barvilo brazilin. Poraba brazilskega lesa iz Brazilije (!) je bila tako velika, da so ga 1623 proglasili za portugalski kraljevi monopol (Record in Hess 1949). Zdaj les uporabljajo le {e za violinske loke. Les, ki je primeren za to izjemno zahtevno uporabo, ozna~ujejo kot pernam-buk(o) (po istoimeni brazilski dr‘avi) za razliko od manj ble{~e~ega, manj intenzivno obarvanega lesa z manj pravilno rastjo in ni‘jo gostoto, ki ga imenujejo bahia (po brazilski dr‘avi Bahia). Pernambuk in bahia sta potemtakem predvsem ozna~bi za kvaliteto lesa z vidika primernosti oz. neprimernosti za izdelavo najkvalitetnej{ih iJ2LeS 53(2001) 9 raziskave in razvoj violinskih lokov in ne morda za raz-li~ni botani~ni vrsti Caesalpinia crispa (pernambuk) in C. brasiliensis (pravi brazilski les, imanovan tudi bahia / rde~i/ les; prim. preglednico). Prav mogo~e je, da obe kvaliteti prodobi-vajo iz obeh botani~nih vrst. Uporabnost modrega lesa (Haema-toxylon campechianum) za barvanje so spoznali takoj ob zavzetju Jukatana. Barvilnih lastnosti ni bilo te‘ko opaziti. Tudi sam sem v jukatanski selvi mediani (nizek tropski gozd s “podalj-{animi suhimi periodami”) velikokrat opazil intenzivno obarvane lu‘e. Izkazalo se je, da se je barvilo izlu‘e-valo iz ~rnjave modrega lesa. Ker {e niso poznali uspe{ne ~im‘e, barvanje z modrim lesom sprva ni bilo uspe{no. Da bi za{~itili prebivalstvo pred slabo obarvanim tekstilom, je angle{ki parlament 1581 prepovedal barvanje z logwoodom in ga spet dovolil 1662, ko so z ~im‘anjem izbolj{ali kvaliteto barvanja. Tudi Francozi so sprva iz istega razloga prepovedali uporabo modrega lesa. 1669 je sprejel minister Colbert odlok, da smejo modri les uporabljati le “slabi barvarji”, “dobri barvarji” pa ne. Modri les je igral pomembno vlogo v zgodnji zgodovini Belizeja (prej Britanski Honduras). Odtod so angle{ki “privaterji” (angl. privateers) napadali {panske ladje. S tovori modrega lesa sprva niso vedeli kaj po~eti, dokler kapitan James zaplenjene ladje z modrim lesom ni odpeljal v London. Bil je prijetno presene~en, ko je tovor lahko prodal po izjemno visoki ceni. @al so del tovora pokurili med vo‘njo! Prepozno so nevedni ugotovili, da jih je tona kurjave stala kar 100 funtov, takrat neznanska vsota! Ropanje {panskih ladij se je zelo razmahnilo, dokler jih {panska armada ni za~ela na~rtno {~ititi. Odtlej se je privaterjem bolj spla~alo, da so modri les roparsko nabirali kar sami, zlasti ob jukatanski obali (Campeche). To so bili znameniti pirati, kot na primer Blauvelt (ime!), Coxon in Searle (Rogozinski 1997). Sredi 18. stol. se je Francozu Gorosu de Gentillyju kon~no posre~ilo fiksirati barvilo na volno z kositrovo ~im‘o. Odtenek imenovan “Prune de Monsieur” je bila okoli leta 1760 modra barva v Franciji. Hematoksilin, levkospojino he-mateina, je prvi izoliral Chevreul 1810 (Schaeffer 1937, Record in Hess 1949, Schweppe 1993). Proti koncu 19. stol. so ugotovili, da vsebuje premogov katran, stranski produkt pri prodobivanju mestnega plina iz premoga, {tevilne koristne snovi. Iz premogovega katrana pridobivajo benzen, toluen, ksilen, naftalen. ^e v benzenu nadomestimo vodik z amino skupino –NH2 dobimo anilin. (Anilin dobimo s katalitsko redukcijo nitrobenzena). Beseda anilin prihaja iz port. anil “indigo”. Angle{ki kemik William Perkin (1838-1907) je poskusil iz anilina izdelati kinin. Namesto zdravila proti malariji je 1856 “pomotoma” izdelal prvo sintetsko barvilo “Perkinovo vijoli~no” (sleza-sto, angl. mauve, Perkin’s violet ali aniline purple) (Mayer R. 1993). Epilog Evforija udobne proizvodnje sintet-skih kolorantov s {irokim sklenjenim diapazonom odtenkov prina{a tudi negotovost. Ne{kodljivost umetnih barvil ni (bila) vselej zanesljivo dokazana. Primera: Rde~e barvilo fuksin (magenta), vsebuje arzen. Uporabljali so ga za barvanje likerjev, sadnih sokov, d‘emov, sladoleda, rde~ega vina, volne in svile. Arzenove spojine niso le strupene, temve~ povzro~ajo tudi raka. Sintetskemu barvilu za barvanje margarine so tudi dokazali rakotvorno delovanje in so ga umaknili iz proizvodnje. Zdaj uporabljajo naravno barvilo iz orleana. Vsekakor so drevesna barvila pomemben del biodiverzitete, ki smo jo dol‘ni ohranjati s sonaravnim traj-nostnim ve~namenskih gospodarjenjem z gozdovi. To je {e posebej te‘ka naloga v botani~no heterogenih tropskih gozdovih, od koder prihaja ve-~ina drevesnih barvil. 1. Boh, B., Cvirn, T., Ferk, V. 2000. Barvila in naravna barvila. Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, Ljubljana. 2. Bona~, S. 1996. Papirni{ki terminolo{ki slovar. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana. 3. Cannon J., Cannon, M. 1988. Dye plants. Herbert Press, london & The Royal Botanic Gardens, Kew. 4. Collins English dictionary and thesaurus 1995. Harper Collins Publishers 5. DIN 55 943. Farbmittel; Begriffe. 1984. 6. DIN 55 945. Beschichtungsstoffe. 1988. 7. Drosdowski, G. 1989 (izd.) Duden – Etymologie (2. Izd.). Dudenverlag, Manheim, Leipzig, Wien, Zürich... 8. EN 971-1 1996. Paints and varnishes – Terms and definitions for coating materials (angl. verzija. Europäisches Komitee für Normung. 9. Hess, D. 1991. Pflanzenphysiologie. Eugen Ulmer, Stuttgart. 10. Higuchi, T., Shimada, M. Nakatsubo, F., Yamasaki, T. 1973. Biochemical aspects of ligni-fication and heartwood formation. IUFRO Meet, 1973.z 11. Hillis, W.E. 1987. Heartwood and tree exudates. Springer, Berlin itd. 12. Hoad, T.F. 1996. Concise dictionary of english etimology. Oxford University Press, Oxford, New York. 13. Kirbi, J. 1998. Lake. V: Turner, J. (izd.) The dictionary of art. Grove 14. Mayer, R. 1991. Collins Dictionary of art terms and techniques. Harper Collins Publishers, Glasgow. 15. Meyer, U. 1997. Farbstoffe aus der Natur. Verlag Die Werkstatt, Göttingen & AOL-Verlag, Lichtenau. 16. Puth, M. 1962. Die Farbhölzer, ihre Inhaltsstoffe und deren Verwendung. 1. Beschreibung der wichtigsten Farbhölzer. 2. Holzfarbstoffe und ihre Anwendungsgebiete. Holz-Zentralblatt 88 (43):743-4 in (45):787-8. 17. Rogozinski, J. 1997. The Worsworth Dictionary of pirates.Wordsworth Reference. 18. Skeat, W.W. 1993. The concise dictionary of english etymology. Wordsworth Reference. 19. Swain, T. 1964. Predavanje: Naturally occuring phenolic compounds. Royal College of Advanced Technology, Salford. 20. Schaeffer, G. 1939. Der Blauholzhandel. Ciba. Rundschau 10:336-9. 21. Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. ECOMED, Landsberg. 22. Sponsel; K, Wallenfang, W.O., Waldau, I. 1992. Lexikon der Anstrich-Technik, 1.del. Georg D.W. Callwey, München. 23. Torelli, N. 1998. Les, po katerem je Brazilija dobila svoje ime. Les 50 (3):55-6. 24. Torelli, N. 2000, Garcinia – drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e, Les 52 (9): 290 25. Torelli, N. 2001, Sandalovina – terminologija, etimologija, lastnosti in raba, Les 53 (6): 192-195 26. Whiting, M.C. 1998. Dye. V: Turner, J. (izd.) The dictionary of art. Grove 27. Ziegler, H. 1968. Biologische Aspekte der Kernholzbildung. Holz Roh- u. Werkstoff 26(2):61-68. ijaLes 53(2001) 9 strokovne vesti UDK: 674.2 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Pohi{tvo solkanskih mizarjev v ~asu med obema vojnama avtorica Darinka Kozinc, univ. dipl. in‘. les., SL[ Nova Gorica Izvleček V obdobju med vojnama so v Solkanu skoraj v vsaki hi{i izdelovali pohi{tvo. Tradicije skoraj ni ve~, znanja tudi ne. ^as med obema vojnama je bil zadnji vzpon solkanskih mizarjev, ko so na razli~nih sejmih (Milan, Rim) dosegali zlata, srebrna in bronasta odli~ja za svoje izdelke. Bili so del Evrope in so njihove izdelovalce pohi{tva v marsi-~em preka{ali. Klju~ne besede: solkansko mizarstvo, tehnolo{ka izdelava pohi{tva, furniranje, konstrukcije Uvod V knjigi “Doma~e obrti na Slovenskem” je etnolog dr. Janez Bogataj zapisal, da so bili solkanski mizarji visoko specializirani za izdelavo po-hi{tva in notranje opreme prostorov. Svoj razcvet je solkansko mizarstvo doseglo v ~asu obrtne zadruge C.A.M., ki je imela trgovino in lasten razstavni prostor. Solkansko pohi{tvo je v tistem ~asu po trditvah informatorjev presegalo tako italijanske kot tudi francoske pohi{tvene izdelke. Cilj O organiziranosti solkanskih mizarjev so zgodovinarji ‘e veliko napisali. Nih~e pa se ni dotaknil konstrukcije njihovih izdelkov in tehnolo{kih postopkov izdelave. Na sre~o je v Solkanu {e veliko ohranjenega gradiva, v ~asu obrtne zadruge C.A.M.(Comunita artigiana mobili Salcano, slovenska imena so bila prepovedana!) so za potrebe kupcev izdelali posebne kataloge v obliki albumov z nalepljenimi fotografijami. Hkrati so {e ‘ive pri~e iz tega obdobja. Kako so pravzaprav Solkanci izdelovali svoje pohi{tvo, kje so se zgledovali in ne nazadnje -katere so bile tiste skrivnosti, ki so jih ljubosumno ~uvali pred drugimi? Oris dogajanja med obema vojnama v svetu na podro~ju arhitekture in izdelave pohi{tva Po stilih, ki so nastali okrog leta 1900 in so v glavnem trajali do prve svetovne vojne, te‘ko govorimo o novem izrazitem slogu ali slogih, ki bi nadomestili prej{nje. Na podro~ju arhitekture govorimo o internacionalnem slogu, od katerega se prej{nji slogi razlikujejo po izrazitej{ih nacionalnih karakteristikah. ^as okrog leta 1925 so nekateri ozna~ili kot “nora leta”, ko so si pre-`iveli komaj opomogli od morije v prvi svetovni vojni. Nekaterim ustvarjalcem je moderniziranje stilov “1900” s ~i{~enjem ali zamenjavo dekoracije zadostovalo. Pohi{tvo je bolj pogosto barvano kot pa iz naravnega lesa ali furnirano. Oblike so ravne, skoraj vedno tudi s krivimi linijami, najdemo tudi plitke reliefe, ornamente {e vedno i{~ejo v naravi, vendar so stilizirani, na `alost velikokrat slabo izdelani. Opazimo pa tudi razko{je, negovanje tradicije in prefinjenost oblik, sijaj materiala, dovr{eno izdelavo (Rilman). Pronicljivi duhovi pa so svoja raziskovanja usmerili kot reakcijo na “1900” proti bogastvu in v smeri industrijske proizvodnje (Bauhaus v Nem~iji). V Italiji se pojavi v stroje zagledani futurizem, v Sovjetski zvezi po revoluciji konstruktivizem. Vsekakor pa je funkcionalizem opazen povsod. Pojmovanja se nekoliko razlikujejo, nekateri so verovali le v enotnost funkcije in forme. Najpomembnej{i vpliv na oblikovanje pohi{tva je gotovo imela {ola Bauhaus v Nem~iji, ki je pod svojo streho zdru‘evala ljudi razli~nih podro~ij: tu sta slikarja Vasilij Kandinski in Paul Klee, med arhitekti poleg Gropiusa {e Max Bill in zadnji ravnatelj Mies van der Rohe. Veliko pouka je potekalo v laboratorijih in delavnicah, kjer so omogo~ali svobodno samo-izra‘anje, razvijali so ob~utek za odnos do posameznih materialov, raziskovalno delo, uvajali so nove materiale, iskali so povezave z industrijo, uvajali teamsko delo. Poudarjali so, da morata umetnost in tehnika dose-~i novo enotnost. Omeniti velja tudi holandsko skupino De Stijl. Koncepti grupe, v kateri je bil najpomembnej{i Gerrit Rietveld, so bili podobni konceptom Bauhausa. V takratni Jugoslaviji so se pri~eli uveljavljati {entvi{ki mizarji, ki so iz- Les 53(2001) 9 trokovne vesti obdelovali pohi{tvo na obrtni{ki na-~in in po na~rtih arhitektov. Prva u~i-telja Ljubljanske visoke {ole za arhitekturo sta postala Jo‘e Ple~nik in Ivan Vurnik. Solkan je bil v tistem ~asu del Italije, solkanski mizarji so bili ‘ivljenjsko vezani na Gorico, Trst in Videm. Oblike pohi{tva solkanskih mizarjev Pribli‘no polovica solkanske proizvodnje pohi{tva je bila izdelana po na~rtih (tudi slovenskih arhitektov), drugi pa so delali po lastni iniciativi. Ideje pa so na{li po izlo‘bah v stari Gorici in po Furlaniji. V zadrugo C.A.M. so prihajale tudi razli~ne revije (Domus) in katalogi za opremo stanovanj. Hkrati je C.A.M. organiziral skupinske oglede razstav, kjer so se mizarji seznanili z novimi teh-nolo{kimi postopki, materiali in novimi oblikami pohi{tva. “Ob takih prilo`nostih smo si marsikaj skicirali, prepisali in posnemali, saj je bilo treba slediti modnim zahtevam tr`i{~a”. Sliki spalnice iz kataloga C.A.M. ijaLes 53(2001) 9 Slika kuhinje iz kataloga C.A.M. Informator Anton @erjal se je spominjal, da solkanski mizarji, ki so bili vajeni razgibanih oblik pohi{tva, niso radi sprejemali novega italijanskega stila, za katerega so bili zna~ilni enostavni, gladko zaobljeni kosi pohi{t-va. Hkrati pa so nove na~rte, nove modele, podatke o novih surovinah, postopkih in drugih izbolj{avah, ljubosumno skrivali pred drugimi mizarji. Zakonske spalnice so v svoji garnituri poleg dvojne postelje vsebovale tri-ali {tiridelno omaro, dve no~ni omarici, psiho z ogledalom in nizek oblazinjen ali pa tudi ne, stol~ek (taburet). Pohi{tvo je imelo zna~ilne krivine, fronte (sprednje dele, npr. vrata omar) so krasili zanimivo sestavljeni furnirji. Pohi{tvo je bilo izdelano iz masivnega lesa, najpogosteje je bil uporabljen smrekov les, ki so ga furnirali, ali tudi vezane oz. furnirske plo{~e in panelke ali mizarske plo{~e. Za zunanjost so uporabljali orehov in mahagonijev furnir. Kuhinje so izdelovali v celoti iz mehkega lesa in barvali z emajl (pokrivnimi) laki. Garnitura kuhinje je vsebovala veliko kredenco z vitrino, malo kredenco, ponekod je v ta sestav sodila {e manj{a omarica, miza in stoli. Izdelovali so tudi jedilnice z zna~il-nimi vitrinami, ki so jih imenovali “kristaliere”. Mizarji so les znali izkori{~ati zelo racionalno. Iz odpadnih kosov so vajenci z dovoljenjem mojstra, izdelali prenekateri lep izdelek, zelo raz{ir-jene so bile {katlice ({atulje), ki so jih podarjali dekletom. Najbolj pogosto uporabljene vezi in spoji Vezi, ki so jih uporabljali pri spajanju delov pohi{tva, so bili roglji: odprti, polkriti in kriti. Zasledimo jih pri predalih in tudi pri {katlastih oblikah, kot so kuhinjske omare, vitrine, zaboji za drva. Ve{~ino izdelovanja vezi so mizarji ‘e tako obvladali, da niso ve~ potrebovali zarisovanja. Kuhinjska hrbti{~a so izdelovali iz tanj{ega smrekovega lesa, vstavljali so jih v utor. Celo enostavne spalnice so imele masivna hrbti{~a, vezane plo{~e so bile za tiste ~ase drage. Noge so lepili kar na topi spah, klejno lepilo je bilo tako kvalitetno, da sploh ni bilo strahu, da bi popustilo. Manj{e krivine, lepotni detajl tistega ~asa, so izdelovali na rezkalnem Primer konstrukcijske vezave krivine strokovne vesti stroju (v zadrugi C.A.M.) in jih doma zgladili s posebnimi rezili. Tako izdelano krivino so na vrata ali stranico vezali z vlo‘enim peresom. Ve~je okrogline so izdelovali sami po posebnem postopku v kalupih. Predali so imeli fasado-li~nico iz mehkega lesa, stranici in hrbet pa iz trdega lesa. Dno so vstavljali v utor in ga na hrbti{~e predala pritrdili z vijaki (tako je bila omogo~ena zamenjava dna). Pri no~nih omaricah so bili predali vedno drsni. Plo{~e pri omarah (npr. dno) so imele izdelan okvir iz masivnega lesa (okoli 4 cm), imenovan krona. Dno je bilo za 4 mm umaknjeno navznoter oz. kraj{e kot obod omare, strop omarice pa je segal prek oboda. Konstrukcije pohi{tva se niso spreminjale, spreminjale so se le oblike. Slika mizice Tehnolo{ka izdelava pohi{tva (posebnosti) Priprava povr{ine za furniranje je bila delo vajencev. Povr{ino so najprej s posebnim skoblji~em z nazob~anim rezilom (“cantar”) izravnali. Tudi klej so kuhali vajenci v posebnih bakrenih posodah, ki so bile dvojne, ena za lepilo, druga za vodno kopel. Furnirje so sestavljali in med seboj lepili s trakovi iz ~asopisnega papirja, ki so ga pomakali v razred~eno lepilo. Fur- 304 nirane povr{ine so stiskali v posebnih ro~nih stiskalnicah. Lepilo je prodrlo skozi papir, nujno je bilo ~i{~enje z ro~nim strgalom (“re{in”) in nato z brusnim papirjem. Brusili so ro~no. Vrata omar so bila sestavljena iz 16 listov furnirja, lahko tudi osmih (vedno parno {tevilo). Ko je bila povr{ina pripravljena, so jo politirali s {elakom, raztopljenim v {piritu. Nalivali so ga na volneno krpo, prek katere so dali kos navadnega platna in s tem kro‘no drgnili po povr{ini. Postopek so ponovili trikrat ali celo petkrat za vidne dele pohi{tva (npr. vrata omar). Politirane dele so v delavnicah postavljali pokonci, ob steno, da so se su{ili. Zadnja faza se je imenovala “lu{tra-nje na ven”; prek povr{ine so potegnili zelo redek {elak, skoraj sam {pi-rit, da so odvzeli “meglo”. Pri kuhinjah so kitali morebitne razpoke, brusili in nato barvali s ~opi~i z neprozornimi laki. Zahtevno pa je bilo furniranje ok-roglin; furnirali so jih z majhnimi ko{~ki furnirja, ki so ga namakali v topli vodi in nato gladili s ko{~kom lesa, na vogalih pa so izrezovali trikotnike zaradi prilagajanja. Zanimiv je bil tudi postopek su{enja lesa. V posebni sobi so namestili kovinski sod, ki so ga predelali v pe~ z vratci in iz katerega so napeljali cev. V sredino soda so dali odrezek hloda in okrog natla~ili ‘agovino. Odrezek hloda so nato pobrali ven. Spodaj so zakurili, da je ‘aganje po~asi tlelo. Deske so zlagali na policah. Sod so zakurili v soboto in ga tako pustili do ponedeljka. Delavnice v Solkanu so se razlikovale po tem, za kaj je bil kdo specializiran, bilo pa je tudi nekaj “bolj{ih” delav- Slika stola nic, ki so slovele po kvalitetnem po-hi{tvu in seveda zanj dosegale tudi vi{jo ceno. Sklep Druga svetovna vojna je prekinila ‘ivahno mizarsko dejavnost. Po vojni so spremenjene dru‘bene razmere mnogo mizarjev pripravile do tega, da so se zaposlili v Tovarni pohi{tva Meblo.Vztrajali so le najbolj trmasti in danes v Solkanu, v starej{ih hi{ah lahko samo slutimo, da se je za vrati, ki se odpirajo na ulico, odvijala mizarska obrt. V Solkanu, ki bo letos praznoval tiso~letnico, so danes le {e trije mizarji. V~asih je sli{ati mnenje, da bi, ~e bi se tradicija nadaljevala, lahko v Solkanu govorili o drugi Fur-laniji. Literatura: Vinko Rozman: Osnove oblikovanja, Ljubljana 1977 Möbelbuch Stilovi, namje{taj, dekor, Larousse, Informatorji: Zdravko Ba{in, Dragica Ba{in, Anton @erjal ijaLeS 53(2001) 9 raziskave in razvoj Strokovni ~lanek (Professional Paper) Svetlobna podoba in tehnika v lesenem interieru avtorja prof. arh. France Rihtar, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Janez Rihtar, univ. dipl. fiz. Eksistenca prostora je zaznavna le v svetlobi, druga ~utila le skromno pripomorejo k njegovi identifikaciji. Spoznavne so razse‘nosti in oblike povr{in, njegova struktura, barve in teksture materialov. Lahko se orientiramo in dolo~imo pot, vrednostno opredelimo sestavo in pripi{emo simbolne pomene. Medtem ko je dnevna svetloba dinami~na prostorska determinanta in naravno spremenljiva , je umetna ~arobno sredstvo za ustvarjanje vizualne podobe, stati~ne ali spremenljive, s to~kov-nimi svetili ali osvetljenimi deli, linearnimi, ploskovnimi in prostorskimi, ki gradijo umetno podobo vizualnega sporo~ila. Zgodovino je zaznamoval odprt ogenj, s sicer skromnej{im prispe-vekom za prostorsko izraznost, pa bolj mnogoli~no sredstvo za gibljivo igro senc in svetlobe, ki prispeva {e toplo zavetje centralnega kraja. Nevarnosti odprtega ognja so bile o~itne v pogostih po‘arih celih naselij, vsaj do cesarice Marije Terezije, zato tudi strogi protipo‘arni predpisi, ki {e danes ne izklju~ujejo vseh mo‘nosti za nesre~ne primere. Obilna tradicionalna dedi{~ina vseh regij slovenskega prostora, ki jo pogosto moramo in ‘elimo prenovljeno ohraniti, poleg vpra{anja o varni instalaciji odpira {e tista bolj diskretna, o svetlobi in barvi prostora in obliki njegovih svetil. Likovna interpretacija arhitekturno prostorskih in materjalno izraznih sestavin je tukaj pogosto celo podnevi odvisna od svetlobne intervencije. Aktivni formalni vlogi svetila se pogosto ‘elimo izogniti, pristajamo le na svetlobo, ne na kontraste, na hierarhi~no in izvorno razli~no. Namesto obi~ajno ploskovno neenakomerne osvetljenosti z indirektno svetlobo iz zakritih ali stran od nas obrnjnih svetil, si ‘elimo ploskovno svetilo enakomerne svetlobe - svetilnosti - z regulirano intenziteto in spektrom barv, kot izvor za informativno zaznavo prostora ali pa za poudarjanje njegovih vrednej{ih sestavin. Tudi pri novogradnjah sre~amo gorljive materiale za “prijetno topel interier”, kamor sodi gotovo les, ki je ob vrsti tehni~nih instalacij po svojstvu potencialno mogo~i povzro-~itelj po`arov. V zgodovini je les gradbeni material za oblikovanje ~lo-vekovega bivalnega okolja in je v da-na{njem na~inu gradnje zaradi svojih izjemnih lastnosti vedno bolj uporabljen. Pri ohranjanju tradicionalne gradnje pa je v dolo~enih okoljih edini sprejemljiv material kot konstruktivni element, polnilo, obloga, za stavbno pohi{tvo in notranjo opremo. V lesenih objektih narekujejo zahteve uporabnosti dolo~ene standardne instalacije, med katerimi je tudi elektri~na za osvetljevanje prostorov. Razporeditev svetlobnih izvorov po prostoru, ustrezno zahtevam po osvetljenosti, pogojuje stalni fizi~ni stik elektri~ne instalacije z lesom, kar pove~uje nevarnost po‘arov, saj napaka na sestavnih delih instalacije lahko povzro~i pregrevanje elementov in iskrenje. Ker maksimalno, v standardih dolo~eno, osvetljenost za kvadratni meter dose‘emo ‘e z nekaj vati svetlobne mo~i (spektra dnevne svetlobe), je smiselna prostorska lo~i-tev izvora svetlobe od osvetljevanega prostora in transport prek instalacije svetlobnih vodnikov. Osvetljevalni sistem s steklenimi ali plasti~nimi vodniki vodi svetlobni tok ‘arnice, ki ga reflektor fokusira v ustje vodnika, do izpusta, kjer izstopa v prostor. Izvor svetlobe v stiku z elektri~no instalacijo je v tem primeru postavljen v sosedstvo z materiali, kjer je po‘arna ogro‘enost minimalna. Svetlobni vodnik, ki vodi le majhne mo~i, je sobne temperature in zato lahko v stalnem stiku z lesom. Pra~lovekova predstava o svetlobi, v Les 53(2001) 9 raziskave in razvoj kateri je izvor svetlobe nelo~ljivo povezan z ognjem, se do dana{njih dni ni kaj dosti spremenila, saj pojmovanje, da je svetla to~ka tudi izvor svetlobe, ki ga karakterizira visoka temperatura in elektri~na instalacija, {e vedno ‘ivi v ~loveku. Osvetljevalni sistemi ponujajo popolnoma druga~-no predstavo o svetlobi in nudijo svobodo novih izraznih mo‘nosti v obmo~ju, ki je ~lovekovi dosedanji zaznavi tuj z vidika oblikovanja prostora, arhitekturnih oblik in interi-ernih aplikacij. Svetloba, ki iz osvetljevalnega sistema v prostor izstopa na koncu vodnika (svetla to~ka), po dol‘ini vodnika (svetla linija) ali po dol‘ini in {irini vodnika (svetla ploskev), lahko prostor osvetljuje z mno‘ico majhnih svetle~ih pik (kot zvezdnato nebo), lahko imamo za~r-tane svetle linije, ki dolo~ajo obliko prostora ali linije gibanja (kljuke, ro~aji, robovi objektov v prostoru), ali s svetlimi povr{inami, ki delujejo kot okna, kot svetlobna pregrada, (svetli portali, stopnice). Z osvetljevanjem natan~no dolo~enih obmo~ij prostora z na~rtovano svetlobno ja-kostjo s pravilno kotno porazdelitvijo lahko dose‘emo enakomernej{o osvetljenost, se izognemo neza‘elenim odbojem -ble{~anju, z razse‘nostjo svetila izgubimo kontrast, ki bode v o~i, ne dobimo neza‘elenih senc in dose‘emo lahko le blago difuzno orientacijsko osvetljenost. Name{~anje ploskovnih hladnih svetil razli~nih velikosti dobiva v svetlobni arhitekturi prioritetni zna~aj. Kot stropne ali stenske ploskve, mogo~e le prosojne okenske svetlobne plo{~e, ali kot vitra‘i ali z razli~no svetilnostjo v kombinaciji z drugimi svetili, za likovno artikula-cijo svetlobne podobe prostora z manj{o po‘arno nevarnostjo in elek-tri~no zaradi dotika - udara, pa so Slika 1. Shematski prikaz osvetljevalnega sistema s to~kovnim, linijskim in ploskovnim izpustom na koncu svetlobnega vodnika. Elektri~na instalacija vodi le do izvora svetlobe. Slika 2. Shematski prerez ploskovnega izpusta svetlobe. Linijski izpust (svetlobni vodnik z linearno porazdelitvijo sipalnih jeder) je usmerjen v plo{~o s ploskovno porazdeljenimi sipalnimi jedri. Pri ploskovnih svetilih (svetlobni panoji) nastopajo namesto linijskega izpusta linijski izvori svetlobe -flourescentne cevi prilo‘nost za bolj odprto oblikovanje, z manj strahu in ve~jim izborom pri odlo~itvah za sistem svetlobne tehnike. Uporabnosti lesa v grajenem okolju z novimi tehnikami osvetljevanja in hladnimi svetlobnimi telesi po‘arna varnost ne omejuje ve~, zato les postaja najprijetnej{i material, ki mu svetlobna struktura dodaja {e poseben lesk in hkrati prostor ogrinja v razko{je za percepcijsko artikulacijo. iJ2LeS 53(2001) 9 znanje za prakso Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (II. del) Avtor mag. Vladimir NAGLI], Izidora Kr{njavog 19, 47 000 KARLOVAC Strokovni ~lanek (Professional Paper) 6. Postopki za ugotavljanje iztro{enosti ali otopitve ostrine orodja Za ugotavljanje oziroma merjenje obrabe (otopitve) rezila orodja se najpogosteje uporabljajo naslednji postopki: • merjenje parametrov obrabe ostrine rezila SV, • merjenje polmera obrabljenosti (otopitve) rezila r, • merjenje širine obrabljenosti (otopitve) rezila B, • merjenje površine obrabe rezila Fl in F2. Vsi navedeni postopki temeljijo na eksaktnem merjenju določenega parametra, ki nedvoumno kaže dejansko iztrošenost oziroma otopitev rezila. Postopki so prikazani na sliki 8. Ne bomo se spuščali v pojasnjevanje vsakega od navedenih postopkov, ker so nazorno prikazani na sliki in je zato lahko ugotoviti, kakšne vrste merjenja so to. Za merjenje so potrebni precizni aparati, predvsem povečevala s skalo za odčitavanje posameznih parametrov kot tudi povečevala s šablonami ali mrežicami v določenem merilu, da se lahko uporabijo za posnet- je dolo~enih presekov ali povr{in. Od vseh na{tetih metod je relativno najenostavneje meriti polmer obrabe rezila r, saj naredimo posnetek na dejanskem ostanku rezila, kar je velika prednost pred postopki, pri katerih merimo obrabljene dele rezila, kar je mnogo bolj komplicirano ter la‘je naredimo kak{no napako. Kot vidimo na slikah 8a-c obrabo rezila lahko merimo na prosti ali prednji povr{ini ali od najvi{je to~ke obrabljenosti. Polmer obrabe rezila, merimo znotraj obrabljene ostrine kot je prav tako prikazano na slikah 8a-c. Mnogo bolj je komplicirano merjenje obrabljene povr{ine F1 in F2 (slika 8d), ker merimo neobstoje~i, obrabljeni del ostrine. Isti primer je z merjenjem {irine obrabe B, kar je precej komplicirano, kot lahko vidimo na sliki 8e. 7. Vpliv izhodne kvalitete ostrine Ni vseeno, pod kak{nim re‘imom orodje ostrimo pred ‘aganjem ali rezanjem. Na kvaliteto ostrene povr-{ine imajo vpliv razli~ni faktorji, kot so finost brusne plo{~e, suho ali mokro bru{enje in drugi (slika 9). ijaLes 53(2001) 9 znanje za prakso Da bi dosegli optimalno kvaliteto proste in prsne površine, priporočamo, da se pri ostrenju orodja držimo navodil proizvajalca orodja in proizvajalca brusnih plošč. Na ta način bomo ustvarili pogoje za zadovolju-jočo kvaliteto površine, ki bo omogočila najdaljše delo orodja med dvema ostrenjema. V principu velja, da finejša površina, to je površina z manjšo globino ne-ravnin na ostreni površini Ra, žaganim neravninam zagotavlja daljše delo orodja med dvema ostrenjema, oziroma zmanjšanje obrabe (oto-pitve). Lahko sklepamo, da se s povečanjem globine neravnin Ra na površini ostrine orodja pri isti količini obdelanega materiala povečuje obrabljenost vrha ostrine (slika 10). Še enkrat moramo poudariti, da je najpri-kladnejša in najenostavnejša rešitev, da se pri ostrenju vseh vrst orodja za obdelavo lesa držite napotkov, ki jih dajejo proizvajalci orodja in proizvajalci brusnih plošč. Le-ti najbolje poznajo kvaliteto materiala ostrine orodja kot tudi kvaliteto brusnih plošč, tako da bodo svetovali optimalno rešitev še posebno zato, ker želijo, da se prav z njihovim orodjem dosežemo najboljše efekte. 8. Vpliv kotov ostrine Da bi razjasnili vpliv posameznih kotov, je treba najprej razčistiti pojem posameznih kotov. Med kote ostrine spadajo cepilni kot (y), kot klina (ß) ter prosti kot (a) (slika 11). Zaradi utrjevanja vpliva posameznih kotov ostrine na obrabljenost oz. otopelost je bila izvedena cela vrsta eksperimentov. Pri vseh so bili doseženi v glavnem isti ali podobni rezultati. Po večini raziskav je najprimernejši prosti kot a, ki se giblje od a = 14 ° do 16 ° (slika 12). Na sliki je prikazan vpliv velikosti prostega kota a na porabo energije pri različnih vrstah lesa. Lahko je opaziti, da je najmanjša poraba energije pri različnih vrstah lesa od a = 14 do 16 °, kot je to navedeno že zgoraj. Iz tega razloga priporočamo izbiro prostih kotov v omenjenem območju. Z zmanjševanjem kota se nesorazmerno povečuje potrošnja energije, kot se to povečuje s povečanjem kota. Vpliv prednjega oz. cepilnega kota y na obrabo rezila je bil prav tako ugotovljen pri vrsti raziskav. Nekatere od teh raziskav so predstavljene na slikah 13a in b. Jasno je videti trend porasta obrabljenosti oziroma oto-pitve ostrine orodja s spremembo cepilnega kota y. Vidno je, da se s povečanjem cepilnega kota y iznad y = 30°, naglo povečuje obraba (oto-pitev) ostrine orodja, medtem ko je pri manjših vrednostih opazen trend povečanja, vendar v znatno manjši meri. Torej se je treba izogibati cepilnih kotov, ki so izven optimalnih vrednosti, kar se tiče obrabe (otopitve) ostrine. S kotom klina je obratno, njegovo povečanje je razlog za zmanjšanje obrabe (otopitve) ostrine. Z zmanjševanjem ostrilnega kota izpod ß = 35°, naglo narašča obraba (otopitev) ostrine. S povečevanjem kota klina se zelo malo zmanjšuje obraba (otopitev) ostrine. Glede na to je treba vztrajati, da izberemo optimalni odnos cepilnega kota in kota klina kota, da bi bila obraba (otopitev) ostrine v razumnih mejah. 9. Vpliv materiala ostrine na njeno obrabo oz. otopitev Danes se za izdelavo orodja za ob- iJ2LeS 53(2001) 9 ZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja 11. seja Upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva, ki je bila dne 5. julija 2001, na LIP Bled Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 10. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Problematika poklicnega izobra‘evanja za podro~je lesarstva 3. Predlog Zakona o delovnih razmerjih 4. Certificiranje lesa PEFC 5. Predlog sprememb Pravilnika o stopnji obi~ajnega odpisa blaga 6. Ravnanje z embala‘o in odpadno embala‘o 7. Razno Sklepi: 1. Zapisnik desete seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva se v celoti soglasno sprejme. 2. Predlog Izhodi{~ je kakovosten premik v smeri interesov gospodarstva. 3. Izhodi{~a predvidevajo odpiranje izobra‘evalnega programa (20 %), kar pomeni, da na nacionalni ravni ne bodo v celoti dolo~eni cilji in vsebine. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira odpiranje izobra‘e-valnega programa (20 %), vendar tako, da bo vpliv prepu{~en posamezni panogi oziroma dejavnosti in ne {oli sami oziroma lokalnemu okolju. 4. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira uvajanje modularizacije prav s ciljem, da bodo moduli kot zaokro‘ene celote dela, ki omogo~ajo prepoznavno poklicno kvalifikacijo. Modularizacija izobra‘evalnih programov je {e zlasti pomembna v procesu prestrukturiranja in intenziv- nega razvoja gospodarstva, ki zahteva hitre posege in učinkovito lotevanje reševanja gospodarskih in iz tega izhajajočih kadrovskih problemov, zlasti v zahtevah po hitrejšem in učinkovitejšem izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju. 5. Za dualno in šolsko organizacijo srednjega poklicnega izobraževanja UO GZS-Združenja lesarstva predlaga enoten standard teoretičnih in praktičnih znanj. UO GZS-Združenja lesarstva podpira razvoj enotnega izobraževalnega programa na področju poklicnega izobraževanja. 6. UO GZS-Združenja lesarstva se strinja, da se nižje poklicno izobraževanje iz dveh let in pol skrajša na dve leti. 7. UO GZS-Združenja lesarstva se ne strinja, da se srednje poklicno izobraževanje podaljša na tri in pol oziroma na štiri leta izobraževanja. 8. Potrebno je: • sprejeti strateško odločitev o organiziranosti poklicnega in strokovnega izobraževanja z vidika postavitve racionalne mreže poklicnih in strokovnih šol; • zagotoviti stimulativne pogoje za delodajalce za vključevanje v proces poklicnega in strokovnega izobraževanja; J dvigniti raven usposobljenosti mentorjev v podjetjih za prenos strokovnih znanj na mlade in odrasle, kar je zlasti odgovornost delodajalcev; • usposobiti učitelje za drugačen oziroma integriran pristop poučevanja splošnih vsebin s strokovno teoretičnimi vsebinami in praktičnim usposabljanjem, v skladu z Izhodišči; Iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si Informacije {t. 7/2001 september 2001 IZ DELA ZDRU@ENJA VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO SLOVENIJE PRAVILNIK O STOPNJAH OBI^AJNEGA ODPISA BLAGA (KALO, RAZSIP, RAZBITJE, OKVARA) V LESNI INDUSTRIJI KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA ZA LESARSTVO PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva. Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva. Les 53(2001) 9 GZS - Združenje lesarstv • razviti model modularizacije, da bodo moduli kot zaokro‘ene celote dela, ki omogo~ajo prepoznavno poklicno kvalifikacijo zaradi zni‘anja osipa v poklicnih in strokovnih {olah in vra~anje odraslih v dodatno usposabljanje. 9. Upravni odbor GZS-Združenja lesarstva apelira na GZS, da nadaljuje s pogajanji z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve v zvezi s predlogom zakona o delovnih razmerjih. Strokovna služba GZS-Združenja lesarstva pripravi do naslednjega UO GZS-Združenja lesarstva kratko poročilo o poteku teh pogajanj z Ministrstvom za delo. 10. UO GZS-Združenja lesarstva predlaga in podpira delo GZS glede ukinitve davka na izplačane plače, saj plačevanje tega davka še dodatno prispeva k nekonkurenčnosti slovenskih lesarjev na izvoznih trgih. 11. UO GZS-Združenja lesarstva podpira delo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za gospodarstvo v zvezi z organizacijo certificiranja lesa po sistemu PEFC v Sloveniji s tem, da je potrebno organizacijsko strukturo izvedbe certificiranja razdeliti posebej na gozdarski in lesarski del. UO GZS-Združenja lesarstva pričakuje od obeh ministrstev, da bosta financirala izdelavo strokovne podlage (študije) za vzpostavitev sistema certificiranja lesa v Sloveniji. 12. UO GZS-Združenja lesarstva sprejema spremembo Pravilnika o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) v lesni industriji, ki bo nadomestil stari Pravilnik, objavljen v Uradnem listu RS št. 107/99. GZS-Združenje lesarstva poskrbi za objavo le-tega v Uradnem listu RS. 13. UO GZS-Združenja lesarstva pooblašča strokovno službo GZS-Združenja lesarstva, da na Ministrstvo za okolje in prostor posreduje predlog po katerem se les ~rta iz Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, saj les tudi po najnovejši evropski definiciji ni odpadek (waste), temveč ostanek (residue) in ga ni potrebno reciklirati. To je usklajeno tudi z evropsko zakonodajo s tega področja. 14. V zvezi s pripombami podjetij, članic GZS-Združenja lesarstva, na postopek prijave na razpise MG (Uradni list 52 in 54/2001), strokovna služba GZS-Združenja lesarstva pošlje pripombe na MG (Mateji Mešl, državni sekretarki). 15. UO GZS-Združenja lesarstva sprejema sklep o imenovanju članov novoustanovljene delovne skupine za standardizacijo pri GZS-Združenju lesarstva, in sicer v naslednji sestavi: • Mirijana Bračič, Maries Hiše, d.o.o., Limbuš, vodja skupine • Slavica lic, LIPA Ajdovščina, član • Janez Lesar, INLES Ribnica, član • Jana Košir, Jelovica Škofja Loka, član • Andrej Novina, Novoles Straža, član 16. UO GZS-Združenja lesarstva sprejema sklep o imenovanju članov prenovljene delovne skupine za varstvo okolja pri GZS-Združenju lesarstva, in sicer v naslednji sestavi: • mag. Nada Slovnik, Jelovica Škofja Loka, vodja skupine • dr. Leon Oblak, BF-Oddelek za lesarstvo Ljubljana, član • Fani Polanc, LIPA Ajdovščina, član • Rudi Volf, INLES Ribnica, član • Dušan Jovanovič, NOVOLES Straža, član • Marijana Slabe Marinč, KLI Logatec, član • Aleš Žiberna, Maries Hiše Maribor, član • Žarko Lekič, Gorenje Notranja Oprema Velenje, član VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO SLOVENIJE Veljavnost kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Ur.l. RS št. 67/ 95) se podaljša za eno leto, t. j. do 31.8.2002, oziroma do sklenitve nove pogodbe. PRAVILNIK O STOPNJAH OBIČAJNEGA ODPISA BLAGA (KALO, RAZSIP, RAZBITJE, OKVARA) V LESNI INDUSTRIJI Na podlagi 4. ~lena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, {t. 89/98), 3. to~ke 14. ~lena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, {t. 4/99), 31. ~lena statuta Gospodarske zbornice Slovenije in 3. ~lena Organizacijskega predpisa GZS-Zdru‘enja lesarstva, je Upravni odbor GZS-Zdru‘enja lesarstva na redni seji dne 5. julija 2001 sprejel Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) v lesni industriji: I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. ~len S tem Pravilnikom se določa običajni primanjkljaj in uničenje blaga iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti članov GZS-Združenja lesarstva. Les 53(2001) 9 ZS - Zdru`enje lesarstva Obi~ajni primanjkljaj in uni~enje blaga po prvem odstavku se ne {teje za jemanje blaga za neposlovne namene po predpisih o davku na dodano vrednost. Pomeni najvi{jo dovoljeno vrednost odpisa blaga, od katerega se ne obra~una in ne pla~uje davek na dodano vrednost. 2. ~len Ta Pravilnik velja za vse tiste pravne in fizi~ne osebe, ki so registrirane za naslednje dejavnosti po naslednjih {ifrah Standardne klasifikacije dejavnosti: DD 20 Obdelava in predelava lesa 20.10 @aganje, skobljanje , impregniranje lesa 20.20 Proizvodnja furnirja, vezanega lesa,plo{~ 20.30 Stavbno mizarstvo 20.40 Proizvodnja lesene embala‘e 20.50 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, protja 20.51 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa 20.52 Proizvodnja izdelkov iz plute, slame, protja DN 36 Proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti 36.10 Proizvodnja pohi{tva 36.11 Proizvodnja sede‘nega pohi{tva 36.12 Proizvodnja drugega pohi{tva za poslovne prostore 36.13Proizvodnja drugega kuhinjskega pohi{tva 36.14 Proizvodnja drugega pohi{tva 36.15 Proizvodnja ‘imnic 36.30 Proizvodnja glasbil 36.40 Proizvodnja {portnih izdelkov 36.50 Proizvodnja igra~ 36.60 Druge predelovalne dejavnosti 36.62 Proizvodnja metel, krta~ 36.63 Proizvodnja drugih izdelkov, d.n. 3. ~len Kalo je izguba oziroma uni~enje blaga, ki nastane zaradi lastnosti blaga z izhlapevanjem, su{enjem, kr~enjem ipd. in se ka‘e na te‘i, obsegu ali po-vr{ini blaga. Razsip je izguba ali uni~enje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z blagom v tekočem ali trdnem stanju. Razbitje je izguba ali uničenje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z lomljivim blagom (steklo, keramika, ipd.). Okvara je izguba ali uničenje blaga, ki nastane zaradi kemičnih ali fizikalnih lastnosti blaga in ima za posledico spremembo kemičnih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti blaga. 4. ~len Izguba oziroma uničenje blaga se ugotavlja: • neposredno po nastanku izgube ali uničenja blaga pri prevozu, skladiščenju oziroma pri prodaji blaga; • pri/z izrednim popisom blaga v prodajalni oziroma v skladišču; • pri/z rednim letnim popisom blaga v prodajalni oziroma v skladišču. O ugotovljeni izgubi oziroma uničenju blaga se obvezno sestavi zapisnik. 5. ~len Odpis blaga zaradi izgube (kalo, razsip, razbitje in okvara) do maksimalne višine, ki jo določa ta pravilnik, se šteje za odpis, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost. Od odpisa, ki presega odpis, izračunan na podlagi maksimalnih stopenj iz tega pravilnika, se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost. Gospodarske družbe evidentirajo ugotovljene izgube in uničenje blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara) v svojih poslovnih knjigah (odpis blaga). II. STOPNJE OBIČAJNEGA ODPISA BLAGA Ob normalnih pogojih poslovanja ter ob skrbnem in strokovnem ravnanju z blagom, se v lesarstvu {teje kot obi~ajen odpis blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara), odpis blaga, izra-~unan kot: “v obra~unskem obdobju nabavljena koli~ina materiala in trgovskega blaga, pove~ana za za~etne zaloge ter v obra~unskem obdobju prevzeta koli~ina polizdelkov in izdelkov, pove~ana za za~etne zaloge”, po naslednjih stopnjah: 1. ‘agan les 2,0 % 2.elementi iz ‘aganega lesa 3,0% 3. vlaknene plo{~e 2,0 % 4. vezane plo{~e 2,0 % 5. steklo 3,0 % 6. barve-laki 3,0% 7. razred~ila 3,0 % 8. impregnacija 4,0 % 9. lepila 2,5 % 10. okovje 1,5 % 11. ‘elezo 1,0 % 12. aluminij 3,5 % 13 . tesnila 2,5 % 14. izolacijski materiali 2,5 % 15 . embala‘a (plastika, karton) 3,0 % 16 . lepilni trakovi 4,0 % 17. pogonska goriva 2,0 % 18 . maziva, goriva 3,0 % 19. ~istila 1,5% 20. potro{ni material vzd. 2,0 % 2 1. drugi izdelki {iroke porabe 1,0 % 22. iverne plo{~e 2,0 % 23. kiti, voski 2,5% 24. brusni papirji 2,0 % 25. sponke 1,5 % 26. vijaki 1,5 % 2 7. furnirji 3,0 % 28. ‘i~niki 1,5 % 29. polizdelki-letvice 2,0 % 30. polizdelki-obloge 1,0 % 31. polizdelki-polnila 2,0 % 32. papir 2,0 % 33. robne folije 3,0 % 34. etikete, navodila 4,0 % 35. izdelki iz plastenih mas 1,5 % 36. p{eni~na moka 1,0 % 3 7. okrogel les – iglavci 1,8 % 38. okrogel les – listavci 2,6 % 39. melaminski papirji 3,0 % 40. plo{~e iz masivnega lesa 1,0 % 41. drugi izdelki v lesni industriji 1,0 % Les 53(2001) 9 GZS - Zdru`enje lesarstv III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 6. ~len Spremembe tega Pravilnika je mo‘no uveljaviti po enakem postopku, kot je bil Pravilnik sprejet. 7. ~len Z dnem, ko za~ne veljati ta Pravilnik, preneha veljati Pravilnik o stopnjah normalnega odpisa blaga, ki ga je sprejel Upravni Odbor GZS-Zdru-‘enja lesarstva na redni seji dne 14. septembra 1999 (objavljen v Uradnem listu {t. 107/1999). 8. ~len Ta Pravilnik za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Predsednik Upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva: Peter Tom{i~, univ.dipl.ekon., l.r. Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) v lesni industriji je bil objavljen v Uradnem listu {t. 64 z dne 3.8.2001. KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA ZA LESARSTVO V letu 2000 je bila priznana kolektivna blagovna znamka za lesarstvo z znakom “PREIZKU[ENO”. Registrirana znamka je bila vpisana v register znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino Ljubljana pod {tevil-ko 200071366. Izdelek z ozna~bo kolektivne blagovne znamke za lesar- stvo pomeni dose`eno raven visoke kakovosti, ki kupca informira in potrjuje, da je izbral preizku{eno naj-bolj{i izdelek. Hkrati bi vas radi opozorili, da je raba znamke v RS obvezna in da se lahko v primeru nerabe le-te ve~ kot 5 let od dneva registracije na zahtevo zainteresirane osebe izda odlo~ba o prenehanju veljavnosti znamke. Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 12991 / 01 Slovensko podjetje proda podjetje s su{ilnicami lesa (kapaciteta 900 m2 rezanega lesa mese~no) ali i{~e strate{kega partnerja. Podjetje MONVI D.O.O. Kontaktna oseba Bojan Gori{ek Ulica TOVARNI[KA CESTA 51 Po{ta 2342 RU[E Dr‘ava SLOVENIJA Telefon 031 346 691 Telefaks 02 6688 517 E-Mail b.gorisek@email.si [tevilka PP 12988 / 02 (11400) Slovensko podjetje i{~e zastopnika za prodajo lesnih polproizvodov in kon~nih izdelkov za lesno industrijo. Podjetje: SIMPOLES D.O.O Kontaktna oseba: Martin Simon~i~ Ulica: SMRE^NIKOVA 45 Po{ta: 8000 NOVO MESTO Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 07 / 33 77 17 faks: 07 / 33 77 170 e-mail: simpoles@insert.si WWW: epohistvo.com Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 12929 / 01 Slovensko podjetje odkupuje drva za kurjavo; odkupna cena po te‘i. Podjetje: GENERAL INDUSTRIAL CO., D.O.O. Kontaktna oseba: Du{ka [orn Ulica: STANETOVA ULICA 20 Po{ta: 3000 CELJE Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 03/492-6353, 041/674-343 faks: 03/492-63-54 e-mail: g.i.company@siol.net [tevilka PP 12948 / 01 Slovensko proizvodno podjetje proda kompletno rabljeno ‘agalnico (proizvodnja desk, gredic, dol‘ine do 5m, kapaciteta 5 m3 za colske deske). @agalnica vsebuje vertikalni tra~ni ‘agalni stroj Bratstvo, cepilni stroj Bratstvo, robilnik, ~elilnik, sortirno napravo za 9 izhodnih mest, stroje za ostrenje ‘aginih listov. Podjetje: LESONIT D.D. Kontaktna oseba: Egon Brato‘ Ulica: ULICA NIKOLA TESLA 11 Po{ta: 6250 ILIRSKA BISTRICA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 05 / 7141 460 faks: 05 / 7141 460 e-mail: lesonit.izvoz@siol.net [tevilka PP 12969 / 02 ( 11381) Slovensko podjetje nudi izdelavo izdelkov in polizdelkov iz masivnega lesa za proizvodnjo pohi{tva oziroma lesne galanterije ter {irinsko spojene plo{~e razli~nih dimenzij. Nudijo tudi proste kapacitete su{enja in decimiranja lesa. Podjetje: GLOG - IND.LESNI OBRAT GODOVI^ Kontaktna oseba: Jo‘e Rupnik Ulica: GODOVI^ 152 Po{ta: 5275 GODOVI^ Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 05 / 3747 010 faks: 05 / 3747 050 e-mail: joze.rupnik@glog-ind.si iJ2LeS 53(2001) 9 znanje za prakso delavo lesa uporabljajo razli~ni materiali, da bi se ~im bolj zmanj{ala obraba rezila. Tako se zadnja leta uporabljajo orodja s plo{~icami iz PKD (polkristalini~nega diamanta), ki je zelo odporen proti obrabi. Je pa njegova uporaba omejena, predvsem zaradi visoke cene in ob~utljivosti rezil zaradi njegove krhkosti. S tem orodjem lahko obdelamo ve~ obde-lovancev, kar nekajkrat ve~ od orodja, izdelanega iz karbidnih trdin ali iz materialov, ki imajo kako druga~e pove~ano odpornost. Odpornost plo{~ic iz karbidnih trdin je, odvisno od vrste, od 5- do 10-krat ve~ja od plo{~ic iz hitroreznega jekla. Toplotna obdelava plo{~ic, izdelanih iz hitroreznega jekla ali orodnega jekla, ne pove~a samo odpornosti rezila, temve~ vpliva tudi na spremembo kvalitete oz. finosti povr{ine po ostrenju pri uporabi identi~nih vrst brusnih plo{~ (slika 14). Najbolj{e rezultate dose‘emo s rezili, katerih povr{ina je trdo kromirana, kot tudi z orodjem s plo{~icami iz hi-troreznega jekla. Prav tako je dobre rezultate pokazal stelit, ki je zelo odporen proti obrabi. Posebno se je izkazal pri kro‘nih in tra~nih ‘aginih listih. S poizkusi je dokazano, da je odpornost stelita na obrabo 2- do 3-krat ve~ja v primerjavi z ‘aginimi listi iz standardnih materialov, iz katerih izdelujejo kro‘ne ‘agine liste, to pa so malo legi-rana orodna jekla. Podobne rezultate dosegamo z nitri-ranim orodjem. 10. Vpliv hitrosti ‘aganja in rezanja Z vrsto poizkusov je bilo dokazano, da se s pove~anjem hitrosti ‘aganja ali rezanja pove~uje obraba rezila. Prav tako je bilo ugotovljeno, da pri srednjelegiranih orodnih jeklih raste trajnost oz. odpornost ostrine na obrabo, ~e je hitrost ‘aganja ali rezanja manj{a od 35 m/s (slika 15). Pri oplemenitenih orodjih, posebno pri orodjih iz karbidnih trdin, pa ima hitrost rezanja ali ‘aganja precej manj{i vpliv na obrabo ostrine orodja, kar je razvidno iz slike 16. Brez ozira na te rezultate se je vseeno treba izogibati najve~jim hitrostim rezanja oz. ‘aganja, ker so o~itno neugodne. Z raziskavami o vplivu hitrosti rezanja oz. ‘aganja na obrabo orodja so se ukvarjali Chardin, Pahlitsch, Jostmeier in drugi. 11. Pojem obstojnosti ostrine Kot mejo trajnosti ostrine {tejemo trenutek, ko ostrina izgubi sposobnost izpolnjevanja svojih funkcij. Ta definicija je precej neugodna, ker obstaja zelo majhna verjetnost za natan~no ocenjevanje nians sposobnosti ostrine, glede na sposobnost orodja, da opravlja svojo funkcijo kakor tudi za ocenjevanje celotnega stanja orodja. To je posebno karakteristi~no pri ‘aginih listih, pri katerih se otopitev ka`e z izgubo stabilnosti, poslab{anjem na-tan~nosti dela, spreminja se tudi kvaliteta obdelane povr{ine. Vse navedene pomanjkljivosti niso povezane z izgubo ostrine, temve~ so tudi rezultat nabiranja ne~isto~ na bo~nih povr{inah rezil (lesnega prahu, ‘agovine, smol in taninov), nadalje slabega izbora prostega bo~-nega prostora, stanja notranje napetosti kot tudi neustreznega bo~nega udara ‘aginega lista. 12. Znaki obrabe ostrine orodja Otopitev orodja se ka`e na naslednje na~ine: 1 '"■ -riw t- Am* i H f -a- 1 __ HP' r^ HU J." / / «■■■ -W J« K ^ Z--- __-.- m ■ -H Slika 13. Vpliv cepilnega kota γ in kota klina β na obrabo pri orodju iz hitroreznega jekla Slika 14. Vpliv toplotne obdelave (trdote materiala konice rezila) na finost ostrene povr{ine in obrabo ostrine ijaLes 53(2001) 9 znanje za prakso Slika 12. Vpliv prostega kota α na porabo energije za `aganje Slika 15 . Vpliv hitrosti `aganja (rezanja) “v” na obrabo rezila “SV” iz orodjega ali hitroreznega jekla Slika 16. Vpliv hitrosti `aganja (rezanja) “v” na obrabo rezila (“SV”) iz karbidnih trdin • z zažigom rezane ali žagane površine, • z zmanjševanjem števila vrtljajev orodja, • s težjim ročnim pomikom (povečuje se upor žaganja ali rezanja), • s slabo obdelavo robov obdelovane površine. Navedeni pojavi niso samo posledica otopitve ostrine orodja, zato je treba kontrolirati tudi stanje drugih vplivnih faktorjev, da lahko precenimo izključni vpliv obrabe orodja. S stalnim čiščenjem bočnih površin orodja in z izborom ustreznega prostega bočnega prostora zmanjšamo vse druge vplivne faktorje tako, da lahko zažig obdelovane površine lahko pripišemo samo obrabi orodja. Prav tako lahko preverimo čas dela orodja od montaže na stroj, saj tudi tako lahko preverimo izključni vpliv otopitve. Pri zmanjšanju vrtilne oz. rezalne hitrosti orodja je prav tako treba preveriti vrsto faktorjev, ki lahko poleg otopitve vplivajo na število vrtljajev oz. obodno hitrost. Pri ročnem pomiku je situacija podobna. Obraba rezila se kaže s povečanjem upora žaganja ali rezanja oziroma pomika obdelo-vanca. Tudi tu se pojavljajo podobni problemi, ki smo jih že navedli, in ki povečujejo trenje orodja v žag ter tako otežujejo pomik obdelovanca. Kontrola in merjenje žagovine in ostružkov je prav tako lahko verodostojen podatek o stanju otopelosti orodja, prav tako pa tudi slaba kvaliteta robov obdelovane površine. 13. Sklepi za prakso Predvsem je pomembno, da orodje pravilno ostrimo. To pomeni, da pri ostrenju ne spreminjamo kotov orodja. Prav tako je va‘no, da za ostrenje uporabljamo brusne plo{~e, ki jih predpisuje proizvajalec orodja ali proizvajalec brusnih plo{~. Nadalje je pomembno, da pri ostrenju natan~no izpolnjujemo predpisano tehnologijo, saj je to prvi pogoj za doseganje optimalne kvalitete proste ali prednje ter prsne povr{ine orodja. Ostrino orodja po ostrenju je potrebno prekontrolirati, ~e ima iskano kvaliteto in ~e so vsi kotni parametri ustrezni. Pri izbiri orodja se moramo obvezno posvetovati z izdelovalcem, da bi izbrali tako vrsto in kvaliteto, ki najbolj ustreza lastnostim obdelovanega materiala. Z izbiro najustreznej{e metode je treba spremljati potek obrabe. ^e delamo z orodjem v serijski proizvodnji, je treba s eksperimentom ugotoviti pribli‘en ~as obdelave, po katerem se orodje obrabi in ga moramo ponovno naostriti. Seveda ta ~as dela jemljemo samo kot orientacijo za konkretno preverjanje izrabljenosti orodja. Prav tako ga lahko izrazimo s koli~ino obdelanih teko~ih metrov izdelkov. Jasno je, da oba navedena kazalca lahko uporabimo samo kot orientacijo za verodostojno merjenje obrabe oz. oto-pitve orodja. Prej navedena metoda omogo~a pribli‘no ugotavljanje trenutka, ko je orodje potrebno zamenjati. iJ2LeS 53(2001) 9 intervju intervju Pogovor s Stanko Martinčič, direktorico podjetja Lescom avtorica Fani POTOČNIK, univ. dipl. ekon. “Podjetja morajo relativno pogosto spreminajti svoje proizvodne programe, zato si velikih zalog ene vrste lesa ne delajo ve~”. Moja sogovornica je bila tokrat Stanka Martin~i~, direktorica podjetja LES-COM d.o.o. iz Medvod. Podjetje se ukvarja z nabavo in prodajo ‘aganega lesa, gradbenega lesa, lesnih polizdelkov ipd. Uvr{~eno je med srednja podjetja ter je tipi~no privatno dru‘insko podjetje. Pred pri-bli‘no pol leta so se preselili v industrijsko cono v Medvodah. Poleg pisarn ter odprtih skladi{~nih povr{in so zgradili prostorno skladi{~no halo, kjer med paletami raznovrstnega ‘aganega lesa vlada urejenost in ~isto~a. Vidi se, da znajo ceniti les in da ravnajo z njim z ljubeznijo. Stanko, ki je “motor“ podjetja, sem spoznala pred 25 leti, ko je bila {e mlada komercialistka v ljubljanski Hoji. Njen samozavesten nastop, ve{~ina poslovnega obna{anja ter poznavanje stroke so dali slutiti, da bo Stanka postala us-pe{na podjetnica. Zato tudi ni naklju~je, da je kasneje, ko se je zaposlila v Lesnini, tozdu Gramex, kot vodja sektorja, njen sektor Lesni proizvodi in stavbno pohi{tvo postal eden najve~-jih in najuspe{nej{ih. Potem se je “zgodil” razpad Jugoslavije ter uvedba tr`nega gospodarstva. Nekatera podjetja se v spremenjeni gospodarski situaciji niso zna{la. Tako se je `al zgodilo tudi z Gramexom. Kadri so za~eli zapu{~ati podjetje, med njimi tudi Stanka. Odlo~ila se je za svojo lastno pot. Registrirala je podjetje, vpla~ala za~etni kapital, si uredila poslovni prostor in za~ela tako reko~ iz ni~. Vendar pa je imela veliko: znala je delati, poznala je trg in proizvode, poslu pa je posvetila vso svojo energijo in prosti ~as. In tako je za~elo nastajati dru`insko podjetje, ki se po 9-letnem poslovanju `e uvr{~a med srednja podjetja in je na podro~ju oskrbe z `aganim lesom dokaj uveljavljeno. Kdaj si se odlo~ila, da ustanovi{ lastno podjetje? Kot si v uvodu povedala, ko nisem ve~ videla dolgoro~ne perspektive v podjetju, kjer sem bila zaposlena. Kak{ni so bili za~etki? Zelo te‘ki. Ko stopi{ v pisarno, ne zvonijo ve~ telefoni, nih~e te ne po-kli~e, nih~e ne potrebuje tvojih storitev. Vendar so se na{li ljudje, ki so me bodrili in rekli: ”Stanka, saj bo {lo, ti bo{ uspela, ker zna{ in rada de-la{!” In sem za~ela kupovati les v majhnih koli~inah in z njim oskrbovati lesnopredelovalna podjetja. Kdo ti je bil v najve~jo oporo in pomo~ pri odlo~itvi in za~etnem poslovanju? Dru‘ina. ^eprav sem najprej bila sama in so me tako reko~ le moralno podpirali, so se kasneje redno zaposlili tudi h~erki Petra in Milanka ter soprog, ki je sedaj ‘e upokojen. ^e ni slo‘nosti v dru‘ini, potem se ne da dobro delati. Seveda delo koordiniramo. Pa tudi mladi imajo prav. Treba jim je prisluhniti. Kako je podjetje raslo in se razvijalo? Za~ela sem sama v majhni pisarni v Ljubljani, nato smo si omislili ve~je poslovne prostore, da smo lahko zaposlili ljudi. A narava na{ega dela je narekovala potrebo po skladi{~nih prostorih. Zato smo leta 1996 za~eli razmi{ljati o izgradnji skladi{~nih prostorov in preselitvi na{ega podjetja na primernej{o lokacijo. To je bila za nas velika in odgovorna naloga. Primerno lokacijo smo na{li v Medvodah, kjer smo sedaj. Investicija ni samo finan~no zahtevna naloga, ampak nam je vzela veliko ~asa in anga‘iranja zaradi priskrbe {te-vilne dokumentacije. Vse ta dela je bilo treba opraviti vzporedno z rednimi poslovnimi obveznostmi. Da se pripravijo projekti, pridobijo soglasja, dobijo gradbena in druga dovoljenja, traja kar dve leti. Zakaj nekateri podjetniki “pogorijo”? Zato, ker si ne delajo planov - letnih in mese~nih - s katerimi opredelijo, koliko morajo ustvariti, da lahko pozitivno obratujejo. Mi se tega zelo zavedamo in vsak mesec pregledamo ustvarjene rezultate, da takoj reagiramo glede na poslovne kazalce. Les 53(2001) 9 Kako gleda{ na konkurenco? Konkurenca me ne moti in je lahko celo koristna. Tudi na cesti se lahko ve~ ljudi sre~a naenkrat. Tudi v tem tr‘nem segmentu je prostora za ve~ ponudnikov oziroma kupcev. Va{e podjetje je veliko doseglo. Kako ste si za~rtali nadaljnjo pot? Kako gleda{ na konkurenco? Konkurenca me ne moti in je lahko celo koristna. Tudi na cesti se lahko ve~ ljudi sre~a naenkrat. Tudi v tem tr‘nem segmentu je prostora za ve~ ponudnikov oziroma kupcev. Va{e podjetje je veliko doseglo. Kako ste si za~rtali nadaljnjo pot? Poslovna filozofija nam narekuje neprestano spremljanje trendov v lesni industriji in s tem odzivanje na potrebe na{ih strank. Na{a nadaljnja pot je zagotovo {e ve~ja {iritev na tuje trge, na{o ponudbo usmeriti v {e bolj kakovostne proizvode oziroma lesove ter v celovitej{o ponudbo kvalitetnih lesov. intervju V~asih se lahko zgodi, da zaradi fi-nan~ne nediscipline pla~ila zamujajo. Takoj je treba ukrepati: intenzivirati izterjavo, pospe{iti prodajo zalog, zmanj{evati nabavo blaga itd. Vodilo vseh nas v podjetju je, da je treba biti v poslu korekten in po{ten, da vlada med partnerji zaupanje in da z njimi ustvarimo pogoje za dol-goro~no sodelovanje. Za uspeh podjetja in dobro delovanje je zelo pomembna pripadnost podjetju. Zato nam ni ‘al prostega ~asa in naporov, ki jih vlagamo v delovanje podjetja. Zavedamo se, da je treba najprej podjetju nekaj dati, potem lahko od njega tudi kaj dobimo.Tega zavedanja pa v marsikaterem drugem podjetju ni. Koliko vas je sedaj zaposlenih? Trenutno nas je redno zaposlenih pet. V veliko oporo mi je tudi mo‘, ki je sicer v pokoju, a mi je z nasveti in idejami v veliko pomo~. Kak{en promet pri~akujete v tem letu? O konkretnih {tevilkah ne bi ‘elela govoriti, ocenjujemo na nekaj 100 mio SIT. Na{ stalna letna rast je pribli‘no 10 %. Kaj je va{a glavna dejavnost? Na{a glavna dejavnost je odkup in prodaja razli~nih vrst in dimenzij ‘a-ganega lesa (iglavci, listavci, eksoti~ni les), gradbenega lesa, opa‘nih plo{~, masivnih lesnih oblog, parketov, stavbnega pohi{tva ipd. Specializirani smo za ‘agan les razli~nih kvalitet in dimenzij. Naj na{tejem glavne lesne vrste: hrast, bukev, jesen, javor, jel{a, ~e{nja, oreh, hru{ka, brest, breza, lipa, akacija, smreka, jelka, bor, macesen itd. Va{a dejavnost je torej v lesnopredelovalni panogi, zato jo dobro pozna{. Kaj opa‘a{ pri poslovanju s temi podjetji? Opa‘am, da se trendi v uporabi raz- 316 li~nih lesov zelo spreminjajo. Podjetja se morajo stalno in v katkem ~asu prilagajati novim trendom, zato se povpra{evanje po konkretni vrsti lesa hitro menjava. Podjetja morajo relativno pogosto spreminjati svoje proizvodne programe in zato si velikih zalog ene vrste lesa ne delajo ve~. V zadnjem ~asu zaznavam vse ve~je povpra{evanje po belih lesovih. Kje so va{a nabavna in prodajna tr-‘i{~a? Na{a nabavna in prodajna tr‘i{~a so: Slovenija, Hrva{ka, Bosna, Italija, Avstrija. Va{e podjetje precej trguje tudi s podjetji iz republik biv{e Jugoslavije. So se razmere tam dosti spremenile? Zelo zgodaj po razpadu Jugoslavije sem z nekaterimi podjetji za~ela delati, ~eprav so ponekod vladale {e skoraj vojne razmere. Nekateri partnerji znajo to ceniti, drugje so se ljudje zamenjali, spremenilo se je last-ni{tvo itd. Konkurenca je sedaj na teh trgih velika, prihajajo tudi trgovci iz Evrope. Kar pa je va‘no omeniti, je to, da v teh podjetjih interneta skoraj ne poznajo. Sicer pa je tudi na razvitej{ih trgih tako, da se lesa brez ogleda skoraj ne da kupovati oziroma prodajati. Les je surovina, katere poznavanje je mo-go~e pridobiti le z ogromno prakse. Zato smo vsi zelo veliko na poti po ‘agarskih in drugih proizvodnih obratih. Kaj bi sporo~ila nekomu, ki bi se danes odlo~il za samostojno pot kot privatno podjetje? (Pogovoru se je priklju~il tudi Stankin soprog). Kdor se odlo~i za svojo pot, mora imeti mo~no voljo, zelo resen odnos do dela, zavedati se velike odgovornosti in rizikov poslovanja. Nemogo~e je uspeti na kratek rok, a s pravim poslovnim ciljem, vztrajnostjo, po{tenostjo in delom se v ‘iv-ljenju tudi kaj dose‘e. Ali pozna{ Strategijo razvoja slovenskega lesarstva, ki ga je izdelala Gospodarska zbornica, Zdru‘enje lesarstva? Ker je podjetje vklju~eno v Zdru‘e-nje za trgovino, te {tudije nisem prejela. Vsekakor pa me zelo zanima in jo bom poiskala, saj zelo veliko sodelujemo s podjetji iz lesnopredelovalne panoge in smo zato zelo odvisni od nje. Ali prebira{ revijo Les? Ob~asno jo prebiram. Je zanimiva, a v njej pogre{am ve~ tr‘nih informacij, kot so npr. ceniki lesa, ponudbe in pov-pra{evanja po lesnih artiklih itd. revijaLes 53(2001) 9 trokovne vesti Slovenska industrija v okviru pribli`evanja Evropski uniji avtor Zmago TURNŠEK, mentorica Alenka SOVIČ, univ. dipl. inž. Neposreden vpliv na konkurenčno sposobnost slovenske industrije v evropskem merilu ima tudi izpolnjevanje okoljevarstvenih zahtev in vključevanje njihovih stroškov v ceno proizvodov in storitev. Evropska komisija predlaga državam članicam in državam kandidatkam oblike aktivnosti, s katerimi lahko bistveno pripomorejo k hitrejšemu doseganju okoljevarstvenih ciljev ob delovanju skupnega evropskega trga; to so: • uvedba direktive o celovitem prepričevanju in nadzoru onesnaževanja (IPPC- Integrated Pollution Prevention and Control), • VOC direktiva (VOC - Volatile Organic Compounds), • uvedba sistemov ravnanja z okoljem (EMS - Environmental Management System), • direktiva o nadzoru nad nevarnostnimi večjih nesreč, ki jih povzročajo nevarne snovi -SEVESO II. Direktiva IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control) Evropska unija je v letu 1996 sprejela direktivo o celovitem preprečevanju onesnaževanja in nadzor, ki jo poznamo pod kratico IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control). Cilj te direktive je doseči celoviti pristop Podro~je varovanja okolja za lesno industrijo Iz strategije gospodarskega razvoja dr‘avnih meja/morje, zrak, nedvoumno izhaja, da je pribli‘eva- poselitev). nje EU za Slovenijo edina perspektivna mo‘nost, ki seveda zahteva temeljito pripravo za pravo~asno prepre~itev morebitnih negativnih u~inkov na okolje in za maksimali-ziranje koristi, ki jih pridru‘evanje ponuja. • Ohranjanje biotske raznovrstnosti pomeni primerjalno prednost Slovenije pri vključevanju v EU, zlasti pri pospeševanju in vzpodbujanju trajnostnega razvoja na podeželju. Med pozitivnimi u~inki pridru‘e- • EU pomeni uvajanje vanja EU ka‘e poudariti tole: komplementarnih mehanizmov • Slovenija mora svoj sistem varstva okolja. Tradicionalne varovanja okolja prilagoditi EU, metode nadzora se bodo vedno pri ~emer je treba v pogajanjih bolj dopolnjevale s sodobnej{imi pridobiti dodatni ~as ali vire za mehanizmi, ki temeljijo na mo~i tiste ukrepe, ki jih iz razli~nih trga (uvajanje procesnih in razlogov ne bomo mogli izpolniti proizvodnih standardov), do pridobitve statusa dosledni preventivi ter polnopravnega ~lana. uveljavljanju na~ela ~im {ir{ega • Prilagajanje okoljske politike EU je priložnost za uveljavitev sodelovanja ter deljene odgovornosti. sprememb v vzorcu proizvodnje • Prevzemanje sistema in dobrin, pri ~emer bo treba okoljevarstvenih instrumentov, vgraditi dodatne mehanizme, da ki so uveljavljeni v EU, ni samo v Sloveniji ne bomo dovolili obveza, ampak tudi pomembna nekriti~nega prenosa okolju priložnost za hitrejše reševanje {kodljivih tehnologij in da bomo problemov pri konkretnem zagotovili ustrezno varstvo vzpostavljanju sistema varstva izjemno ob~utljivega prostora okolja. (biotska raznovrstnost, kras, ob~utljivost za vplive zunaj Les 53(2001) 9 strokovne vesti k prepri~evanju in nadzorovanju one-sna‘evanja, ki nastaja pri dolo~enih dejavnostih, in doseganje visoke stopnje za{~ite okolja kot celote. Direktiva vpliva skoraj na vse industrijske panoge. Uskladitev obstoje~ih objektov s to direktivo mora biti do-se‘ena do konca oktobra leta 2007. Slovenija je v pogajalskih izhodi{~ih za obstoje~e naprave zahtevala predhodno obdobje {tirih let glede na zahtevo direktive 96/91/EC, ki bo tako v celoti uveljavljena najkasneje do 30.10. 2011. IPPC direktiva zahteva vzpostavitev sistema podeljevanja ~asovno omejenih integralnih okoljskih dovoljenj, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti. Dovoljenje se lahko izda le, ~e je dejavnost podjetja v skladu s konceptom BAT (Best Available Technique). BAT pomeni najbolj{o razpolo‘ljivo tehniko, torej najbolj u~inkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in njihovih metod obvladovanja, zagotavlja doseganje visoke stopnje varovanja okolja kot celote in je na trgu dosegljiva pod ekonomsko in tehni~no izvedljivimi pogoji. BAT obsega sklop postopkov, tehnik, tehnologij in drugih aktivnosti, kot so na~rtovanje in izgradnja objektov, vzdr-‘evanje, obratovalni standardi, raba energentov, hrup, vibracije, ter se nana-{a na vse elemente vplivov na okolje posamezne naprave ali proizvodnje. Z BAT se opredelijo pogoji obratovanja in emisijske vrednosti, podjetju pa je prepu{~eno, kako te vrednosti dose‘e. Na ta na~in IPPC direktiva vzpodbuja uvedbo inovativnih re{itev v smislu nenehnega napredka in urav-note‘enega razvoja. Direktiva ne zahteva uporabe dolo-~ene tehnologije. Na osnovi BAT se opredelijo pogoji obratovanja in emisijske vrednosti, podjetju pa je prepu-{~eno, kako te vrednosti dose‘e. 318 Dejavnosti, ki se bodo morale uskladiti z zahtevami z IPPC direktive, so: • energetika, • proizvodnja in predelava kovin, • industrija nekovin in gradbenega materiala, • kemična industrija, • ravnanje z odpadki, • druge dejavnosti (proizvodnja celuloze in papirja, obdelava in barvanje tekstila, usnjarne, klavnice, površinska obdelava z uporabo organskih topil, predelava mleka, mesa, sadja in zelenjave, reja perutnine in prašičev ...). Ali podjetje sodi med zavezance, je odvisno od kapacitet obrata, razen v kemični industriji, kjer kapaciteta ni izločitveni faktor. Pri tem velja opozoriti, da se v prihodnje ti kriteriji lahko spreminjajo in da se kapacitete na določeni lokaciji oz. obratu seštevajo. Ta direktiva velja za obrate, ki se ukvarjajo s površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, še posebej za aperture, tiskanje, premazovanje, razma-ščevanje, impregniranje proti vlagi in drugo impregniranje, klejanje, barvanje, čiščenje, če porabijo več kot 150 kg na uro ali več kot 200 ton na leto organskih topil. Če vse to primerjamo s filozofijo sistemov ravnanja z okoljem, ugotovimo, da so IPPC in sistemi ravnanja z okoljem kompatibilni, saj zahtevajo celovito obvladovanje varstva okolja v podjetjih. Prednostne naloge okoljske politike Slovenije se izražajo v programu prevzema pravnega reda EU in v Nacionalnem programu varstva okolja, ki vključujejo tudi oblike aktivnosti, ki jih je predlagala ustrezna komisija. Republika Slovenija zahteva prehodno obdobje na področju uvedbe IPPC direktive do 30.09. 2011, za druge predlagane aktivnosti pa je prevzem predviden najkasneje do članstva v EU. Direktiva VOC (Volatile Organic Compounds) Marca 1999 je Evropska unija sprejela še eno zelo pomembno direktivo o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi zaradi uporabe organskih topil pri določenih obratih - tako imenovano direktivo VOC (Volatile Organic Compounds). V zakonodajo članic EU je morala biti prenesena do konca marca 2001. Direktiva je predmet pogajanj o pristopu Slovenije v EU. Cilj direktive je prepričevanje oz. zmanjšanje direktnih in indirektnih vplivov emisije VOC na okolje, predvsem na zrak in zdravje ljudi. Zahteva omejevanje emisij iz industrijskih postopkov, pri katerih se uporabljajo organska topila. Zahteve direktive bodo morali izpolnjevati npr. postopki: • čiščenje površin, pri katerih se porabi več kot ena tona topil na leto; • tiskanja; pri katerih se porabi več kot 15,25 oz. 30 ton topil na leto, odvisno od uporabljene tehnike tiskanja; • površinske zaščite oz. premazovanja • vozil, pri katerih se porabi več kot 0,5 ton topil na leto, • lesenih površin s porabo topil več kot 15 ton na leto, • drugih površin, npr. kovine, plastike, tekstila, papirja ... s porabo topil več kot 5 ton na leto; • kemičnega čiščenja, pri čemer veljajo zahteve direktive za vse obrate, ne glede na količino uporabljenega topila; • impregnacije lesa, proizvodnje ijaLes 53(2001) 9 trokovne vesti obutve, nanašanja lepil, proizvodnje premazov; • proizvodnje farmacevtskih izdelkov, ekstrakcije olj ... Zahtevam direktive se bodo morale prilagoditi številne industrijske dejavnosti, kjer se uporabljajo topila: • kovinskopredelovalna industrija, • eklektroindustrija, • grafična in tiskarska dejavnost, • kemična, gumarska in farmacevtska industrija, • usnjarskopredelovalna industrija, • tekstilna industrija, • prehrambena industrija, • lesna industrija itd. Direktiva dopušča možnost, da znižanje emisij doseže: • s prilagoditvijo obstoječih aktivnosti predpisanim mejnim vrednostim; • z implementacijo t.i. “programov zmanjšanje emisij”, pri čemer mora biti doseženo enako zmanjšanje emisij, kot če bi se aktivnosti prilagodile predpisanim mejnim vrednostim (npr. z uporabo proizvodov z nizko vsebnostjo topil). Vsi obrati, zavezanci po tej direktivi, bodo morali imeti ustrezno dovoljenje ali biti vsaj registrirani pri pristojnem upravnem organu. Obrati, ki zapadejo pod določila IPPC direktive, bodo morali pridobiti integralna oko-ljska dovoljenja. Rok za prilagoditev obstoječih obratov zahtevam direktive VOC je oktober 2007. EMS (Environmental Management System) Sistemi ravnanja z okoljem so se začeli razvijati kot odziv na globalne okoljevarstvene probleme in kot ijaLes 53(2001) 9 spoznanje, da je uravnote‘en razvoj nujen za ohranitev naravnih sistemov in njihovega ravnote‘ja. Osnovna ideja uravnote‘enega razvoja temelji na tak{nem izkori{~anju naravnih virov, da se le-ti obnavljajo, da je z njimi treba gospodariti, da bodo dostopni tudi naslednjim generacijam. Eden najpomembnej{ih mehanizmov, ki podpira ta pristop in ga intenzivno uvaja tako industrija kot storitvena dejavnost, je Sistem ravnanja z okoljem, ki ga predpisuje standard ISO 14001. To je organizacijska struktura z jasno dolo~enimi odgovornostnimi, postopki, procesi in sredstvi, ki omo-go~ajo vzpostavitev u~inkovitega ravnanja z okoljem. ISO 14001 standard vsebuje samo tiste zahteve, ki jih je mogo~e objektivno presojati za pridobitev certifikacije/ registracije oz. izdajo lastne izjave o izpopolnjevanju zahtev standarda. Poudariti je treba, da ta mednarodni standard ne postavlja absolutnih zahtev za na~in ravnanja z okoljem, ki bi presegale zahteve po zavezanosti za izpolnjevanje zahtev zakonodaje in predpisov ter nenehno izbolj{evanje, izra‘enih v okoljski politiki. To pomeni, da sta lahko organizaciji s podobno dejavnostjo usklajeni z zahtevami, ki jih dolo~a standard. Prav tako ne navaja, ali ne vsebuje zahtev za urejanje varnosti in zdravja pri delu, vendar organizacije tudi ne od-vra~a od namenov, da bi te elemente vklju~ila v svoj sistem vodenja. Kljub temu pa se bo proces certi-fikacije/regi-stracije nana-{al samo na vidike sistema ravnanja z okoljem. Standard temelji na istih OBVEZNOSTI temeljnih na~elih vodenja kot dru‘ina standarov ISO 9000, ki obravnavajo sisteme kakovosti. SEVESO II (nadzor nad industrijskim onesna‘enjem in tveganji) SEVESO II je direktiva o nadzoru nad nevarnostmi ve~jih nesre~, ki jih pov-zro~ajo nevarne snovi. Glavni namen te direktive je prepre~evanje industrijskih nesre~, ki je delno usklajen s pravnim redom Evropske unije. Direktiva se uporablja za podjetja in ustanove (pomeni celotno obmo~je z objekti in napravami, ki je pod nadzorom operaterja in na katerem so nevarne snovi v eni ali ve~jih instalacijah, vklju~-no s skupnimi ali povezanimi infrastrukturami) v “SEVESO podjetja”, kjer so nevarne snovi. Nadzor je usklajen pri na~rtovanju ukrepov ob nesre~ah, prostorskem na~rtovanju, obve{~anju in in{pekcij-skem nadzoru. SEVESO podjetja so glede na koli~i-no nevarnih snovi razdeljena v dva razreda: 1. razred: “SEVESO podjetja” z ni‘jimi koli~inami nevarnih snovi (npr.: vnetljive snovi 5000 ton, strupene snovi 50 ton …), 2. razred: “SEVESO podjetja” z vi{jimi koli~inami nevarnih snovi (npr.: vnetljive snovi 50000 ton, strupene snovi 200 ton …). “ SEVESO podjetja” z SEVESO podjetja” z manj{o koli~ino ve~jo koli~ino nevarnih snovi nevarnih snovi 1.razred 2.razred Prijava DA DA Izdelava “ politike prepre~evanje ve~jih nesre~” (pisni dokument) DA Izdelava varnostnega poro~ila DA Izdelave na~rta ukrepov za primer nesre~e DA Obve{~anje javnosti DA strokovne vesti CATAS - lesarski in{titut v na{i bli‘ini avtor doc.dr. Marko Petri~, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo Na enem izmed mednarodnih sre~anj v okviru projekta COST E18 sem se spoznal z dr. Francom Bulianom, ki dela na in{titutu za preizku{anje pohi{tva in povr{inskih premazov CATAS, v kraju San Giovanni al Natisone, na pol poti med Vidmom in Gorico v Italiji. Hitro sva ugotovila, da naju povezujejo mnogi skupni interesi. [e posebej zato, ker sta tako Oddelek za lesarstvo na ljubljanski Biotehni{ki fakulteti kakor tudi in{titut CATAS bli‘nja soseda, sva se dogovorila za na{ obisk na in{titutu v Vidmu, kjer naj bi preu~ili mo‘nosti sodelovanja. Tako smo oktobra lani doc. Marko Petri~, prof. Franc Pohleven ter asistent Matja‘ Pavli~ z Biotehni{ke fakultete, Oddelka za lesarstvo, obiskali in{titut CATAS. Po prijaznem sprejemu sta nas direktor dr. Angelo Speranza in dr. Franco Bulian seznanila s stanjem lesne industrije v go-ri{ki in videmski pokrajini ter s samim in{titutom. In{titut se nahaja v tako imenovanem “trikotniku stolov” (ki ga omejujejo kraji Corno di Rosazzo, Manzano in San Giovanni al Natisone), kjer naj bi po besedah na{ih gostiteljev izdelali kar 60 % vseh stolov v Evropi. Kar 1178 podjetij na tem podro~ju (v vsej preostali Italiji pa je podjetij, ki se ukvarjajo z omenjeno dejavnostjo, le {e 200) zaposluje okrog 12.000 ljudi! To po- meni, da je v enem podjetju v pov-pre~ju zaposlenih le okrog 10 delavcev. V ve~ini primerov gre za majhna dru‘inska podjetja, ki so visoko specializirana in izdelujejo ali obdelujejo le posamezne elemente kon~-nega izdelka - stola. Res, zelo zanimivi podatki. Po predstavitvi smo si podrobno ogledali laboratorije. In{titut je opremljen z najsodobnej{o raziskovalno in testirno opremo. Sodobni laboratoriji so opremljeni z instrumenti za fizikalno-kemijsko karak-terizacijo snovi in povr{in (npr. FT-IR, masni spektrometer, plinski in teko~inski kromatografi itd.). Na podro~ju povr{inskih premazov imajo vso potrebno opremo za karak-terizacijo barv in lakov po standardnih metodah, oprema za testiranje pohi{tva pa je ve~inoma vodena ra-~unalni{ko. Namen na{ega obiska je bil preu~iti mo‘nosti za medsebojno sodelovanje, za kar so se {e posebej zanimali italijanski kolegi. V Italiji namre~ ni institucije, ki bi se intenzivno ukvarjala s problematiko lesnih {kod-ljivcev in biolo{kih po{kodb lesa. Zelo pogost vzrok pri premazanih lesnih izdelkih, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom, pa so prav bio-lo{ke po{kodbe. V CATAS-u ‘elijo, da bi jim v primerih, ko bodo obravnavali biolo{ke po{kodbe na lesu, na pomo~ prisko~ila Katedra za patologijo in za{~ito lesa. Po drugi strani pa je bila omenjena mo‘nost, da bi na{i raziskovalci lahko pri{li v CA-TAS na kraj{e delovne oz. raziskovalne obiske. Prav tako bi bila za CATAS zanimiva uporaba na{e laboratorijske opreme, ki omogo~a va-kuumsko-tla~no impregnacijo lesa. V mislih pa imamo tudi sodelovanje v obliki skupnih znanstvenih in razvojnih projektov. Dr. Franco Bulian je za revijo Les pripravil prispevek, v katerem predstavlja dejavnost in{tituta CATAS nekoliko nenavadno, z razlago pomena posameznih {tevilk. Ko sem prevajal omenjeno predstavitev, sem ves ~as nehote primerjal njihovo dejavnost z delom Laboratorija za po-vr{insko obdelavo lesa in Laboratorija za presku{anje pohi{tva na Oddelku za lesarstvo v Ljubljani. @e zaradi temeljne razlike v formalnopravnem statusu obeh institucij je realna primerjava skorajda nemo-go~a. CATAS je privatno podjetje, laboratoriji Oddelka za lesarstvo pa sestavni del javne visoko{olske ustanove, katere prva naloga je izobra-‘evanje. Vendar pa bi bila lahko prav ta bistvena razlika dobra podlaga za uspe{no medsebojno sodelovanje, pri katerem bi se lahko smiselno dopolnjevali predvsem na raziskovalnem podro~ju, morda pa tudi na posameznih podro~jih presku{evalne dejavnosti. Dr. Bulian je s tem v zvezi poudaril, da v CATAS-u odli~no sodelujejo s podobnimi evropskimi ustanovami, ki se ukvarjajo s presku{evalno dejavnostjo. Namesto ljubosumnega zapiranja vase se konstruktivno posvetujejo s kolegi z drugih in{titutov, skupaj predlagajo nove postopke presku{anja in sodelujejo pri mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih. Les 53(2001) 9 trokovne vesti CATAS v številkah avtor dr. Franco Bulian, CATAS spa, San Giovanni al Natisone (UD), Italija 1969 Ustanovitev Prva {tevilka, ki je pomembna za CATAS, ozna~uje letnico ustanovitve tega in{tituta. V tako imenovanem trikotniku stolov v Furlaniji Julijski krajini v Italiji deluje ve~ kakor 1000 podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo stolov. CATAS je leta 1969 ustanovila gospodarska zbornica Videm (Udine) prav zaradi potreb teh podjetij. Mo‘nosti odpiranja in razvoja novih trgov, potreba po znanju o novih materialih in ‘elja zadostiti mednarodnim standardom so bili temeljni vzroki za nastanek omenjenega in{tituta. Majhna podjetja v sektorju proizvodnje stolov, kakor tudi ve~ina preostalih lesnih podjetij v Furlaniji Julijski krajini (Friuli Venezia Giu-lia), so ‘e zelo zgodaj spoznala, da bi lahko na{li re{itev za svoje trenutne in bodo~e razvojne potrebe v tehno-lo{kem centru, katerega zna~ilnost bi bila tesna povezanost z industrijo. Spoznanje o potrebnosti in{tituta CATAS se je izkazalo za upravi~eno in se je od ustanovitve do sedaj le {e okrepilo. Sprva so razvoj CATAS-a podpirala lokalna zdru‘enja proizvajalcev, de‘ela Furlanija Julijska krajina, strokovna {ola v ^edadu (Civi-dale del Friuli) ter Univerza Videm. 1994 Zasebna dru‘ba Po dveh desetletjih nepretrganega razvoja in po raz{iritvi svojih aktivnosti na vso Italijo kakor tudi v tujino, je leta 1994 CATAS postal zasebna dru‘ba. Trenutno so najve~ji del-ni~arji in{tituta Gospodarska zbornica Videm, industrijsko zdru‘enje Vidma Federlegno in ena izmed po-membnej{ih bank. Drugi solastniki pa so {e Gospodarska zbornica Por-denone in nekatera druga industrijska zdru‘enja v Furlaniji in Lom-bardiji. Osnovna naloga podjetja CATAS spa, tako kot je to dolo~eno v njegovem statutu, je podpora tehnolo{kemu razvoju v podjetjih, ki se ukvarjajo z izdelavo pohi{tva, predelavo lesa in s sorodnimi dejavnostmi. 2, 3, 23 in 2,3 milijona Velikost [tevilka 2 ozna~uje dva obrata podjetja CATAS v Italiji. Prvi obrat je v kraju San Giovanni al Natisone v bli‘ini Vidma, drugi pa je v mestu Lissone pri Milanu. V okolici obeh lokacij je koncentracija lesnopredelovalnih podjetij zelo velika. V CATAS-u je 23 zaposlenih, ki so v letu 2000 ustvarili za 2,3 milijona evrov prometa. Vse {tiri {tevilke jasno ka‘ejo, da se je CATAS razvil v najve~jo italijansko raziskovalno organizacijo na podro~ju lesarstva. In{titut pa se {e vedno {iri. Tako so pred kratkim ustanovili laboratorij v ju‘noameri{kem ^ilu, tako da se je {tevilka 2, ki ozna~uje {tevilo CA-TAS-ovih obratov ‘e pove~ala na 3. 10 Leta akreditacije V letu 1991 je CATAS pridobil akre-ditacijo SINAL (italijanski akredita-cijski organ). Akreditacija za ve~ kot 150 razli~nih preizkusov pomeni, da lahko njihove rezultate sprejmejo in priznajo v mnogih dr‘avah sveta. 1000 Stranke Vsako leto uporablja storitve CA-TAS-a ve~ kot 1000 italijanskih in tujih podjetij. Med njimi je okrog 850 pridru‘enih ~lanov, kar pomeni, da imajo stalne, pogodbeno urejene odnose z in{titutom. 17.000 Preizkusi CATAS sestavljata dva oddelka -kemijski in tehnolo{ki, ki zajemata {iroko podro~je testiranj, od surovin do kon~nih izdelkov. Potreba po presku{anju, kar je glavna dejavnost in{tituta, se poraja direktno na tr‘i{-~u. Preverjanje skladnosti s specifikacijami proizvajalcev, potrjevanje ustreznosti izdelkov glede na zahteve italijanskih in mednarodnih standardov, kontrola kvalitete, razvoj novih izdelkov, potrditev varnosti surovin in kon~nih izdelkov so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih je testiranje potrebno. Vse teste opravljajo v skladu z zahtevami italijanskih (UNI, DIN, BS, NF, ASTM, ANSI itd.) in mednarodnih (EN, ISO) standardov. V letu 2000 so v CATAS-u opravili ve~ kot 17.000 razli~nih testov. 34 Certifikati “CATAS Quality Award” (Priznanje kvalitete CATAS) je postopek certi-ficiranja izdelkov, ki ga opravlja in{titut. Certificirani izdelek konstantno interno preverja proizvajalec Les 53(2001) 9 strokovne vesti Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 291 potrebami podjetja. V letu 2001 bomo za izobra‘evanje in usposabljanje namenili 30 mio SIT, kar pomeni 0,5 % vseh prihodkov. Poleg dodatnega izobra‘evanja imamo vzpostavljen tudi sistem {tipendiranja. Letno podelimo 10 do 13 {tipendij z razli~nih podro~ij, opa‘amo pa, da se zanimanje za lesarski poklic na obmo~ju Sel-{ke doline zmanj{uje, saj se {tevilo prispelih pro{enj iz leta v leto zmanj-{uje. Trenutno imamo v procesu rednega {olanja 30 dijakov in {tudentov. S tem pokrijemo letne potrebe po kadrih, ki se pojavijo zaradi fluktu-acije in rasti podjetja. Zaposlimo vse na{e {tipendiste, ki so kon~ali {olanje. Romana Nared, splošno področje BREST Pohištvo d.o.o. Slediti sodobnemu svetu brez dobre izobrazbe, brez ustreznega znanja, ni možno. Tega se prav dobro zavedamo tudi v našem podjetju, zato je med prednostnimi nalogami, začrtanimi v strategiji 2000 - 2005 in v vsakoletnem poslovnem načrtu posebno mesto namenjeno programom izobraževanja (zaposlenih, štipendistov). Programi zajemajo tako izobraževanja za pridobitev formalne izobrazbe kot tudi raznovrstna interna izobraževanja, namenjena pridobitvi dodatnega teoretičnega in praktičnega znanja (dograjevanje in obnavljanje splošnega, strokovnega znanja in izkušenj). Nekatera iščemo v različnih izobraževalnih institucijah, spet druga pa izvajajo domači predavatelji, prednostna področja pa so tista, ki zahtevajo novo znanje zaradi uvajanja nove, sodobne tehnologije, uvajanja novih izdelkov, znanje s nadaljevanje na strani 324 ► ► ► sam, prever-janje pa kontrolira osebje CATAS-a. Potrdilo “CATAS Quality Award” je do sedaj dobilo 34 izdelkov. Največje število do sedaj podeljenih certifikatov se imenuje “CATAS QUALITY AWARD FORMALDEHYDE El”; nanašajo se na lesne plošče z nizkimi emisijami formaldehida. 25 Standardi v razvoju / Punto UNI CATAS sodeluje v 25 italijanskih, evropskih in mednarodnih standar-dizacijskih odborih (plošče, lepila, premazi, pohištvo itd.). Prav tako pa je CATAS ena izmed italijanskih tim. UNI točk (Punto UNI), kjer se lahko podjetja posvetujejo o italijanskih in evropskih standardih in kopije le-teh tudi kupujejo. 5 Raziskovalni projekti Pogodbene raziskave so bile za CATAS že od nekdaj posebej zanimive. Tako inštitut skupaj z drugimi evropskimi raziskovalnimi središči trenutno sodeluje pri 5 raziskovalnih projektih, ki jih financirata Evropska unija (3) in italijanski državni organi (2). V vse projekte so vključeni tudi italijanski in tuji proizvajalci. Kot je bilo že omenjeno, je osnovna naloga inštituta razvoj industrijskega sektorja. Zato so cilji vsakega raziskovalnega programa neposredno povezani z resničnimi potrebami proizvajalcev. Projekti, pri katerih trenutno sodelujejo v CATAS-u so: • plamenska ionizacija lesnih substratov, • nova generacija veziv, ki kemijsko reagirajo z lesom, • vpliv evropske direktive VOC na dejavnost v furlanskem trikotniku stolov, • COST AKCIJA E18 “High Performance Wood Coating”, • biofiltri za znižanje emisij topil pri postopkih površinske obdelave lesa. 1 Tečaj na mesec Kvalitetne informacije so ena izmed osnovnih potreb proizvajalcev. CATAS, včasih tudi v sodelovanju z drugimi podjetji in organizacijami, pripravlja in vodi tečaje in seminarje o različnih temah s področja proizvodnje pohištva, standardizacije, varnosti pri delu in varovanja zdravja, kvalitete itd. 7 Testni laboratoriji v podjetjih V CATAS-ovem oddelku za razvoj pripravljajo celovite projekte za postavitev kontrolnih laboratorijev v podjetjih. Razen že omenjenega laboratorija CATAS - Čile, so do sedaj pri postavitvi notranjih testnih laboratorijev pomagali že 7 pomembnejšim podjetjem. Najpomembnejša številka Ker so za CATAS stalni stiki z industrijskim svetom na prvem mestu, je najpomembnejša številka v tem prispevku 0039 432 747211 ... telefonska številka inštituta. iJ2Les 53(2001) 9 trokovne vesti O stavki v Javoru -Opa`ni elementi in Furnir avtorica Ester FIDEL Javor je bil v prvi polovici leto{njega leta v znamenju stavke v njihovih odvisnih dru`bah, Furnirju in Opa‘-nih elementih. Vsaj v prvih dveh tednih stavke je bilo o~itno, da stav-kajo~i, pa ~eprav jih je bilo v primerjavi z vsemi zaposlenimi v Javoru malo, ogro‘ajo obstoj ne le dveh odvisnih dru‘b, marve~ celotnega poslovnega sistema. Stavka je “prekinjena”, epilog pa je dobila na sodi{~u. Delovno sodi{~e v Postojni je odlo~ilo, da je bila stavka v Javor Opa`nih elementih nezakonita v ~asu od 12. 2. do 13. 3., v Javor Furnirju pa od 12. 2. do 2. 3. 2001. Sodi{~e je ugotovilo, da so bili v stavki udele`eni vsi trije sindikati: KNSS Neodvisnost Javor d.d. Pivka ter regijski in republi{ki neodvisni sindikat. Stavka, ki se je za~ela 12. februarja pod vodstvom sindikata KNSS Neodvisnost Javor d.d. Pivka in ob aktivni podpori regijskega in republi{kega vodstva neodvisnega sindikata, je povzro~ila za okrog 150 milijonov tolarjev neposredne {kode. To {kodo bomo v obeh dru‘bah posku{ali sanirati {e v leto{njem letu. Vzrok za optimizem je predvsem v tem, da sta obe dru‘bi uspeli ohraniti vse poslovne povezave. Javor je imel s sindikatom podpisano Pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo in o sodelovanju med Javorom in sindikatom. Po tej pogodbi je neodvisni sindikat v Javoru imel profesionalnega sindikalista in vrsto drugih ugodnosti, ki so predstavljale neke vrste “nadstandard” za sindikalno delovanje. Pogodba s sindikatom je bila temelj za urejeno, konstruktivno delovanje sindikata. V preteklem letu se je redno sestajala Komisija za pogajanja, v kateri so bili predstavniki delodajalca in sindikata. Po dolgotrajnih, a uspe{nih pogajanjih, je bila sprejeta nova podjetni{ka kolektivna pogodba ter akti o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Omenjena pogodba in akti so se za~eli uporabljati 1. 9. 2000. Kljub temu je med sedmimi stavkovnimi zahtevami, ki jih je IO sindikata 22. januarja naslovil na upravo in vodstvi obeh dru`b, tudi nekaj tak{nih, ki jih v dobrem letu in pol rednih sre~anj pogajalska skupina sindikata nikoli ni izpostavila kot nere{en problem v Javoru. Stavkovne zahteve so se namre~ nana{ale na povi{anje pla~ delavcem in proizvodni re`iji ter na izpolnjevanje kolektivne pogodbe in sprejetih aktov. IO sindikata KNSS Neodvisnost Javor d.d. Pivka je sprejel sklep o za~etku stavke v primeru neizpolnitve zahtev. ^eprav naj bi se stavkovne zahteve nana{ale na vse zaposlene v Javoru, so bili zaposleni v Furnirju `e naslednji dan prek obvestila na oglasni deski obve{~eni, da se stavkovna zahteva glede dviga pla~ na-na{a le na zaposlene v Opa`nih elementih in Furnirju. ^lani IO KNSS Neodvisnost Javor d.d. Pivka so 29. januarja bojkotirali skupni sestanek z Javorovim poslovodstvom, na katerega jih je povabil predsednik uprave Javor Pivka d.d. Peter Tom{i~, ~e{ da predsednik uprave ni pristojen sklicevati tega organa. Zato je uprava istega dne vsem povabljenim poslala argumentiran pisni odgovor s prilogami po po{ti. Vendar tudi kasneje niso podali svojih stali{~ glede argumentov v omenjenem odgovoru. Pa~ pa so 12. februarja za~eli stavkati v obeh dru‘bah. V Furnirju se je proti stavki opredelila velika ve~ina zaposlenih - od 145 jih je stavkalo 26; v Opa‘nih elementih pa je stavkala ve-~ina zaposlenih (od 199 zaposlenih se jih je proti stavki opredelilo le 59). @e prvi dan stavke so stavkajo~i na zboru sprejeli odlo~itev, da stavko zamrznejo, nadaljujejo pa 19. februarja, ~e uprava ne bo izpolnila njihovih zahtev. Ko sta direktorja stavkajo~ih dru‘b naslednje jutro prejela sklep zbora stavkajo~ih o zamrznitvi stavke, sta stavkovnemu odboru pojasnila, da se v skladu z zakonom stavka prekine le s sporazumom obeh vpletenih strani ali pa z enostransko odlo~itvijo organa, ki je sprejel sklep o za~etku stavke. Stavkajo~i so se odlo~ili, da ne bodo delali. @e 12. februarja je republi{ki in-{pektor pregledal izpolnjevanje kolektivne pogodbe in drugih aktov v obeh podjetjih, vendar ni ugotovil nikakr{nih kr{itev. Vodstvo sindikata je bilo s tem seznanjeno ‘e pred stavko, vendar je ni preklicalo. Prav tako so v prvem tednu stavke republi{ki in{pektorji za delo ugotavljali, da vodstvo ni ustrahovalo delavcev in jih tudi ni sililo delati, kot so zatrjevali v stavkovnem odboru. Les 53(2001) 9 strokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 322 področja informatike ... Udeleženci se pomena pridobivanja novega znanja za podjetje in okolje zavedajo, temu primerno je zanimanje in ugodni rezultati izobraževanj. Posebno skrb namenjamo tudi mladim v obliki štipendiranja za vse vrste poklicev (prednostno seveda za tehnične smeri - lesarstvo) na vseh stopnjah izobraževanja. Tako imamo v obdobju 1998 - 2001 kar 50 prejemnikov štipendij (v povprečju na 7 zaposlenih 1 štipendist) in v prihodnosti lahko pričakujemo ugodnejšo kadrovsko strukturo. Vsako leto omogočamo opravljanje delovne prakse študentom visokošolskih organizacij raznih smeri. Finančna sredstva za raznovrstna izobraževanja znašajo okoli 45 mio SIT letno, štipendiranju pa namenjamo dodatnih 10 mio SIT. Pri novih zaposlitvah uporabljamo ponudbe Zavoda za zaposlovanje, ki pa nam ustreznih kadrov največkrat ne more zagotoviti, saj jih v svojih evidencah preprosto nima, preostane nam povpraševanje prek oglasov in reševanje kadrovskih primanjkljajev z notranjim prerazporejanjem. Majda Horvat, vodja kadrovske slu‘be LIKO Vrhnika d.d. V LIKU Vrhnika že tradicionalno namenjamo znatna sredstva za izo- nadaljevanje na strani 325 ► ► ► 19. februarja je odstopilo celotno vodstvo Opa‘nih elementov, zato je uprava imenovala za vr{ilca dol‘nosti direktorja Alojza Marenti~a. V Furnirju je proizvodnja potekala ves ~as stavke, ~eprav v okrnjenem obsegu, v Opa‘nih elementih pa je stekla po dveh tednih stavke; najprej sicer v zelo okrnjenem obsegu, postopno pa celo v dveh izmenah. Vedno ve~ ljudi se je namre~ odlo~alo za delo. Da se ne bi vsakodnevno ponavljali isti problemi z zagonom proizvodnje in transportom surovine (nekaj dni zapored so stavkajo~i v Furnirju vsako jutro izklopili kompresorsko postajo, onemogo~ili so obratovanje ‘agalnega stroja, se celo ulegli pod kamion, da bi prepre~ili transport surovine), sta uprava Javora in vodstvo Javor Furnirja na postojnskem oddelku delovnega sodi{~a 22. februarja vlo‘ila predlog za izdajo za~asne odredbe, ki bi stavkajo~im prepovedovala oviranje dela in transporta. 28. februarja je sodi{~e izdalo za~asno odredbo, ki v ~asu stavke “prepoveduje vsakr{no oviranje in prepre~evanje opravljanja dela delavcem, ki ne stavkajo ter vsa-kr{no oviranje in prepre~evanje vstopa drugim osebam v podjetje Javor Furnir, 9. marca pa {e za Javor Opa‘ne elemente. Tu so stavkajo~i onemogo-~ali transport surovine v tovarno in odvoz kon~nih izdelkov iz tovarne. Po izdanih za~asnih odredbah so stavka-jo~i v obeh dru‘bah spo{tovali odlo-~itev sodi{~a. ^eprav sta se pogajalski skupini delodajalca in stavkovnega odbora ve~-krat sestali, pogajanja niso obrodila sadov. V pogajalski skupini stavkovnega odbora je od Javorcev ostal le {e Peter Bizjak, drugi trije ~lani so prihajali iz Lame Dekani. 14. marca so se sestali: uprava Javor Pivka d.d., direktorji Javorovih odvisnih dru‘b ter ~lani Izvr{nega odbora sindikata KNSS Neodvisnost Javor d.d. Pivka. Na sestanku so obravnavali neizpolnjevanje Pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo s strani sindikata ter posku{ali poiskati re{itev za kon~anje stavke. Izvr{ni odbor sindikata je po seji posredoval zahteve, ki jih je obravnaval tudi nadzorni svet in jih v celoti zavrnil kot nerealne in neutemeljene. Nadzorni svet je tudi sogla{al z odlo~itvijo Javorovih poslovodstev, da zaradi {tevilnih kr{itev vodstva sindikata prekinejo pogodbo o sodelovanju s sindikatom. Da bi prekinili zastoj v pogajanjih in izkoristili vse mo‘nosti za dialog, sta uprava in nadzorni svet sprejela odlo~itev, da v pogajanja vklju~ijo {e predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije in pano‘nega strokovnega zdru‘enja. 22. marca sta se ponovno sestali pogajalski skupini delodajalca in stavkovnega odbora. V pogajalski skupini delodajalca so sodelovali tudi zunanji ~lani: mag. Samo Hribar Mili~, podpredsednik GZS in ~lan Ekonomsko-socialnega sveta, mag. Miroslav [trajhar, podpredsednik UO Zdru-‘enja lesarstva in generalni direktor delni{ke dru‘be Svea Zagorje ter Miha Poto~nik, vodja pravne slu‘be pri GZS. V pogajanja se je vklju~il tudi Peter Tom{i~, predsednik Javorove uprave. Tudi ta pogajanja niso obrodila sadov, saj pogajalska skupina sindikata ni sprejela ponujenega predloga raz{irjene pogajalske skupine delodajalca. Uprava Javor Pivka d.d. ter vodstvi obeh stavkajo~ih dru‘b so na postojnski oddelek delovnega sodi{~a ‘e v februarju vlo‘ili predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke. Konec marca se je na postojnskem oddelku delovnega sodi{~a za~el postopek. 27. junija je sodi{~e odlo~ilo, da je bila stavka v Furnirju nezakonita od 12. 2. do 2. 3. 2001, v Opa‘nih elementih pa od 12. iJ2Les 53(2001) 9 2. do 13. 3. 2001 ter da so bili v stavki udele‘eni vsi trije sindikati: KNSS Neodvisnost Javor d.d. Pivka ter regijski in republi{ki neodvisni sindikat. Sicer pa so stavkajo~i iz Opa‘nih elementov in Furnirja na zboru 15. maja sprejeli sklep o prekinitvi stavke do sodne razre{itve. Stavkajo~i so se vrnili na delo; direktorja dru‘b sta uvedla disciplinske postopke zoper tiste stavkajo~e, ki so grobo kr{ili Pravilnik o disciplinski odgovornosti. Izrek sklepa zbora stavkajo~ih in njegova obraz-lo‘itev sta neskladna in zato ni mogo~e ugotoviti, ali stavkajo~i stavko le prekinjajo ali pa kon~ujejo do sodne raz-re{itve. Ne glede na to pa vodstvi obeh dru‘b in uprava Javor Pivka d.d. ures-ni~ujejo prioritetno nalogo: normalizacijo poslovanja v obeh dru‘bah. Delni{ka dru‘ba Javor Pivka pomeni s 1150 zaposlenimi pomemben gospodarski subjekt v slovenskem gospodarskem prostoru, {e zlasti pa v piv{ki in postojnski ob~ini. Zato je stavka zbujala skrb tako v lokalni skupnosti kot v pano‘nem zdru‘enju, {e posebno pa med lastniki delni{ke dru‘be Javor in zaposlenimi v vseh drugih Javorovih odvisnih dru‘bah. Stavko v obeh Javorovih odvisnih dru‘bah je dvakrat obravnaval nadzorni svet dru‘be skupaj s predstavniki ve~jih lastnikov. Razmere v ~asu stavke in stavkovne zahteve so vzeli pod drobnogled tudi ~lani Upravnega odbora Zdru‘enja lesarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Upravni odbor postojnske obmo~ne zbornice GZS. Na redni seji je stali{~e do stavke zavzel tudi piv{ki ob~inski svet, postojnski svetniki pa so na izredni seji tej problematiki namenili kar dobre tri ure razprave. Povzetek vseh na{te-tih sklepov in stali{~ bi lahko strnili v podporo vodstvu Javora in veliki ve~i-ni Javorcev, ki so se s svojim delom trudili ohraniti podjetje, ter poziv revijaLes 53(2001) 9 stavkajo~im, da nemudoma prenehajo s stavko. Stavka v Javor Furnirju in Javor Opa‘-nih elementih je vzbudila veliko pozornosti. [ir{a slovenska javnost se je spra{evala o razlogih, ki sindikat KNSS Neodvisnost Javor d.d. Pivka, ob podpori regijskega in republi{kega vodstva neodvisnega sindikata, vodijo k tako skrajni obliki razre{evanja problemov, kot je stavka. Javor je imel s sindikatom celo podpisano Pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo in o sodelovanju med Javorom in sindikatom. Le-ta je pomenila temelj za konstruktivno delovanje sindikata, ki naj bi stavko uporabil le v primerih, ko ni ve~ drugih mo‘nosti. Stavka v Furnirju in Opa‘nih elementih je posebna tudi zato, ker se je zgodila v dveh najuspe{nej{ih Ja-vorovih dru‘bah. Zanemarljiva tudi ni izjava predsednika Javorovega sindikata Petra Bizjaka, da si v teh dveh dru‘bah stavko lahko privo{~ijo, in izjava Jureta Pranji}a, predsednika regijskega odbora neodvisnega sindikata, da gre za prvo resno stavko v Sloveniji. “Doslej je stavke najve~krat organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in to v propadlih dru‘-bah, da so odgovornost za propad z vodstva prenesli na stavkajo~e. Mi pa smo se odlo~ili, da v dobrih podjetjih, v katerih ustvarjajo dobi~ek, zahtevamo dolo~ene ugodnosti za delavce,” je dejal Pranji} na novinarski konferenci v Postojni 2. marca (Dnevnik, 3. 3. 2001). Verjetno si nih~e ni predstavljal, da bo “prva resna stavka v Sloveniji” dobila neslutene razse‘nosti, {e te‘e pa bi verjeli trditvi, da od 1120 zaposlenih, kolikor jih je v vseh Javo-rovih dru‘bah, lahko 170 ljudi ogro‘a obstoj ne le dveh odvisnih dru‘b, marve~ celotnega poslovnega sistema. trokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 324 braževanje in usposabljanje zaposlenih, vsako leto je v razne oblike usposabljanja vključena približno polovica delavcev. Stalno pridobivanje novega znanja je nujno za obvladovanje novih načinov dela, upravljanje modernih strojev v proizvodnji, novih nastopov na trgu, ki zahteva vse manjše serije z več vloženega dela. Področja, ki jim namenjamo pri usposabljanju največ pozornosti so: organizacija dela, vodenje, produktivnost, kakovost, računalništvo, trženje, tuji jeziki ter praktično usposabljanje za delo v proizvodnji. V podjetju je vsak peti delavec po doseženi izobrazbi lesar od II. do VII. stopnje. To je premalo, zato tudi sami izobražujemo zaposlene ob delu in razpišemo letno 20 štipendij za mizarje in lesne tehnike, vendar ni pravega odziva, podelimo jih le nekaj. Ugotavljamo, da je za poklice lesarske stroke med mladimi vse manj zanimanja. Ta čas imamo sklenjenih 7 učnih pogodb za vajence za poklic mizarja, želeli bi jih vsaj dvakrat toliko v vsakem šolskem letu, da bi lahko zadostili potrebam v prihodnje. Skratka, možnosti za izboljševanje kvalifikacijske strukture se slabšajo, izhod je v dvigu nivoja znanja že zaposlenih, kar pa je povezano z ogromnimi stroški. Seveda pa v družbi ne zaposlujemo samo lesarskih poklicev. Potrebujemo tudi strokovnjake za druga področja, kjer pa se srečujemo s problemom naše nekonkurenčnosti, saj kandidatom težko ponudimo dohodke in pogoje, ki jih lahko dobijo v drugih panogah. nadaljevanje na strani 326 ► ► ► strokovne vesti Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 325 Tanja Stibilj Slemič, univ. dipl. soc, vodja splošno kadrovskega sektorja LIPA Ajdovščina, tovarna pohištva d.d. V LIPI Ajdovščina cenimo znanje in se zato tudi zavedamo, da je vlaganje v izobraževanje zaposlenih eden od nujnih elementov za uspešen razvoj naše družbe. Pa ne le to - znanje zaposlenih je čedalje pomembnejši element v vse hujšem konkurenčnem boju tako doma kot v tujini.V LIPI poskušamo v izobraževanje vključiti iz leta v leto več zaposlenih na vseh nivojih, saj je naš končni cilj vključiti in omogočiti izobraževanje slehernemu zaposlenemu. Prednost na tem področju trenutno velja stalnemu izobraževanju za kakovost in samokontrolo. Tu polagamo največji poudarek na izobraževanje zaposlenih v neposredni proizvodnji, saj le odgovorno in kvalitetno opravljeno delo lahko prinaša želene rezultate. Tega se zavedajo tudi naši zaposleni. Veliko pozornosti namenjamo tudi pridobivanju ustreznega-kvalificiranega kadra. Tu se že dalj časa soočamo z velikim problemom,saj na trgu delovne sile primanjkuje mizarjev in lesnih tehnikov. Problem poskušamo vsaj za prihodnja leta reševati s štipendijsko politiko in pa sodelovanjem s Srednjo lesarsko šolo iz Nove Gorice. Prav v sodelovanju z njimi nadaljevanje na strani 327 ► ► ► Sre~anje COST E18 v Parizu avtor doc. dr. Marko PETRIČ, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo 18. in 19. junija 2001 je na in{titutu CTBA v Parizu potekalo redno sre-~anje COST E18 (High performance wood coating), ki smo se ga iz Slovenije udele‘ili Marko Petri~ in Matja‘ Pavli~, oba z Oddelka za lesarstvo, ter Silvester Zdovc, vodja razvoja v Be-linki. Prvi dan sre~anja smo poslu{ali predavanja o mo‘nostih napovedovanja staranja premazov zaradi vremenskih vplivov in o povezavi med umetnim pospe{enim in naravnim staranjem. V popoldanskem delu je sledil seminar o fotodegradaciji premazov in lesa pod njimi ter o uporabi UV absorberjev in lovilcev prostih radikalov za za{~ito lesa pred sevanjem, kar je bil tudi osrednji dogodek sre~anja. Naslednji dan smo poslu{ali {e dve predavanji s podro~ja UV utrjevanja premazov za notranjo in zunanjo uporabo. Predavatelji so bili tako ugledni strokovnjaki iz industrije kakor tudi uveljavljeni znanstveniki iz razli~nih raziskovalnih ustanov. Najbolj eminentni predavatelj je bil znani prof. Hon iz ZDA, ki je napisal vrsto znanstvenih ~lankov in knjig o problematiki fotodegradacije premazov in lesa pod njimi. Drugi del sre~anja je bil organiziran v obliki delavnic. Razdelili smo se v tri delovne skupine, v katerih se je o predstavljenih temah razvila ‘ivahna razprava. Dogovorili smo se za prednostna podro~ja, ki naj bi jim v okviru COST E18 v prihodnosti posvetili najve~ pozornosti in naj bi jih v javnih in industrijskih razvojnih laboratorijih sku{ali vklju~iti v svoje redno delo. Kot ka‘e, prihaja v Evropi v ospredje raziskav razvoj transpa-rentnih, nizko pigmentiranih premazov za zunanjo uporabo, ki bi bili dobro odporni proti {kodljivim vplivom UV ‘arkov. V ta namen bi bilo nujno dobro poznati povezave med laboratorijskim umetnim pospe{e-nim staranjem premazov in njihovim obna{anjem med izpostavitvijo vremenskim razmeram. @al pa je zelo verjetno, da to vpra{anje {e ne bo kmalu re{eno. Na podro~ju pohi{t-venih premazov je bilo dogovorjeno, da naj bi pripravili izhodi{~a za kandidaturo za skupni evropski projekt o posledicah direktive VOC za proizvajalce, razmi{ljajo pa tudi o pregledu in dopolnitvi obstoje~e programske opreme za izra~un emisij topil iz lakirnic. Kot tretje prednostno vpra{anje s podro~ja premazov za notranjo uporabo je bila izbrana problematika UV utrjevanja premazov na tridimenzionalnih izdelkih. Podrobnej{e informacije o poteku sre~anja in sklepih bodo v kratkem predstavljene na spletni strani COST E18 (http://www.vtt.fi/rte/wmt/ coste18/cost18.html), kjer naj bi bili objavljeni tudi vsi referati. Les 53(2001) 9 trokovne vesti Lesni peleti (majhni briketi) biološko in čisto Avtor originalnega članka: Rolf NIEMANN, Bühler AG Švica Priredil: Janko MOHORIČ, univ. dipl. oec Lesni peleti proizvajajo ~isto energijo iz obnovljive bio mase. Kurjenje z lesom nudi okolju prijazno alternativo drugim tehnikam gretja. Kot kurilno sredstvo so zelo primerni lesni peleti, ker se lahko razmeroma dobro skladi{~ijo in do-pu{~ajo kontinuirano doziranje. Ve~ evropskih dr‘av z velikimi gozdnimi povr{inami uporablja industrijsko, procesno vodeno opremo za izdelovanje lesnih peletov firme Bühler AG –[vica. “Normalno” kurjenje s kosi lesa ima to slabo lastnost, da ne omogo~a kontinuiranega procesa se`iganja. S tem nastaja ali preve~ ali pa premalo toplote. Samo voda, kot medij, ki se lahko shranjuje, lahko kontinuirano oddaja to toploto. Ali pa peletizirani les: mali valj~ki s premerom od 6 do 8 mm so primerni za kontinuirano doziranje v gorilnike.To funkcijo prevzame analogno krmiljenje dozir-nih pol`ev. Potrebno mo~ kurjenja lahko tako reguliramo direktno prek potrebne toplote. Ostanki in surovine hkrati Lesnopredelovalna industrija kot tudi kmetijsko in gozdno gospodarstvo proizvajajo surovine za proizvodnjo lesnih peletov. Na Bühler-jevih – peletirnih stiskalnicah se uporablja ‘agovina, ostanki, nastali pri skobljanju, ostanki lesa in odpadni les. To so odpadni produkti in surovine hkrati, ki se v teh okvirih do sedaj niso mogli gospodarno uporabljati. V nasprotju z odpadnim lesnim materialom, pri katerem nastaja visoka nevarnost plesnenja, se lahko lesni peleti skladi{~ijo brez nevarnosti. Les omogo~a proizvodnjo ~iste energije iz obnovljive bio mase, medtem ko proces gorenja – poteka nevtralno. To pomeni, da gorenje pov-zro~a samo toliko prostega ogljikovega dioksida, kolikor ga drevo samo lahko prevzame. V smislu dogovorov iz Kyota peletne-gorilne naprave nove generacije iz-metujejo na uro samo 1,5 grama gorljivih delcev, medtem ko jih tradicionalno lesno kuri{~e od 60 do 65 gramov. Stiskalnice peletov firme Bühler kompresirajo material 3- do 5– Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 326 poskušamo narediti nekaj več na področju promocije poklicev v lesarstvu. Nekoliko manj težav imamo pri pridobivanju univerzitetno izobraženega kadra s področja lesarstva, saj nam je v zadnjih treh letih uspelo pridobiti kar nekaj mladih ambicioznih sodelavcev. Rezultati vlaganja v znanje, oziroma izobraževanje, niso vidni prek noči, največkrat so tudi težko merljivi, kajti izobraževanje je proces, nikoli dokončan tek k vedno višjim ciljem in znanje, ki ga skozi ta proces pridobivamo, je tisto, kar nam pomaga, da smo korak pred drugimi. Roswita Golčer Hrastnik, pomočnica direktorja PARON d.o.o. LAŠKO Sodobne tehnologije in sodoben način poslovanja zahtevajo od podjetja povečano vlaganje v kadre in njihovo izobraževanje in zato velik del naših aktivnosti in časa posvečamo tem vprašanjem. Že od samih začetkov poslovanja našega podjetja ugotavljamo, da je težko najti potrebno število dobro usposobljenih strokovnih kadrov mizarske stroke. Zato smo se z veseljem vključili v dualni sistem izobraževanja za mizarski poklic, ki omogoča vajencem opravljanje prakse v okviru našega podjetja. Na ta način je omogočeno, da sodelujemo in vplivamo na razvoj mladih mizarjev, ki lahko v naši nadaljevanje na strani 328 ► ► ► Les 53(2001) 9 strokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 327 vzorčni mizarski delavnici pridobijo marsikatero koristno znanje. Če nam z mladimi mizarji uspe uskladiti interese, smo zainteresirani tudi za kasnejšo zaposlitev. Vsako leto na novo odpremo 3 do 4 učna mesta, pri čemer smo pozorni, da vajencem omogočimo pridobitev čim širšega znanja in spretnosti. Ves čas po osamosvojitvi Slovenije je bila lesarska stroka označevana kot neperspektivna in to je imelo določene posledice tudi pri mlajših generacijah in njihovi izbiri poklica. Zato se danes srečujemo s težavami pri zaposlovanju visoko izobraženih strokovnjakov lesarstva. Zato smo se povezali z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo v Ljubljani in pričeli iskati mlade kadre direktno na fakulteti. Za nas je zanimiva možnost, da mlade diplomantke in diplomanti opravljajo diplomsko delo iz za nas zanimive aplikativne teme, kasneje jim lahko ponudimo tudi opravljanje pripravnišva in tudi možnost trajne zaposlitve. Zaenkrat smo podeljevali kadrovske štipendije le za izobraževanje v poklicu mizarja. Resno pa razmišljamo tudi o štipendiranju visokošolskega izobraževanja na področju lesarstva. Precej sredstev vlagamo tudi v izobraževanje že zaposlenih kadrov. Omogočamo jim obiskovanje strokovnih sejmov in seminarjev ter pridobivanje potrebnih certifikatov. V prihodnje nameravamo pripraviti načrt izobraževanja zaposlenih in zajeti vse zaposlene. Odzivi zaposlenih so ugodni. Naši delavci se zavedajo nujnosti in potrebe po dodatnem izobraževanju in širjenju znanja, da lahko vztrajamo v vsakodnevni konkurenčni tekmi. kratno. S tem je omogo~eno, da pele-ti vsebujejo 1,3 - in 2,3 - krat toliko energije kot kosi lesa. Kubi~ni meter peletiziranega lesa ima specifi~no te‘o okoli 650 kilogramov in kurilno vrednost 5,2 kilovatnih ur po kilogramu. Tehnolo{ke sinergije Bühler razvija sisteme peletiranje peletov iz lesa iz znanja in dose‘kov na podro~ju industrije ‘ivilske prehrane. Najnovej{e generacije pele-tirnih stiskalnic za visoke zahteve dosegajo kapaciteto peletiranja od 6 do 7,5 ton na uro.Te povpre~ne kapacitete s samo 250 kW motorjem do sedaj ne dosega noben drug proizvajalec. Na [vedskem in Finskem je ‘e ve~je {tevilo proizvajalcev peletov za~elo proizvodnjo z Bühlerjevo opremo s povpre~no kapaciteto proizvodne linije prek 6 ton na uro. V Skandinaviji so velika gozdna podro~ja z ustrezno veliko lesnopredelovalno industrijo, kjer nastajajo velike koli-~ine ‘agovine, oblancev in lesnih ostankov. @e dalj ~asa so na tem pod-ro~ju zgrajene lesne peletirne naprave iz energetskih razlogov. Zaradi severne klime potrebujejo gospodinjstva in industrijski objekti veliko toplotne energije. Srednja Evropa se pridru‘uje Medtem se je za izdelavo lesnih pele-tov zainteresiralo tudi podro~je Srednje Evrope. Posebej v Avstriji se lahko tr‘i{~e peletov iz lesa hitro raz{i-ri. Pred kratkim je Bühler realiziral na ju‘nonem{kem podro~ju svojo prvo linijo za proizvodnjo peletov s 6 milimetrskim premerom in kapaciteto 5 ton na uro. Podro~ja, kot so Schwarzwald, celotno podro~je Alp, Bayern Walda ali pa velika gozdna podro~ja Severne in Srednje Nem~ije, so kakor naro~ene preddestinacije za take namere. Brez dvoma je srednjeevropski prostor {e en pomemben potencial na naravno opu{~enem podro~ju ostankov lesa. Porast fosilnih nosilcev energije iz lesa je ravno tako prehodno intere-santen, tako za mala kuri{~a kakor tudi za celotne elektrarne. Neskon~no ravna lesna povr{ine najdemo v Kanadi, ki je de‘ela lesa. @e nekaj ~asa tam potekajo aktivnosti za realizacijo Bühlerjevih linij peletira-nja lesa. Kanada lahko prevzame v prihodnosti va‘no vlogo kot dobavitelj nadomestne energije. Zakaj ne bi ameri{kih energetskih problemov re{ili z novimi energetskimi oblikami? Peletirne stiskalnice Bühler kompre-sirajo les 3 - do 5 – krat. Dodatne informacije: Janko MOHORI^*, univ. dipl. oec Radizel, Pre~na ul.2 2312 Orehova vas tel. 02/605-1291, 041/673-540 e-mail: janko.mohoric@siol.net *Predstavnik firme Bühler za Slovenijo. Na tem naslovu so vam na razpolago vse informacije. ijaLes 53(2001) 9 ars les Razigrana - 400-letna vrba iz Zbur - [marjeta, 2001 ^eprav je bil poklican drugam, se je Peter Vene vrsto let pre‘ivljal kot elektrikar. A subtilni klici umirajo-~ih vrb so postajali vse mo~nej{i in brnenju v du{i se ni dalo ve~ upirati. Odlo~il se je – za novo ‘ivljenje. @e kot otrok je izdeloval lesene skulpture, njegova spretnost pa je z leti rasla. Njegovo poznavanje lesa je postalo tako tenko~utno, da ‘e v neobdelanem kosu drevesa zagleda podobo, ki jo bo treba z dletom samo izlu{~iti iz objema debla in ji dati novo ‘ivljenjsko obliko. Zato izbira ostarele, izvotlene, od zoba ~asa in narave zgarane samotce vrb in topolov ter lip, jih lastnoro~no po‘aga, raz-‘aga in jih na kubike zvozi v paletah pred svoj atelje, kjer jih o~isti, olupi, iz njih izbeza zemljo, odstranjuje strohnele dele in jih da su{iti - da se bo ~ez nekaj let njihovo ‘ivljenje ujelo v nove oblike: kipe, posode ali po-hi{tvo. Njegove skulpture imajo zna~aj organsko nastalih podob in se podrejajo strukturi rasti in igri narave, vendar so nastale izklju~no po zaslugi Ljubezen v lesu avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Mehkoba - vrba, 1993 avtorjeve bogate domi{ljije in skrbno vodenega dleta. S pravo kova{ko ve{~ino si je namre~ sam izdelal tudi dleta, bela~e, kopa~e in priro~no orodje iz kroglji~nih le‘ajev in koles ‘elezni{kih vagonov, tako da so ‘e ti sami zase male kiparske mojstrovine zaradi svoje arhai~ne taktilnosti plemenitosti oblik. Venetovo poznavanje lesa se ka‘e predvsem v tem, da pri likovno ustvarjalnem delu vklju~uje v izbrani motiv vse posebnosti posamezne drevesne vrste, kjer pridejo do veljave letnice, ‘ile, gr~e, maroge in v~asih celo drevesna skorja, ~e je to potrebno za dosego ‘elenega u~inka, da z njim dopolni od narave ponujeno obliko in jo preoblikuje v resni~no in prepri~ljivo kiparsko storitev. Od srame‘ljivega za~etka daljnega leta 1966 je Vene svoje plastike predstavil javnosti ‘e na ve~ kot 50 samostojnih in skupinskih razstavah. Tako Unikatna posoda z ro~ko 2000 se je tudi 1988. kon~no odlo~il -umetnost je postala njegov poklic, smisel ‘ivljenja, razmi{ljanja in izra-‘anja ~ustev. Poleg {tevilnih razstav po Sloveniji in v tujini pa je zelo priljubljena njegova umetni{ka-kipar-ska delavnica za otroke in odrasle, ki Trenutne razstave, kjer si lahko ogledate Venetove izdelke: SALON FORMA - kultura bivanja (Mizarstvo Kocjan~i~), Ljubljana - Stalna LIDO d.o.o., Drenov gri~, Vrhnika - stalna Dodatne informacije: Peter Vene Gub~eva 4 8290 Sevnica tel.: 07/81 41 032, 041/737881 e-mail:peter.vene@email.si www2.arnes.si/~avene Les 53(2001) 9 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: žagarstvo - 6. del Zbira in ureja lektor Andrej Česen, univ. dipl. prof. Recenzent: prof. dr. Franc Merzelj Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo prislDn -ôna m pripomoček ki omogoča nastavitev debeline na stroju Anschlag, m fence, rabbat pritísni välj -ega -a m podajalni valj pri polnojarmeniku, ki potiska hlod skozi stroj Druckwalze, f roller prízma -e ‘ na dveh ali štirih straneh odžagani del debla pred razžagovanjem v robljeni (ostrorobi) les Model, n; Prisma, n cant prizmíranje -a s žaganje hloda z dvakratnim prehodom hloda skozi polnojarmenik Modelschnitt, m; Prismenschnitt, m double cut; prismatic cut profilíranje -a s obdelava okroglin hloda da dobimo prizmatično obdelan les (tram) Profilieren, n to profile, to mould profilírno-iverílni strDj s četvérnim kolútom ega -ôja ------ m stroj za obdelavo hloda po vseh štirih straneh v enem prehodu skozi stroj vierseitige Profilspaner, m four-side log milling machine profilírno-iverílni strDj z dvójnim kolútom - ega -ôja ------- m paralelni profilirnik osnovni stroj iverllne tehnike v žagarstvu Profilierzerspaner (m) zur Kantholzherstellung, f milling machine, profile chiper profílno-iverílni strDj - -ega -ôja m stroj za štiristransko obdelavo hloda v tram Profilspaner, m profile chiper prostornína skládovnice -e -e ‘ prostor ki ga zavzema skladovnica (zložaj) prostorninskega lesa določen z zunanjimi merami vključno z vmesnimi prazninami Schichtholzvolumen, n stacked volume prvi hlöd -ega -a m (prizémni hlod, odrítek, prvi kos) spodnji kos debla odžagan iz najdebelejšega spodnjega dela debla z največjim deležem lesa brez grč Erdstamm, m butt log radiálno žagan lés - -ega á m smer odrezavanja (odžagovanja) glede na smer branik Spiegelschnitt, m; Spigelholz, n quarter sawn boards rádialno žaganje -ega a s smer branik je čimbolj pravokotna na osnovno ploskev deske pod kotom 60 do 90 stopinj (polradialno 30 do 60 stopinj) Riftschnitt, m radial saw razpérek -rka m razdalja med zunanjimi konci razprtih (razperjenih) zob merjena pravokotno na žagin list razpirälne kléšče - ih -- (mn) ‘ (razperílne) orodje za razprtje (razperitev) zob žaginega lista Schränkzange, f saw-setting pliers, saw-tooth setter razporDd žaginih lístov -éda - - m določitev razporeda listov pri žaganju s polnojarmenikom zaradi čim večjega izkoristka razprtje žaginega lísta -a - - s (razperítev) upogibanje konic zob izmenoma na eno in na drugo stran, da je pri žaganju gib (hod) prostejši; (razpreti : odpreti; žagin list zapira) Schränkung, f; Schränken, n saw setting, saw set, lateral set •for saw-teeth reducíranje koreničnika -a -a n odrezkanje koreničnika s posebnimi rezkalnimi napravami Wurzel•hals•reduzierung, f but end reducer reducírni iverílni strDj -ega -ega - ôja m hlodu z iverilnikom odrezkamo krajnik in nato centralni del hloda cepimo z drugimi žagalnimi agregati v želene žaganice Profilspaner, m log milling machine, profile chipper reducírni tračni žagálni strDj -ega -ega -ega ôja m dvojni tračni stroj, ki v enem prehodu skozi stroj obdela hlod v prizmo Reduzierbandsäge, f reducer bandsaw réga -e ‘ razpoka zareza presledek ali špranja v lesu Schnittfuge, f; Fuge, f sawkerf, notch, curf regíster -tra m naprava s katero stisnemo žagine liste v jarmu polnojarmenika in določimo razpored žaginih listov Register, n register résa -e ‘ neodžagano vlakno na spodnjem robu deske Fransenbildung, f; Granne, f résasta déska -e -e ‘ napaka pri žaganju s polnojarmenikom grannenartiges (fransiges) Brett rézan lés -ega -á m les razkosan z noži v tanke liste z rezom (rezalnim strojem) veneer sheet réža -e ‘ pot, ki jo naredi orodje pri prodiranju skozi les Spalt, m; Spaltschnitt, m crack; dividing cut; robílni iverílni strDj -ega -ega -ôja m stroj za obdelavo stranske plosk/e na žaganici Besäumspaner, m; Besäumzerspaner, m chipper edger, edging chipper röbljenje -a s obdelava žaganic po robnih plosk/ah Besäumen, n edging ročica za nastavítev ostrilne gláve -e ------ ‘ pripomoček pri ostrilnem stroju Ausheber, m (für den Schärfkopf, n) lifter (lever) for the grinder chuck ročica za napénjanje veríge-e - —‘ pri verižnem žagalnem stroju za prečno razžagovanje Kettenspanvorrichtung, f chain-tensioning device rôčni lupílnik ega a m priprava za ročno lupljenje hlodov Handentrindungseisen, n manual barking S - spöna -e ‘ pomožna priprava za zaščito čel S - Haken, m S - hook s skórjo izraz v povezavi z merskim izrazom, ki zajema mero, vključno z debelino skorje mit Rinde, f over bark sejälnik -a m sejalnik za presortiranje sekanic Siebanlage, f sieve, screen sekälni böbnasti strDj -ega -ega -ôja m stroj pri katerem so noži nameščeni na bobnu Trommelhacker, m drum chipper, drum hog sekälni kolütni strDj -ega -ega -ôja m stroj ki ima nože na kolutu Scheibenhackmaschine, f disk chipper sekälni strDj s kládivi ega- ôja - - m stroj, ki ima na bobnu kladiva in nože, za drobljenje predvsem rabljenega lesa hammer mills sekälnik -a m (sekírostroj) stroj za drobljenje kosov lesa v drobne dele Hackmaschine, f chipper, choping machine, hogging machine sékanec -nca m drobnejši koščki lesa dolžine 2-5 cm in debeline do 0,5 cm, ki jih dobimo s sekanjem Hackschnitzel, n (mn) chips, chippings Les 53(2001) 9 strokovne vesti Novi diplomanti BAJEC, Matja` Ocena prihrankov pri uvedbi elektronskih regulatorjev ~asa visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: BIZJAK, Franc Recenzent: OBLAK, Leon X, 59 str., 31 pregl., 7 graf., 14 sl., 14 pril., 12 vir. , sl, sl/en Dn, UDK 65.015 Namen raziskave je oceniti prihranke proizvodnega procesa z uvedbo elektronskih registratorjev ~asa. Preu~evali smo izdelavo kuhinjskih front 6 raz-li~nih tipov kuhinj na osnovi obstoje~e in posodobljene tehnologije. Pri ob-stoje~i tehnologiji smo analizirali izko-ri{~enost delovnega ~asa z metodo na-klju~nih posnetkov. Na osnovi dobljenih rezultatov smo izvedli dolo~ene ukrepe za izbolj{anje izkori{~enosti delovnega ~asa oziroma pove~anje produktivnosti. Stanje po izvedenem procesu rein`eniringa smo ugotovili s kronometri~no metodo, pri kateri smo izkori{~enost delovnega ~asa oziroma produktivnost merili z uporabo elektronskih registratorjev ~asa. Za obe tehnologiji smo izra~unali odlo~ujo~e stro{ke za izbrane kuhinjske fronte. Z metodo inteme stopnje prihranka in metodo maksimalnih nalo`b smo ocenili stopnjo prihrankov ter optimalni obseg nalo`b. Te ugotovitve nam bodo pomagale pri nadaljnjem zni`evanju odlo~ujo~ih stro{kov, pove~evanju produktivnosti in, ne nazadnje, racional-nej{emu gospodarjenju s potro{nimi prvinami. Klju~ne besede: {tudij ~asa, elektronski registratorji ~asa, rein`eni-ring, ocena prihrankov Les 53(2001) 9 SEJMI NA TEMO POHI[TVA, NOTRANJE UREDITVE TER STROJEV ZA LESARSTVO SEPTEMBER 2001 23. – 25.09. MEUROPAN, Lyon Francija (evropski sejem pohi{tva) Sejem pripravljajo vsako leto, namenjen je poslovnim obiskovalcem razstavna povr{ina 1999: 11.908 m2 razstavljalci 1999: 237 obiskovalci 1999: 4.610 Informacije: e-po{ta: sepelcom@sepelcom.com 24. – 29.09. FIM,Valencia, [panija (mednarodni sejem pohi{tva) Sejem pripravljajo vsako leto skupaj s {e dvema sejmoma: FIAM in CEVIDER,(sejem lu~i in sejem keramike, stekla in dekorativnih predmetov) namenjen je poslovnim obiskovalcem razstavna povr{ina 1999: 77.101 m2 razstavljalci 1999: 1.231 obiskovalci 1999: 40.378 Informacije: e-po{ta: fieravalencia@fieravalencia.com 29.09. – 07.10. CASA SU MISURA, Padova, Italija (mednarodni sejem notranje ureditve) Sejem pripravljajo vsako leto, namenjen je {iroki publiki razstavna povr{ina 1998: 17.238 m2 razstavljalci 1999: 510 obiskovalci 1999: 88.842 Informacije: e-po{ta: info@padovafiere.it OKTOBER 2001 06. - 14.10. INTERCASA, Lisbona, Portugalska (mednarodni sejem pohi{tva in svetil) Sejem pripravljajo vsako leto, namenjen je {iroki publiki razstavna povr{ina 1999: 22.221 m2 razstavljalci 1999: 443 obiskovalci 1999: 75.718 Informacije: e-po{ta: fil@aip.pt 11. – 14.10. OMS, Salzburg, Avstrija (avstrijski sejem pohi{tva) Sejem pripravljajo vsaki dve leti, namenjen je poslovnim obiskovalcem razstavna povr{ina 1999: 20.542 m2 razstavljalci 1999: 220 obiskovalci 1999: 11.799 Informacije: e-po{ta: info@reedexpo.at 17. – 21.10. AMBIENTA, Zagreb, Hrva{ka (mednarodni sejem pohi{tva, notranje opreme in strojev za lesarstvo) Sejem pripravljajo vsako leto, namenjen je poslovnim obiskovalcem in {iroki publiki razstavna povr{ina 1999: 13.674 m2 razstavljalci 1999: 450 obiskovalci 1999: 34.531 Informacije: e-po{ta: velesajam-zg@siol.net strokovne vesti Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 24 (2001), {t. 5 ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA mag. Ale{ Stra`e MOëLL, M., BERGEFORS, G. An image analysis method to measure cross-sectional tracheid dimensions on softwood increment cores Uporaba ra~unalni{ke analize slike za ugotavljanje dimenzij traheid pri iglavcih Wood and Fiber Science, (2001) 33 (2): 200-212 (en. 34 ref.) A. S. Avtomatsko ugotavljanje in merjenje anatomskih lastnosti lesa, ki zna~ilno vplivajo na karakteristike in obna{a-nje kon~nih lesnih izdelkov je lahko koristen pripomo~ek in metoda za natan~nej{e kakovostno klasificiranje in razvr{~anje materiala. V ~lanku avtorji raziskujejo mo‘nosti uporabe metod odbojne konfokalne stereo-mikroskopije in zajemanja digitalnih posnetkov visokih resolucij za osnovo merjenja anatomskih elementov. Na zajetih digitalnih posnetkih radialnih, neobarvanih prerezov smrekovine (Picea abies Karst.) in borovine (Pinus sylvestris L.) so z raziskavami dolo~ili potrebno proceduro v ra~unalni{ki obdelavi slike, ki kasneje z uporabo nekaterih matemati~nih orodij (rotacije in transformacije, dolo~evanje te‘i{~, Hitra Fourierjeva Transformacija -FFT,…) omogo~i avtomatsko merjenje velikosti lumnov, debelin celi~nih sten ter dolo~evanje pov- prečne gostote lesa. Osvojeni postopki so omejeno uporabni in denimo pri analizah posebnih kategorij lesa (npr. reakcijski, juvenilni les) ali pri drugih lesnih vrstah zahtevajo ponovne umeritvene procedure. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franc Pohleven in asist. Miha Humar, univ. dipl. in`. kem. D BACKA, S.; BROLIN, A.; NILSSON, T. Characterisation of Fungal Degraded Birch Wood by FTIR and Py-GC Karakterizacija glivnega razkroja brezovega lesa z vibracijsko spektroskopijo in s plinsko kromatografijo Holzforschung (2001) 55 (3) 225- 232 (en., 30 ref.) Kakovost končnega produkta in potrebna količina kemikalij za predelavo je v papirni industriji odvisna predvsem od kvalitete vhodne surovine. Glivni razkroj lesa se običajno določa vizualno. Stopnja razkroja se določi z merjenjem gostote lesa ali s testi topnosti v bazah. Vendar pa bi bile potrebne hitre in zanesljive metode za določanje začetne stopnje glivnega razkroja lesa. V članku so opisane raziskave uporabe vibracijske spektroskopije (FTIR) in analize produktov pirolize s plinsko kromatografijo (GC) za vhodno kontrolo lesne surovine. Z metodo plinske kromatografije je možno hitro in za- nesljivo identificirati oz. dolo~iti vrsto in stopnjo razkroja lesa. BEHRENDT, C.J.; BLANCHE-TTE, R.A. Biological Control of Blue Stain in Pulpwood: Mechanisms of Control used by Phlebiopsis gigantea Biolo{ka za{~ita lesne ka{e pred glivami modrivkami: mehanizmi za{~ite s Phlebiopsis gigantea Holzforschung (2001) 55 (3) 238-245 (en., 27 ref.) Zaradi varovanja okolja je kemi~na za{~ita lesa v zadnjem ~asu vedno bolj neza‘elena. Zato potekajo {te-vilne raziskave na podro~ju biolo{ke za{~ite. Preu~ujejo se predvsem mo‘-nosti uporabe gliv, bakterij in kva-sovk za kratkotrajno za{~ito lesa pred {kodljivci. ^lanek opisuje uporabo glive bele trohnobe Phlebiopsis gigan-tea za za{~ito lesne ka{e v papirni industriji pred glivami modrivkami. Z omenjeno glivo je mo‘no zelo u~in-kovito za{~ititi les pred modrenjem. Z opazovanjem pod elektronskim mikroskopom so ugotovili, da P. gi-gantea deluje kot parazit in povzro~i razgradnjo hif gliv modrivk, hkrati razbarva beljavo pomodrelega lesa, ki je bila predhodno ‘e oku‘ena z modrivkami. Les 53(2001) 9